Na stavbi podjetja Labod je plošča padlemu borcu iz tega podjetja. 

Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 31.

Plošča je bila posvečena delavcu Rafaelu Burgerju, ki je delal kot barvar v nekdanji Reichovi čistilnici in barvarni, ki je po drugi svetovni vojni postala kemična čistilnica in barvarna Labod. Med vojno je Burger postal organizator OF v podjetju in je na tem področju deloval do leta 1943. Ob italijanski okupaciji je šel v partizane in postal borec Ljubljanske brigade. Padel je v boju z Nemci 15. novembra 1943 na Igu, na svoj 31. rojstni dan.

Spominsko ploščo so odkrili delavci kolektiva Laboda leta 1952.

Spomeniki NOB na Poljanah, Ljubljana: Zveza borcev NOB, teren 24 talcev, 1960, str. 29.

Opomba 1: maja 2022 je na naslovu Poljanski nasip 4 novo poslopje. Na cestni fasadi ni spominske plošče.

BURGER RAFAEL
rojen 15. XI. 1912
Padel 15. XI. 1943 v borbi
za svobodo delovnega ljudstva 

FRANC TURK29.9.1928 padel v Graški borbi 23.2.1945.

Spominski kamen je posvečen 20-letnici vstaje in spominu borcev NOB, padlim na Žirovskem vrhu. Odkrili so ga leta 1961, dostop do obeležja je iz Gorenje vasi.

Pred 2. svetovno vojno je po slemenih Žirovskega vrha potekala ob jugoslovansko-italijanski meji utrdbena črta  – Rupnikova linija. Ob razpadu kraljevine Jugoslavije je v utrdbah ostalo veliko orožja, ki je večinoma prišlo v roke prvih partizanov. Med nemškim in italijanskim zasedbenim področjem je bil zgrajen obmejni pas z žičnimi ovirami in minskimi polji.

Na tem strateško zelo pomembnem območju so se že v letu 1941 pojavile prve partizanske skupine, ki so se decembra vključile v Cankarjev bataljon.

Poleti 1942 so se na Žirovskem vrhu zadrževale enote 1. in 2. grupe odredov, ki so 14. julija 1942 izvedle napad na belogardistično postojanko v Lučinah.

Marca 1943 so na Broni ustanovili Žirovsko četo, ki je čez Žirovski vrh vodila mobilizirane novince na Notranjsko in izvajala številne diverzantske akcije. Spomladi 1943 je bil pod kmetijo Venclja Pivka sedež rajonskega komiteja KPS za Žiri.

Prve dni avgusta 1943 je na Žirovski vrh prišla novoustanovljena Gorenjska (Prešernova) brigada, ki je bila namenjena na Notranjsko. Tu se je nameravala ob razpadu italijanske vojske oborožiti in opremiti z vojaško opremo. Nemci so brigado izsledili in obkolili celotno območje Žirovskega vrha. Poskusi neizkušene brigade za preboj so bili neuspešni, zato so se borci skušali prebiti iz obroča predvsem v manjših skupinah. Ob silovitem jurišu se je glavnini posrečil preboj iz obroča pri Selu in so nato prešli v Ljubljansko pokrajino. Na Žirovskem vrhu so partizani izgubili 55 borcev, 98 borcev pa je bilo ranjenih.

Po odhodu Gorenjske (Prešernove) brigade je bila v Žirovskem Vrhu ustanovljena kurirska postaja G- 9 prve relejne linije z nalogo, da vzdržuje zvezo med Gorenjsko in Notranjsko. Postaja je imela na kmetiji pri Mrlaku skrivno prezimovališče. Nemci so ga decembra 1943 odkrili in zajeli 9 kurirjev in aktivistov ter jih 9. februarja 1944 ustrelili za Kamnitnikom v Škofji Loki kot talce. Novembra 1943 je tudi na Žirovskem vrhu potekala nemška ofenziva Traufe, namenjena predvsem Vojkovi brigadi.

V letu 1944 so enote 31. divizije preko Žirovskega vrha napadale domobranske postojanke v Polhovem Gradcu, na Korenu, Šentjoštu, Horjulu, v Rovtah in pri Vrhu nad Rovtami, v Lučinah in Suhem Dolu.

Žirovski vrh je gotovo ozemlje, na katerem je v letih 1942–1945 padlo v tedanjem škofjeloškem okrožju (danes območje Upravne enote Škofja Loka oz. ZB za vrednote NOB Škofja Loka) največ partizanov.

Več...

Prepoznani padli borci na Žirovskem vrhu med 2. in 4. avgustom 1943:

Anton Arh, rojen 17. oktobra 1920 v Bohinjski Češnjici, traktorist, v partizane je vstopil 14. julija 1943, padel je 3. avgusta 1943.

Ljudmila Benedik, rojena 17. januarja 1918 na Javorniku nad Kranjem, tekstilna delavka, v partizane je vstopila 10. aprila 1943, padla je med 2. in 4. avgustom 1943 v Kladju na Žirovskem vrhu kot brigadna bolničarka.

Viktor Cvetek, rojen 25. oktobra 1921 v Srednji vasi v Bohinju, tovarniški delavec, v partizane je vstopil maja 1943, padel je 3. avgusta 1943 kot borec Gorenjske (Prešernove) brigade.

Vilka Čenčič, rojena 18. marca 1922 v Selcih, študentka, v partizane je vstopila maja 1943, padla je 3. avgusta 1943.

Anton Čufar, rojen leta 1909 v Podlonku, krojač, v partizane je vstopil poleti 1943, padel je v začetku avgusta 1943.

Anton Erman, rojen 17. februarja 1911 v Zgornji Lipnici, v partizane je vstopil 15. junija 1943, padel je med 2. in 4. avgustom 1943 na Žirovskem vrhu.

Franc Fortuna, rojen 6. marca 1908 v Gorenji vasi, žagar, v partizane je vstopil julija 1943, padel je 3. avgusta 1943.

Franc Gašperin, rojen 4. novembra 1914 v Stari Fužini, gozdni delavec, v partizane je vstopil 2. junija 1943, padel je 3. avgusta 1943.

Janez Jamnik - Žane,  rojen 29. septembra 1919 v Pungertu, kadet pilotske šole, 13. junija 1943 je vstopil v Loško četo Gorenjskega odreda in nato prešel v Prešernovo brigado, padel je v noči na 4. avgust 1943 pri preboju na Selu pri Žireh.

Štefan Jenstrle, rojen 24. decembra 1914 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil junija 1943, padel je avgusta 1943.

Anton Karlin, rojen 25. maja 1913 na Suhi, ključavničarski pomočnik, v partizane je vstopil junija 1943, pogrešan na Žirovskem vrhu avgusta 1943.

Silvan Klavčič - Silvo, ni podatkov.

Matevž Klemenčič, rojen 5. septembra 1905 v Stari Oselici, kmečki delavec, v partizane je vstopil 13. junija 1943, padel je 2. avgusta 1943.

Franc Koblar, rojen 1. oktobra 1919, v Potoku, kmet, v partizane je vstopil 5. maja 1943, padel je  avgusta 1943.

Franc Komel, rojen 7. decembra 1917 v Podgori pri Šentvidu nad Ljubljano, frizer v Kranju, v partizane je vstopil 27. aprila 1943, padel je 2. avgusta 1943.

Andrej Kranjc, rojen 12. januarja 1916 v Avelinu (Italija), stanoval je v Kropi, žebljar, v partizane je vstopil 26. junija 1943, padel je med 2. in 4. avgustom 1943.

Karel Kržišnik, padel je v žirovski hajki od 2. do 4. avgusta 1943 kot borec Prešernove brigade.

Edvard Lang, rojen 21. novembra 1901 v Chotovu na Češkem, živel je v Pristavi pri Tržiču, tesar in žagar, v partizane je vstopil 1. avgusta 1943, padel je med 2. in 4. avgustom.

Janez Langerholc, rojen 27. januarja 1912 na Jesenicah, šofer, živel je v Stari Loki, v partizane je vstopil  maja 1943, padel je avgusta 1943.

Janez Mrak - Jurče, rojen 16. januarja 1921 v Virlogu pri Škofji Loki, mizar, 29. marca 1943 je vstopil v Gorenjski odred in nato prešel v Prešernovo brigado, 4. avgusta so ga na Selu Nemci hudo ranjenega ustrelili za pokopališkim zidom na Dobračevi.

Stanko Pavlovčič, rojen 14. maja 1923 v Hinterbergu pri Leobnu v Avstiji, predilec v predilnici v Škofji Loki, v partizane je vstopil 14. maja 1943, padel je med 2. in 4. avgustom 1943.

Jožef Polak, rojen 27. februarja 1912 na Brodu v Bohinju, tovarniški delavec na Jesenicah, v partizane je vstopil 20. junija 1943, padel je med 2. in 4. avgustom 1943.

Franc Polda, rojen 28. marca 1914 v Krnici pri Zg. Gorjah, tovarniški delavec, v partizane je vstopil  junija 1942, padel je 3. avgusta 1943.

Janko Prezelj, rojen 19. avgusta 1919 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil 26. junija 1943, pogrešan je od avgusta 1943.

Jakob Primožič, rojen 21. julija 1926 v Gorenji vasi, kolar, v partizane je vstopil 18. julija 1943, padel je 2. avgusta 1943.

Marjan Rabič, rojen 10. junija 1923 v Radovljici, v partizane je vstopil 28. junija 1943, padel je 3. avgusta 1943.

Anton Ravnik, rojen 15. aprila 1920 v Bohinjski Bistrici, ključavničarski pomočnik, v partizane je vstopil  3. marca 1943, padel je med 2. in 4. avgustom 1943.

Jože Repinc, rojen 27. januarja 1905 na Poljah v Bohinju, tovarniški delavec, v partizane je vstopil 1.  junija  1943, padel je 3. avgusta 1943.

Cvetko Resman, rojen 18. maja 1926 v Kropi, ključavničarski vajenec, v partizane je vstopil 25. julija 1943, padel je med 2. in 4. avgustom 1943.

Nikolaj Rozman iz Kamenj v Bohinju, padel je med 2. in 4.  avgustom 1943.

Ernest Seidler, rojen 17. novembra 1913 na Poljšici pri Gorjah, zidarski pomočnik, v partizanih od septembra 1941, padel je 2. avgusta 1943.

Mihael Selak, rojen 29. septembra 1914 v Kladju, kmečki delavec, v partizane je vstopil maja 1943, padel je 3. avgusta  1943.

Janez Šmid, rojen 22. avgusta 1922 na Selu pri Bledu, gozdni delavec, v partizane je vstopil  22. junija  1943, padel je 4. avgusta 1943.

Franc Šorli, rojen 28. marca 1904 v Tolminu, živel je na Jesenicah, vodovodni inštalater in klepar, v partizane je vstopil v začetku leta 1942, padel je med 2. in 4. avgustom 1943.

Valentin Šturm - Lenin, rojen 14. februarja 1916 na Prtovču, gozdni delavec, v partizane je prvič vstopil avgusta 1942, rešil se je iz nemške zasede pri Selških Lajšah in odšel domov, februarja 1943 vstopil v Gorenjski odred in nato v Prešernovo brigado, padel je v noči na 4. avgust 1943 pri preboju na Selu pri Žireh.

Albin Toni, rojen 11. septembra 1918 v Mavčičah, mehanik, padel je 2. avgusta 1943.

Ignac Triler, rojen 2. avgusta 1907 v Zelltwercku na Zgornjem Štajerskem, železničar, živel je pri Sv. Duhu, v partizane je vstopil 3. junija 1943, padel je v začetku avgusta 1943.

Jože Tušek, rojen 16. marca 1913 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil julija 1943, padel je avgusta 1943.

Jakob Valant, rojen 2. avgusta 1911 v Bodeščah pri Bledu, tesar, v partizane je vstopil  julija  1943, padel je 4. avgusta 1943.

Vlastimir Vardijančič - Lojze, rojen 11. aprila 1922 v Ložu, živel je v Ljubljani, študent strojne fakultete, v partizane je vstopil 10. maja 1942, padel je 4. avgusta 1943 v dolini Brebovnice kot namestnik političnega komisarja Gorenjskega odreda.

Franc Zupanc, rojen 23. novembra 1916 v Bohinjski Bistrici, živel je v Savici, tovarniški delavec na Jesenicah, v partizane je vstopil  24. maja  1943, padel je 4. avgusta 1943.

Janez Zupanc, rojen 20. maja 1915 v Bohinjski Bistrici, živel je v Savici, tovarniški delavec na Jesenicah, v partizane je vstopil 24. maja  1943, padel je 4. avgusta 1943.

Janez Žnidar, rojen 10. februarja 1914 v Bohinjski Bistrici, živel je v Savici, komunalni delavec, v partizane je vstopil 18. maja  1943, padel je 3. avgusta 1943.

Matevž Žontar - Vladimir, rojen 8. septembra 1915 pri Sv. Duhu, torbarski pomočnik, v partizane je vstopil 13. februarja 1943, padel je 3. avgusta 1943.

Pred nemško hajko od 2. do 4. avgusta 1943 in po njej so na Žirovskem vrhu padli:

Milko Benedik z Javornika nad Kranjem, padel je 3. julija 1943.

Marjan Bizjak, rojen 30. junija 1921 v Žireh, dijak, v Žirovsko četo je vstopil 2. junija 1943, padel je 29. avgusta 1943.

Silvester Bončina, rojen 31. decembra 1915 v Spodnji Idriji, živel je v Idriji, padel je 27. decembra 1944.

Viktor Černilogar, rojen 19. februarja 1920 v Šebreljah pri Idriji,  v partizane je vstopil 14. avgusta 1944, padel je 22. septembra 1944 kot borec 31. divizije.

Peter Deda, rojen 16. maja 1910 v Djavici, v partizane je vstopil 9. junija 1944, padel je 14. septembra 1944 kot politični delegat v Vojkovi brigadi.

Anton Erman, rojen 17. februarja 1911 v Lipnici, v partizane je vstopil 15. junija 1943, padel je 12. julija 1943 kot borec Gorenjske (Prešernove) brigade.

Peter Fende, rojen 31. januarja 1927 v Srednji vasi v Bohinju, padel je 24. oktobra 1944.

Franc Filipič, rojen 1. decembra 1906 v Žirovskem Vrhu Sv. Antona, kmet, ustreljen je bil 20. julija 1942 na domu.

Franc Frelih, rojen 16. novembra 1933 v Zabrežniku, učenec, ustrelila ga je nemška patrulja 28. januarja 1943 na Selu pri Žireh, ko se je vračal iz šole domov.

Peter Frelih, rojen 27. julija 1923 v Davči, mizarski pomočnik, v partizane je vstopil v začetku leta 1944, padel je 22. septembra 1944.

Franc Hrovat, rojen 15. aprila 1918 na Jesenicah, absolvent kmetijske šole, v partizane je vstopil leta 1943, padel je 9. oktobra 1944.

Pavel Kobal - Ural, rojen leta 1921 na Pečinah pri Tolminu, kmečki sin, ranjenega so Nemci zajeli in ustrelili 17. novembra 1943 kot borca Vojkove brigade.

Peter Kos, rojen 30. junija 1926 v Studenčicah pri Medvodah, kmečki delavec, v partizane je vstopil 3. novembra 1944, padel je januarja 1945 kot kurir Prešernove brigade.

Franc Koselj, rojen 29. januarja 1924 v Ribnem pri Bledu, pečarski pomočnik, v partizane je vstopil 3. februarja 1944, padel je 22. septembra 1944 pri Pivku v Kladju kot borec 31. divizije.

Janez Košenina, rojen 9. septembra 1924 v Studenčicah pri Medvodah, kmečki delavec, padel je januarja 1944 kot borec Prešernove brigade.

Pavel Mlinar - Ciril, rojen 23. januarja 1919 v Žirovskem Vrhu, kmet, v Žirovsko četo je vstopil 7. maja 1943, smrtno se je ponesrečil 6. julija 1943.

 Franc Mrovlje - Jelen, rojen 14. januarja 1923 v Žirovskem Vrhu, mizarski pomočnik, v partizane je vstopil jeseni 1942, padel je 11. januarja 1943 v Kladju.

Florjan Nastran, rojen 2. maja 1909 na Rudnem, gozdni delavec, v partizane je vstopil 23. junija 1943, padel je avgusta 1943.

Anton Osenčič, rojen 11. maja 1905 v Studenem pri Češnjici, živel je na Jesenicah, delavec, v partizane je vstopil 19. septembra 1944, padel je 1. oktobra 1944.

Anton Podobnik, rojen 9. januarja 1908 na Zgornji Lipnici, tovarniški delavec, v partizane je vstopil 15. junija 1943, padel je 2. julija 1943.

Frančišek Potrebuješ, rojen 8. septembra 1912 v Suši, zidarski pomočnik, leta 1943 je vstopil v Poljansko četo, padel je 23. avgusta 1943.

Jakob Pristov, rojen 26. avgusta 1909 na Jesenicah, živel je v Stražišču, pek, v partizane je vstopil leta 1943, padel je 8. aprila 1944 v okolici Žirov.

Jože Rihtaršič, rojen 13. marca 1913 na Trebiji, živel je v Stari vasi, čevljarski pomočnik, v partizane je vstopil jeseni 1943, član KPS, padel je 24. februarja 1944.

Franc Skvarča, rojen leta 1903 v Gorenji Trebuši, padel je 11. novembra 1943.

Mihaela Škapin - Drina,  rojena 29. septembra 1922 v Velikem Polju pri Sežani, februarja 1943 je vstopila v Južnoprimorski odred, nato je bila v Gradnikovi in Vojkovi brigadi. Padla je 15. novembra 1943 kot namestnica političnega komisarja 2. bataljona v Vojkovi brigadi. Razglašena je bila za narodno herojinjo.

Igor Trilar iz Žabnice, padel je 8. junija 1943.

Leopold Troha, rojen 13. novembra 1898 v Idriji, borec Prešernove brigade od 9. septembra 1943, Nemci so ga skupaj z ranjenim  Pavlom Kobalom - Uralom zajeli in ustrelili 17. novembra 1943 kot borca Vojkove brigade.

Pavel Velikanje, rojen 22. januarja 1927 v Srednji Kanomlji pri Idriji, v partizane je vstopil 12.  februarja 1943, padel je 13. septembra 1944 kot borec Vojkove brigade.

Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 424-430.

Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/381irovski-vrh-sv-urbana.html

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 263.

OB 20 – LETNICI

LJUDSKE VSTAJE

1941 – 1961

SPOMIN PADLIM BORCEM

NOB

NA ŽIROVSKEM VRHU

ZB

GORENJA VAS

ŽIRI

TREBIJA

DIVERZIJA V JAMO OJSTRO

IN ODHOD RUDARJE

VV NOB.16. IN 17. 8. 1944.

RRP HRASTNIK  3.7.1985

Na pokopališču v Stari cerkvi stoji nagrobni spomenik z marmornato ploščo (54x44 cm).

Spomenik je posvečen dvema neznanima borcema. Sprva sta bila tu dva grobova, 2003 pa je ZZB Stara Cerkev postavila le en nagrobni spomenik. Dela je opravil Erjavec Alojz iz Kočevja.

Vir: mag. Irena Škufca, Spominska obeležja narodnoosvobodilne borbe na Kočevskem, 2005

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 126.

zvezda

SLAVA PADLIMA 

JUNAKOMA PADLA

L. 1943

Po skoraj povsem uničeni organizaciji OF poleti 1942 v Celju je okrožni partijski aktiv za Savinjsko dolino v prvih mesecih 1943. leta spet oživil svoje delo. V Zavrhu je bil osnovan krajevni odbor OF v marcu 1943, potem so bili osnovani še drugi odbori OF v okolici. Jeseni 1944. leta je v Zavrhu delovala še partizanska tehnika Simon Gregorčič. Na hiši Martina Podvršnika je vzidana plošča, ki spominja na ustanovitev odbora OF.

Vir: Vodnik po partizanskih poteh.

V TEJ HIŠI JE BIL 25. 2. 1943 USTANOVLJEN PRVI ODBOR OSVOBODILNE FRONTE ZA GALICIJO IN TU JE BILA PARTIZANSKA JAVKA V ČASU NAŠE NARODNOOSVOBODILNE BORBE.SMRT FAŠIZMU - SVOBODO NARODU!

Spomenik v obliki kamnitih pesti je delo arhitekta Branka Kocmuta, ki je bil odkrit 29. aprila 1975.

Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 220.

EŠD 6269

    napis na sprednji strani spomenika:

MARIBORSKI KOMUNISTI IN SKOJEVCI
SO TU 29. APRILA 1941 ZAŽGALI DVA
NEMŠKA AVTOMOBILA IN S TEM IZVEDLI
PRVO UPORNIŠKO AKCIJO PROTI
NACISTIČNEMU OKUPATORJU

    napis na levi strani spomenika:

TU NEUSTRAŠNIH
FANTOV ZBOR
V ZASUŽNJENI POMLADI
PRIŽGAL JE
BAKLO
BAKLO
Z IMENOM
UPOR

EŠD - 11524, javni spomenik, kraj zgodovinskega dogodka.

Spomenik - spominsko znamenje predstavlja pravokotna kovinska plošča z reliefiranim napisom, velikosti 30 x 40 cm, ki je vgrajeno v nišo pokončne betonske stene, visoke 120 x 90 cm. Ta stena je levo in desno dozidana s kamnitim zidom, višine 90 cm tako, da z betonskimi okviri tvorijo kvadratni prostor velikosti 220 x 220 cm.  Prostor pred zidom z napisno ploščo je bil nekoč ograjen s kovinsko ograjo, ki pa so jo kasneje odstranili. Spominsko znamenje so postavili 1956. leta. Je na levem bregu potoka Bistra, pred mostom, ki pelje na Barje - na Mah, severovzhodno od nekdanjega samostana Bistra.

BORCEMA NOB 1941 - 1945

KRŽIČ IVAN - PAJK,

ROJ.31.7.1922 - PADEL 21.3.1945

MERLAK AVGUST

ROJ.12.8.1919 - PADEL 25.11.1941

VEČNA SLAVA JUNAKOMA

PADLI V BORBI ZA SVOBODO DEN 30.6.1944

BIZJAK ANTON IN TRIJE NEZNANI TOVARIŠI

29.6.1944 - GORJAN VALTER

VALENČIČ VIRGILIJ IZ PODSABOTINA 20 LET

SLAVA JIM

1. 6. 1924 so orjunaši iz vse države pod krinko, da bodo razvili prapor, uprizorili pohod proti komunističnemu žarišču v rudarskih Trbovljah. V delavskem središču so jim zaprli pot borci delavskih akcijskih čet. Na delavski strani je padlo pet borcev, na orjunaški pa trije.

Viri: 

Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 94.

Vodnik po partizanskih poteh.

Na tem zgodovinskem mestu so slovenski komunisti 1. 6. 1924 zlomili napad fašistične Orjune na najmočnejšo trdnjavo delavstva na rdeče Trbovlje. Med nami ne sme zamreti spomin na tovariše FRIC ALBIN, OCEPEK JAKOB, FAKIN FRANC, ZUPANC JOŽE, ROZINA IVAN, ki so med prvimi padli v borbi za zmago slovenskega delovnega ljudstva.

Spominska plošča na hiši pri Javorču v Žirovskem Vrhu Sv. Urbana je posvečena kurirski postaji G-9 prve relejne linije. Odkrili so jo 6. septembra 1981 [sic! na plošči je letnica 1980], dostop do hiše je iz Gorenje vasi in iz Žirov.

Nemška ofenziva na Žirovskem vrhu v začetku avgusta 1943 je začasno prekinila kurirske povezave med političnimi delavci in vojaškimi enotami. Po ofenzivi so obnovili kurirsko postajo, ki je dobila oznako G-9. Nad Zalo se je utaborilo deset kurirjev , ki so prebivali pod šotori. Kmalu po ustanovitvi so se preselili na levo stran Poljanske Sore v Hobovše, jeseni pa so se znova vrnili v Žirovski Vrh. Zveze so vzdrževali s postajama TV 2a  v Podlipi in G-7 v Todražu.

Poti preko Žirovskega vrha so bile zaradi bližine domobranskih postojank v Polhograjskih Dolomitih zelo nevarne. V zimskem prebivališču pri Mrlaku so po izdaji izgubili devet kurirjev, zato je njihovo delo prevzela primorska kurirska postaja P-35. Preostali kurirji so se vrnili v Hobovše, kjer so februarja kurirsko postajo G-9 obnovili. 11. maja 1944 so postajo dokončno razpustili, namesto nje so ustanovili kurirsko postajo G-36 v  Jarčji Dolini.

Na postaji G-9 sta bila v času delovanja najmanj dva in največ deset kurirjev. Prvi komandir je bil Franc Fojkar - Janko Jelovški.

Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 430-431.

Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/381irovski-vrh-sv-urbana.html

Knjiga: R. Zakonjšek, Partizanski kurirji navaja tudi kurirsko postajo G-9 pri Prevojah

Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji123

NA TEM PODROČJU JE

V ČASU NOB DELOVALA

RELEJNA KURIRSKA

POSTAJA G – 9

                                KURIRJI IN

                             ZZB NOV

                              1980

Doprsni kip postavljen ob 10-letnici smrti F. Štoke (22.12. 1979). Bron na kamnitem podstavku.

Štoka Franc-Rado, revolucionar, borec NOV, r. 11. avg. 1901 na Kontovelu pri Trstu, u. 25. avg. 1969 v Lj. Osn. šolo je obiskoval na Proseku, postal kakor oče ribič in se udeleževal narodnost. manifestacij; 1921 član KPJ, 1928 odšel v Argentino, tam delal v KP in med slov. izseljenci; 1930 so ga argent. oblasti zaradi revoluc. delovanja izgnale in izročile ital. policiji. Bil je konfiniran na otoku Ponzi, tu prišel večkrat navzkriž z oblastmi zaradi revoluc. vedenja, bil nekajkrat zaprt in premeščen na otok Ventotene do jul. 1943. Po vrnitvi iz konfinacije je sodeloval v narodnoosvob. gibanju v Trstu in pomagal pošiljati tržaške in tržiške delavce v partizane. Bil je polit. komisar Tržaš. bataljona (območje Repentabor-Nabrežina). Ko se je le-ta v nem. ofenzivi osipal, se je Š. z delom moštva vključil v Kosovelovo brigado na Krasu. Konec 1943 so ga premestili v okrož. komite KPS za Kras, febr. 1944 postane sekretar okrožn. komiteja KPS v na novo ustan. okrožju Tržič; apr. 1944 so okrožje ukinili in Š. je postal sekretar okrožn. odbora za Trst, član skupnega odbora KPS in KPI v Trstu in poleti i. l. sodeloval v razgovorih med predstavniki OF in Comit. di Liberazione nazionale di Alta Italia v Milanu; bil je tudi polit. komisar komande mesta Trst in se v prvomaj. dneh 1945 udeležil bojev za osvoboditev Trsta; od 1945 je bil polit. delavec v Trstu, Kopru in Lj. Pisal je o ribištvu in turizmu na Primorskem in objavljal razne članke iz polit. delovanja. (Tone Ferenc).

Internetni vir: http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi668433/

EŠD 21622

FRANC ŠTOKA 

RADO

RIBIČ 

REVOLUCIONAR

    1901-1969

PESCATORE 

RIVOLUZIONARIO

Na tem mestu je stal planinski Hotel Ana
Last gostilničarja Gvidona Počivavška (1898--1952)
Postavljen septembra 1935, požgan aprila 1943