| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve ali odkritja | Status | Opombe | Ime vnašalca | Datum prvega vnosa | Zadnja sprememba | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Libeliče - Sabodinovi |
Spomenik na pokopališču v Libeličah spominja in opominja na strahoten zločin, ki ga je okupator zagrešil v letu 1944 nad zavedno kmečko družino na Libeliški gori. Pogorel je Sabodinov dom in v njem šest pobitih in zverinsko iznakaženih družinskih članov. Vir: Po poteh spomina občine Dravograd. |
Pokopališče v Libeličah. |
SPOMIN ŽRTVAM KI SO BILE POBITE IN ZAŽGANE DNE 23.7.1944. LETA.MARTIN, MARIJA, MATEVŽ, URŠKA, VALENTIN, MARIJA. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
20.3.2022. 00:00 |
— |
— |
Nagrobnik |
Dravograd |
825 LIBELIČE, 43 |
|
Spomenik talcem, Lokve |
Vir: |
Spomenik se nahaja na Gorenjem koncu vasi Lokve, tik preden se asfaltirana cesta nadaljuje v makadamsko cesto proti Predmeji. |
8. 9. 1985 |
— |
8. 9. 1985 |
— |
— |
PK, 17. 6. 2019 |
— |
27.12.2025. 17:16 |
— |
Spomenik |
Nova Gorica |
Lokve, 375/53, Republika Slovenija |
|
Partizanski prehod pri HE Ožbalt |
geslo: prehod123 |
Z regionalke Dravograd-MB čez HE Ožbalt na desnem bregu Drave |
1941 PARTIZANSKI PREHOD 1945 ŽG LJUBLJANA 1975 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
bb |
2.4.2023. 00:00 |
21.7.2025. 16:39 |
— |
— |
Podvelka |
— |
|
Ljubljana, Plošči padlim profesorjem in dijakom |
— |
V avli Šolskega centra Ljubljana, Aškrčeva 1 |
plošča na desni |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar |
27.4.2022. 00:00 |
— |
— |
spominska plošča |
Ljubljana |
K. o. 1720 Krakovsko predmestje, parc. št. 71/39 |
|
Mengeš - spomenik žrtvam fašističnega nasilja |
EŠD: 10701 Spomenik, ki predstavlja ležečega borca, je prej stal na zgornjem koncu Glavnega trga v Mengšu. Izdelal ga je iz istrskega kamna kipar Vekoslav Bombač. Napis na spomeniku je iz pesmi Mateja Bora. Postavili so ga 27. 7. 1960, datum premestitve ni poznan.
|
V parku pred Kulturnim domom (Špasteatrom) v Mengšu, Slovenska cesta 32.
Plošče niso javno dostopne. Kulturni dom je zaklenjen in v avlo je mogoče priti le v času dogodkov njegovega najemnika Špas teatra. |
V NAS JE PO TISOČ LETIH ZAPLALA KRI DVIGNIL GLAVO UPOR |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 30. 3. 2018, dop. TBizjak in MŠtupica 7.10.2020 |
15.12.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 15. 12. 2024, na osnovi predloge Mojce Luštrek v Lokacijo dodal opombo o dostopnosti plošče. |
kamen, memorialna dediščina |
Mengeš |
k.o.1938 - Mengeš, parc. št.: 210/3 |
|
Vir pri Stični, Spominska plošča revolucionarjem Hrastom |
Ploščo so odkrili 4. junija 1965.
Vsi trije bratje Hrast – Albin, France in Edvard – so v prvi svetovni vojni kot avstroogrski vojaki prišli v rusko vojno ujetništvo. Domov so se vrnili prežeti z duhom oktobrske revolucije. Zlasti Albin je postal ognjevit agitator komunističnih idej.
Albin Hrast, rojen 1. marca 1889, se je izučil za kleparja. Takoj po vrnitvi iz ujetništva se je vključil v delo Jugoslovanske socialnodemokratske stranke in s svojim vplivom dosegel, da je odbor te stranke iz Šentvida pri Stični 18. julija 1920 pristopil h Komunistični stranki Jugoslavije. Leta 1924 je bil Albin delegat stiško-šentviškega okoliša na prvi kmečki konferenci (komunistov) v Ljubljani.
Albin Hrast se je uveljavil tudi kot raziskovalec in zbiratelj starin. Na znanih ilirsko-keltskih gomilah pri Stični je izkopal številne dragocene predmete in jih odprodal Ljubljanskemu muzeju.
Zaradi izdajstva so Italijani aprila 1942 Hrastov dom požgali, družino pa odpeljali v internacijo. Albina so odpeljali v taborišče pri Padovi, kjer je bil ujetnik s številko 257. Ko je zbolel, so ga prepeljali v bolnišnico, kjer je 27. aprila 1943 umrl.
Edvard Hrast se je rodil 6. septembra 1895. Po okupaciji dežele se je takoj vključil v delo Osvobodilne fronte. Spomladi 1942 se je s sinom Edijem pridružil partizanom II. ali Štajerske grupe odredov, med katerimi je bil najstarejši. Padel je 21. maja 1942 v boju z Nemci pri Jančah.
Tudi Edi Hrast je padel že 22. avgusta 1942 pod streli italijanskega vojaka v bližini domačega kraja.
Vir: https://slov.si/doc/pomniki_grosuplje-4.pdf str.: 234 |
Vir pri Stični.
Plošča je bila postavljena na stari rojstni hiši Hrastove družine na Viru pri Stični.
Na mestu stare hiše sedaj stoji nova hiša (Vir pri Stični 3), pred katero bo lastnik umestil spominsko ploščo. |
V TEJ HIŠI |
— |
— |
Deponirani spomeniki |
— |
M. Kermavnar 9. 8. 2020 |
27.11.2021. 00:00 |
10.12.2025. 05:38 |
Dodal sliko, ki jo je ob obisku pri sorodnici 2019 posnel Franc Štibernik. Ploščo namerava vrniti na zid obnovljene hiše. - M. Hladnik 27. 11. 2021. --
M. Kermavnar, 9.12.2025, premaknil zvezdico na lokacijo, kje naj bi stala stara hiša. -- |
Spominska plošča |
Ivančna Gorica |
K. o. 1810 STIČNA, parc. št. 665/1 |
|
Prevoje |
Na podstavku je vklesanih 35 imen žrtev. Kip treh partizanskih stražarjev je delo Janeza Pirnata. ZZB NOV Prevoje in občina Domžale sta kip postavili 27. 7. 1966.
EŠD 980 |
Ob glavni cesti Domžale-Lukovica, nasproti hišne št. Prevoje 7. |
Napis spredaj, proti cesti: PREVOJE PREVOJE ŠENTVID VRBA RAFOLČE DUPELJNE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 31. 3. 2018 |
5.7.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 5.7.2024, dodal fotografije 3/2 do 3/5 ter 4/1 do 4/3 Zdenke Primožič in dopisal imena |
kamnit kip |
Lukovica |
1944 PREVOJE, 1247 |
|
Dolenja Levpa |
Plošča na kamnitem podstavku in kamnit steber z rdečo zvezdo ob njej. Okrog ograja s stebri, povezanimi z verigo. Postavljen je bil 9. 12. 1951.
|
Na ovinku nasproti dovozne ceste v vas Levpa. |
BORCEM ZA SVOBODO JAKOPIČ FRANC LEVPUŠČEK DUŠAN SKRT ANDREJ PODKRASNIK VALENTIN ŠULIGOJ CIRIL ŠULIGOJ ANDREJ PERTOVT AVGUŠTIN SKRT ANDREJ PODKRASNIK RUDOLF MAVRI ZDRAVKO ŠKODNIK STANISLAV JUG FRANC JUG AVGUŠTIN STRGAR IVAN SKRT FRANC BAVDAŽ FRANC BAVDAŽ MIRKO BREMEC CVETKO BREZAVŠČEK CIRIL PAVŠIČ RUDOLF PAVŠIČ ANDREJ SKRT FRANC SKRT ŠTEFAN LANGO JOŽEF LANGO AVGUŠTIN LIPICAR AVGUŠTIN LIPICAR JOŽEF SKRT PETER SKRT ŠTEFAN PAVŠIČ IVAN JUG JOŽEF BAVDAŽ SLAVKO IPAVEC IVAN HUMAR ŠTEFAN HUMAR CVETKO BAVDAŽ MARIJA BREZAVŠČEK PETER BREZAVŠČEK PAVEL BAVDAŽ STANKO PREGELJ AVGUŠTIN IPAVEC ANGEL ŽRTVE FAŠISTIČNEGA TERORJA BERLOT JOŽEF BERLOT KAROLINA BAVDAŽ FRANC GORJUP ALOJZIJ TESTEN PETER SALADIN PETER BAVDAŽ SLAVKO 1941--1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik neobiskano nedokončano 26. 3. 2020 |
20.6.2024. 00:00 |
— |
Dodal fotografije in besedilo M. Hladnik 20. 6. 2024 |
— |
Kanal ob Soči |
2262 KAL NAD KANALOM, 2320/10 |
|
Ljubljana, Plošča 25 padlim dijakom |
— |
V avli Gimnazije Ledina, Resljeva cesta 12, Ljubljana |
ŽIVLJENJE SO DALI DIJAKI: BERGINC RADIVOJ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar |
23.4.2022. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Ljubljana |
TABOR, 3086 |
|
Gasilcem, Cerklje |
Spominska plošča iz sivega marmorja (42x50 cm) z vklesanimi imeni petih gasilcev, ki so padli v NOB. Ploščo je postavilo 3. oktobra 1959 Gasilsko društvo Cerklje na Gorenjskem. Ploščo je nazadnje (okt. 2018) obnovil Ivan Krivec, SP Davovec. Vir: Pomniki NOB v občini Kranj, str. 78. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 227. EŠD 10084 |
Trg Davorina Jenka 2, na vzhodni, obcestni fasadi starega gasilskega doma, nekoč št. 83 |
V SPOMIN * PADLIM SLAVA JIM! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 31. 7. 2019 |
1.5.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 1.5.2024, dodal fotografijo 3/1 |
Spominska plošča |
Cerklje |
2118 CERKLJE, 498/5 |
|
Fajmut Ivan-Radušnikov |
— |
Pokopališče Barbara |
FAJMUT IVAN-RADUŠNIKOV6.5.1901 PADEL V RDEČI ARMADI V BITKI ZA STALINGRAD 1942-43. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
14.10.2022. 01:00 |
19.1.2026. 11:22 |
— |
Nagrobnik |
Prevalje |
— |
|
Družina Sadovnik |
Sadovnikovi so bile žrtve pri Peršmanu in so tu na tem mestu pokopani. Padlim za svobodo, 205--209 |
Grob se nahaja ob prehodu na levo prva vrsta zadnji deseti grob.
N 46°29'23.9496" E 14°35'25.9728"
Eisenkappel 193, 9135 Bad Eisenkappel, Avstrija
|
Tukaj počivajo naši dragi |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Nejc Plečko |
31.7.2020. 00:00 |
— |
— |
Nagrobnik |
Avstrija, Železna Kapla |
— |
|
POKOJIŠČE - Ivan Babšek - Ciril, spomenik padlemu partizanu |
EŠD 500132 - javni spomenik, spominsko znamenje. Spomenik Ivanu Babšku - Cirilu je tik nad cesto Pokojišče - Padež v višini cerkve sv. Štefana. Je betonska plošča velikosti 100 x 55 x 12 cm, na podstavku, na njej pa je zabetonirana kamnita plošča sive barve, velikosti 45 x 35 cm, z vklesanim napisom. Foto: Miloš Toni »V brigadi je imel največ gledalcev in oboževalcev orožar I. bataljona, nesrečni Ivan Babšek-Ciril, še zimski kožlješki partizan, sicer doma iz Borovnice. Na razgrnjeni šotorki je kleče razstavljal in sestavljal težkega fiata, ki je postal takoj ponos brigade in njen ljubljenec. Pa tudi potrebna ga je bila.[…] Seznam partizanov-prostovoljcev Šercerjeve brigade od ustanovitve brigade 6. oktobra 1942 do konca februarja 1943 […] Babšek Ivan-Ciril, Dol pri Brezovici« (Milan Guček, Strme lazi, Šercerjeva brigada, 1. del, Druga, popravljena in dopolnjena izdaja, Knjižnica NOV in POS 6/1, Ljubljana: Partizanska knjiga, 1984, str. 36, 509) |
Spomenik je ob cesti iz Pokojišče - Padežu, v višini cerkve sv. Štefana na Pokojišču oz. okoli 200 m od križišča ceste za Borovnico. |
BORCU NOB 1941 - 1945 TOVARIŠU BABŠEK IVANU ROJ.13.XI.1917. PADEL 20.VII.1944. SLAVA NJEGOVEMU SPOMINU |
— |
— |
— |
— |
T. Bizjak, 20.2.2017
1.junij 2021 dopolnil D.Divjak |
21.10.2024. 00:00 |
— |
1.6.2021 dodal povezavo D.Divjak
Zdenka Primožič 21. 10. 2024 dopolnila Opis s podatki iz knjige Šercerjeva brigada. |
spominska plošča, kraj zgodovinskega dogajanja |
Vrhnika |
k.o. 2004, parc. št.: 3253/6 |
|
Spomenik svobode, Slovenj Gradec |
Spomenik svobode v Slovenj Gradcu je zasnoval ing.arh. Danilo Furst. Kip je delo akad. kiparja Staneta Keržiča. Kip je bil odkrit leta 1955. Ljudje Mislinjske doline so v štriletni osvobodilni vojni in ljudski revoluciji ostali zvesti zgodovini slovenskega naroda v boju za svobodo in človekovo dostojanstvo. Zadnji boji v drugi svetovni vojni v Evropi so bili v Mislinjski dolini vse do 15. maja 1945. Slovenjgradčani so ob 10. obletnici osvoboditve v središču mesta postavili spomenik svobode. VIR: Jože Potočnik: Spomeniki in znamenja NOB v občini Slovenj Gradec. Slovenj Gradec 1985 |
Spomenik svobode stoji sredi mesta na Francetovi ulici Slovenj Gradec, nedaleč od poslopja Upravne enote. |
1941 - 1945 SLOVENJ GRADEC SVOJIM BORCEM ZA SVOBODO ZVEZA 1955 BORCEV |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Jože Vrabič, 29. junija. 2017 |
— |
— |
Sliki "4" - Bor1974, 17.IX.2022 |
bronast kip z granitnim obeliskom |
Slovenj Gradec |
Slovenj Gradec,478, Mestna občina Slovenj Gradec |
|
Gasilski dom Sveti Jurij ob Ščavnici |
— |
Pročelje gasilskega doma Sveti Jurij ob Ščavnici št. 5 |
TA GASILSKI DOM JE BIL ZGRAJEN OB 75 LETNICI OBSTOJA GASILSKEGA DRUŠTVA VIDEM 1886-1961 TER OB 20 LETNICI VSTAJE SLOVENSKEGA LJUDSTVA 22. VII. 1941-1961 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Bor1974 18. 2. 2022 |
1.10.2024. 00:00 |
— |
Dodal sveže slike M. Hladnik 1. 10. 2024 |
Spominska plošča |
Sveti Jurij ob Ščavnici |
— |
|
Leopold Ankon |
|
Pokopališče Makarska |
[zvezda] |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Hladnik |
25.10.2024. 00:00 |
— |
— |
Nagrobnik |
Hrvaška, Makarska |
— |
|
Celje - Spomin na Zbirališče otrok in mater za taborišča/ ukradeni otroci |
Spominsko obeležje na I. Osnovni šoli Celje, kjer je bil v letih 1941 - 1945 zbirni center otrok, ki so jih pošiljali v taborišča ali k nacističnim družinam. Spominska plošča je bila odkrita 4.julija 1957. Plošča je postavljena v spomin in opomin mlajšim rodovom. Nacisti so že pred okupacijo izdelali podrobne načrte za germanizacijo. Po zasedbi so jih začeli takoj uresničevati. Desettisoče ljudi so neusmiljeno pognali z domov v izgnanstvo. Izseljevanju "politično nevarnih" in na Štajersko po prvi svetovni vojni priseljenih oseb ter izseljevanju ljudi iz obmejnega brežiškega pasu je sledilo še izseljevanje partizanskih družin, starčkov, mater in otrok. Nekdanjo okoliško osnovno šolo v Celju so spremenili v zbirno taborišče. Šolo so obdali z žico in stražnimi stolpi ter jo napolnili z družinami partizanov, aktivistov in talcev. Tu se je začela najbolj trnova pot partizanskih mater in bridka usoda najmlajših, ki so jih iztrgali družinam in celo iz naročij mater ter jih pošiljali v taborišča ali pa določili za prevzgojo pri nacistčnih veljakih. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, str. 476.
Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 185. Geslo: otroci123 |
I.osnovna šola, Vrunčeva ulica 13, Celje |
zvezda Ta zgradba je bila v letih 1941-1945 kraj trpljenja slovenskega ljudstva. Od tod je nacistični okupator pošiljal družine v taborišča smrti. Materam je iztrgal na tisoče otrok, da bi jih odtujil rodu in domovini. Smrt fašizmu - svoboda narodu! Krajevna organizacija ZB NOV Dolgo polje - Celje |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Hladnik
D.Divjak 16.4.2022
S.Gradišnik |
15.10.2023. 00:00 |
— |
D.Divjak dopolnil s tekstom s plošče in podatki 16.4.2022
S.Gradišnik, dodal opis, 15. 10. 2023 |
Spominska plošča; Spominska soba |
Celje |
K.o.: 1077 - CELJE, št.parc.: 374 |
|
Samoupravljanje v Litostroju |
Livarna in tovarna strojev, krajše Litostroj, je bila ustanovljena leta 1947 na temelju starejših, predvojnih obratov. Ob izgradnji reprezentativnega tovarniškega obrata v ljubljanski Šiški se je hitro razvila v močan industrijski kompleks in ponos ne le slovenske, ampak jugoslovanske industrije nasploh. V počastitev 25. obletnice samoupravljanja v podjetju, uvedenega leta 1950, in 28. obletnice obstoja Litostroja je bila 5. septembra 1975 pred obratom organizirana velika svečanost. Razen tisočev delavcev Litostroja in Ljubljančanov se je dogodka udeležil tudi slovenski politični vrh, prišel pa je tudi Josip Broz Tito s soprogo Jovanko. Osrednji del proslave je bilo odkritje spominskega obeležja v obliki pahljačaste skulpture, ki je bila v resnici orjaška kovinska lopatica Kaplanove turbine, enega najslavnejših proizvodov Litostroja. Lopatica je bila umeščena na visok podstavek iz sivo-modrega apnenca z napisi - citati Josipa Broza Tita in funkcionarja Franca Leskoška - Luka, ki si je zaradi svojega prizadevanja za ustanovitev Litostroja pridobil naziv "oče Litostroja", ter prepisom napisa s spominske plošče, odkrite ob uvedbi samoupravljanja. Leskošek je tudi odkril spomenik, temu pa so sledili govori številnih udeležencev. Nenapovedano je zbrane nagovoril tudi Tito. O veliki svečanosti je slovenski tisk obširno poročal. Avtor arhitekturne ureditve spomenika je bil arhitekt Črtomir Mihelj. Kot je povedal, se je ideja za spomenik pojavila hitro, le za določitev oblike je minilo nekaj časa. Spomenik je bil desetletje kasneje dopolnjen z novo arhitektonsko ureditvijo in doprsnima kipoma Josipa Broza Tita in Franca Leskoška. Danes je njegova podoba osiromašena; kipa sta bila odstranjena, podstavek zamenjan in čeprav so na podstavku plošče, na njih ni nobenega čitljivega napisa. Viri: "Simbol Litostroja", Delo, 4. 9. 1975, str. 3 (povezava). Več člankov, Delo, 6. 9. 1975, str. 1 in 3 (vir slike 4) (povezava). Drago Košmrlj, "Tito: izhod iz krize v večji storilnosti", Primorski dnevnik, 6. 9. 1975, str. 1 (povezava). Igo Tratnik, "Predsednik Tito v Litostroju", Delavska enotnost, 6. 9. 1975, str. 1 (povezava). "Praznovali smo", Litostroj, september 1975, str. 1 (vir slike 3) (povezava). "Tito v Litostroju", Dogovori, 9. 10. 1975, str. 3 (povezava). vsi123 |
Spominsko obeležje stoji na zelenici levo ob vhodu v obrat Litostroj Power, pred halo na naslovu Litostrojska cesta 50 v Ljubljani, znotraj ograjenega območja tovarne. |
(prednja stran podstavka) SAMOUPRAVLJANJE (stranska ploskev podstavka) KAPITALISTI SO LIKVIDIRALI (stranska ploskev podstavka) DANES SMO PREVZELI |
Črtomir Mihelj |
5. 9. 1975 |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Smiljanić, 28. 4. 2025 |
28.4.2025. 00:00 |
11.12.2025. 08:21 |
— |
Spomenik |
Ljubljana |
K. o. 1739 ZGORNJA ŠIŠKA, parc. št. 1991/511 |
|
Ameriški bombnik v Planici |
Ameriški bombnik B-24 je 22. novembra 1944 strmoglavil nad Kotovim sedlom. Preživel je le en član posadke, ki so ga rešili kranjskogorski partizani.
|
50 m JZ za planinsko kočo v Tamarju, na robu gozda. |
— |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 1. 5. 2018 |
28.11.2024. 00:00 |
— |
Dodal povezavo na opis padca in ponesrečencev. M. Hladnik 28. 11. 2024 |
del aviona kot skulptura in infotabla |
Kranjska Gora |
— |
|
BOJANJA VAS-Spominska plošča Ivan Radoš |
Ivan Radoš je bil španski borec, doma v Radoših, po vojni pa je živel v Bojanji vasi. Vodnik, 19. fotografija 1: vir: https://www.kamra.si/album-slovenije/item/spanski-borec-ivan-rados-bojanja-vas.html Španski borec in borec NOV Ivan Radoš-Djuro Rodil se je leta 1900 v Radoših pri Radovici. Kot avstroogrski vojak je maja 1918 doživel upor slovenskega vojaštva v Judenburgu. Ob kapitulaciji Avstroogrske je bil na italijanski fronti, nato pa je bil mobiliziran v jugoslovansko vojsko in je do decembra 1919 sodeloval v bojih za Koroško. Decembra 1920 je odšel v Francijo, se izučil za geometra in leta 1931 postal član komunistične partije. Jeseni 1936 je bil med prvimi prostovoljci, ki so prihiteli na pomoč španski republiki. Po razpustitvi internacionalnih brigad je prišel v francosko taborišče, po nemški zasedbi Francije pa je bil odveden na delo v Nemčijo, od koder mu je preko Zgrebo uspelo priti domov v začetku januarja 1942. Takoj se je vključil v narodnoosvobodilno gibanje in sredi leta 1942 postal borec Belokranjskega bataljona. Opravljal je tudi obveščevalno službo, od leta 1944 pa do konca vojne pa je bil v hrvaškem IV. korpusu. Umrl je leta 1971. Bil je nosilec "Partizanske spomenice 1941". Spominsko ploščo na vaškem domu so odkrile družbenopolitične organizacije KS Radovice 7. avgusta 1982. Vir: arhiv ZB NOB Metlika (2) |
Bojanja vas, na steni "Vaške hiše" ali Sosedski keldr, Bojanja vas 13. |
V RADOŠIH IN |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik neobiskano, 1.5.2017
4.2.2022, 20.2.2022D.Divjak |
20.2.2022. 00:00 |
— |
4.2.2022 dopolnil podatke,20.2.2022 dopolnil opis D.Divjak |
Spominska plošča |
Metlika |
K.o.: 1508 - BOJANJA VAS, št.parc.: *45/1 |
|
Damelj |
Iz kamna zidan vodni mlin s pogonom na spodnjo vodo, z dvodelno zasnovo in dvojnim lastništvom. Ob zahodem delu mlina stoji žaga venecijanka iz 1924, ki je delovala do 1955, z ohranjeno notranjo opremo. Na mlinu je spominska plošča posvečena poti slovenske delegacije na II. zasedanje Avnoja, ki jo je leta 1971 odkrila mladina, ki je šla prvič na pohod Po poteh avnojske delegacije.
|
Žagarjev mlin ob jezu na Kolpi v Damlju, št. 30. Mlin in žaga stojita na poplavni terasi ob reki Kolpi, vzhodno pod vasjo.
|
NA TEM MESTU JE SLOVENSKA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
29.4.2024. 00:00 |
— |
Dodal sliki in besedilo. M. Hladnik 29. 4. 2024 |
Spominska plošča |
Črnomelj |
K. O.: 1561 - DAMELJ, parcela: +82/1 |
|
Razstava Srebrna ptica izpod Jalovca,muzej Liznjekova domačija |
Razstava Zgodovinskega društva Vršič o usodi zrušenega ameriškega bombnika Liberator Consolidated-B-24G-10-NT s serijsko številko 42-78259 in njene posadke na njenem poletu 22. novembra 1944. Letalo je bilo del 780. bombne eskadrilje zavezniških sil in njegova naloga pa je bilo bombardiranje Münchna. Zaradi slabih vremenskih razmer je bil spremenjen cilj bombardiranja, to je postal Salzburg. Pred samim prihodom do cilja je letalo poškodovala protizračna obramba. Ob vračanju se je polet končal na pobočju pod Jalovcem, kje rje tudi obeležje. Vir:24ur.com Razstava je julija 2025 (od februarja 2025) v Parku vojaške zgodovine v Pivki – informacija vodiča po muzeju na Liznjekovi domačiji v Kranjski Gori dne 18. 7. 2025. (Zdenka Primožič) |
Borovška cesta 63, Kranjska gora |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
D. Divjak 28.11.2024 |
28.11.2024. 00:00 |
19.7.2025. 09:51 |
— |
Drugo |
Kranjska gora |
K.o.: 2169-KRANJSKA GORA, št.parc.: 56 |
|
Padlim, Pot v Goropeke |
Za Katernikovem gričem v Žireh, 500 m od pošte v smeri Goropek je spomenik 5 talcem, ki so jih belogardisti iz Rovt tukaj ustrelili 13. septembra 1944: dr. Demšar Ernestu, Marjanci Jereb, Tereziji Kopač, Francu Papler in Jožetu Jerebu. Spomenik so odkrili svojci leta 1947. Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 407-409. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 265. Vir: Inštitut za zgodovino delavskega gibanja, Muzej narodne osvoboditve LRS, Gradivo za topografijo NOB, 2. snopič, II. del, Poljanska dolina, Ljubljana, 1959, str. 152 (324). K spomeniku vodi 25 stopnic. . Ernest Demšar: SIstory navaja Ime in priimek: Ernest Demšar, Oče: Ivan, Mati: Frančiška, Po domače: Pri Zdravniku, Datum rojstva: 30. 12. 1902, Kraj rojstva: Idrija, Kraj bivanja: Žiri, Poklic (soc. status): zobozdravnik, Datum smrti/izginotja: 13. 09. 1944, Kraj smrti/izginotja: Mršak pri Žireh, Kraj pokopa: Dobračeva. Jereb Marjana: SIstory navaja Ime in priimek: Marijana Jereb, Oče: Luka, Mati: Ana, Po domače: Pri Lukatu, Datum rojstva: 14. 08. 1922, Kraj rojstva: Brekovice, Kraj bivanja: Brekovice 5, Stara občina: Žiri, Nova občina: Žiri, Datum smrti/izginotja: 13. 09. 1944, Kraj smrti/izginotja: Mršak, Kraj pokopa: Dobračeva. Terezija Kopač: SIstory navaja Ime in priimek: Terezija Kopač, Oče: Matevž, Mati: Mina, Po domače: Pri Lekšetu, Datum rojstva. 07. 10. 1907, Kraj rojstva: Žirovski Vrh, Kraj bivanja: Žirovski Vrh, Stara občina: Žiri, Nova občina: Žiri, Datum smrti/izginotja: 13. 09. 1944, Kraj smrti/izginotja: Mršak, Kraj pokopa: NULL. Papler Franc: SIstory navaja Ime in priimek: Franc Papler, Oče: Matija, Mati: Apolonija, Po domače: Pri Vozarju, Datum rojstva: 25. 11. 1925, Kraj rojstva: Dobravica, Kraj bivanja: Dobravica, Stara občina: Ovsiše (Srednja Dobrava), Nova občina: Radovljica, Datum smrti/izginotja: 15. 09. 1944, Kraj smrti/izginotja: Žiri, Kraj pokopa: NULL. Jože Jereb: SIstory navaja Ime in priimek: Jože Jereb, Oče: Luka, Mati: Frančiška, Datum rojstva: 13. 03. 1910, Kraj rojstva: Lazec pri Otaležu, Kraj bivanja: Rakovica, Stara občina: Besnica, Nova občina: Kranj, Datum smrti/izginotja: 13. 09. 1944, Kraj smrti/izginotja: Mršak (Žirovski Vrh), Kraj pokopa: Zgornja Besnica. ______________________________________________________________________ »Matija Merlak iz Rovt nad Logatcem se je kot 24-letni fant priključil četnikom gorenjskega odreda. Po vojni je na zaslišanju opisal pohod na Žiri. Med drugim je izjavil:45 […] Po vdoru v Žiri in aretaciji dr. Demšarja smo s silo prignali vse vaščane h Katernikovi gostilni. Dr. Demšarja so v gostilni zasliševali. […] Dr. Demšarja so obsodili zato, ker je menda v svoji ordinaciji agitiral za partizane. Kot dokaz naj bi bilo dejstvo, da je dr. Demšar zapustil svoje bivališče v Rovtah in se preselil v Žiri. Torej z območja, ki so ga kontrolirali četniki, se je preselil v partizanski kraj. […]' Še nekaj besed o žrtvah: Po odpustu iz zapora se je dr. Demšar naselil v Logatcu. Želel se je vrniti v Žiri, a se mu to zaradi nemško-italijanske meje ni posrečilo. Zato se je preselil v Rovte, ki so bile blizu meje. Tam je opravljal zdravniško službo, dokler ni odšel za teden dni v partizane. Vrnil se je domov na teren, ker so partizani tako želeli. 7. septembra se je Demšarjeva družina selila iz Rovt v Žiri. Četniki in domobranci so skušali preprečiti selitev, toda zvečer so bili Demšarjevi že v Žireh. Šest dni po vrnitvi v Žiri so pridrveli Bitenčevi »junaki« in ga aretirali. Njegova žena Marija, ki je pred nekaj leti umrla v Žireh, je kot priča na sojenju proti podpolkovniku Bitencu izjavila, da so ji takrat četniki pokradli okrog dvajset parov čevljev. Prepovedali so ji zapusti stanovanje. Kljub hudi grožnji je pohitela za možem in pred Katrnikovo gostilno prosila poročnika Jožeta Sajeta in druge četniške oficirje, naj izpustijo njenega moža. Niti besedice ji niso odgovorili. Dr. Ernest Demšar je zapustil ženo, triletnega sina Janeza in enoletnega sina Ernesta, ki živi v Žireh v hiši svojega očeta.« »Marjanca Jereb je bila rojena 14. avgusta 1922. leta v Brekovcah pri Žireh. Bila je delavka, hči cestarja in še samska; živela je pri starših. Ker je bila doma številna družina, kruha pa malo, si ga je služila z dnino pri premožnejših kmetih. Blizu njene vasi je bila meja in je kot terenka delala za OF že od 1942. leta. Terezija Kopač je bila rojena 7. oktobra 1907. leta na Žirovskem vrhu kot hčerka dninarja, bajtarja. Bila je poročena in mati štirih majhnih otrok. Da bi lažje preživljala otroke, je doma izdelovala čipke, služila pri kmetih in po gozdu nabirala sadeže. Iz izjave bivšega četnika Matije Merlaka smo spoznali, da sta bili ti dve izdani […] Ranjena partizana so četniki zajeli v Osojnici pri Žireh, in to v grapi, ki ji domačini pravijo Letnik. Ranjenca sta bila 19-letni Franc Papler in 34-letni Jože Jereb. Usmrtitev so opravili v slogu črne roke. […] Dvesto korakov od vasi proti Goropekam so morilci usmrtili žrtve. Če bi se slišali samo ti streli, bi ljudje takoj ugotovili, kje ležijo žrtve. Tako pa zaradi splošnega pokanja na vseh straneh tega ni bilo mogoče razločiti. Mnogi so še upali, da so četniki le strahovali ljudi z izrečeno smrtno obsodbo in da so aretirance odpeljali s seboj v postojanko. Drugi dan sta žena dr. Demšarja in Ivanka Peternel šli po sledovih četniške kolone in kmalu zagledali grozovit prizor: pet umorjencev. Marija je objela mrtvega moža, Ivanka pa mrtvo sestro Marjanco Kopač.« (Jože Vidic, Četniški morilski vdor v Žiri, Po sledovih črne roke, Ljubljana: Založba Borec, 1982, str. 206, 207, 209, 210, 211) Prim. tudi: Silvo Grgić, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 2. knjiga, Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi Slovenci, Ljubljana: Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 1997, str. 60, 66–67, 130, 157. __________________________________________________________________________ »Papler Franc, partizan Prešernove brigade. Rodil se je 15. septembra 1925 v Dobravici pri Podnartu, krojaški pomočnik. 15. septembra 1944 so četniki Notranjskega četniškega odreda pod vodstvom M. B. skupaj z domobranci okoliških postojank vdrli v Žiri. Domobranci z Veharš so ujeli tudi njega in ga s še tremi aktivisti in enim partizanom na poti v Goropeke zahrbtno ustrelili. […] Jereb Jože, partizan Prešernove brigade. Rodil se je 13. marca 1910 v Lazcu pri Otaležu. 13. septembra 1944 so četniki Notranjskega četniškega odreda podpolkovnika M. B. skupaj z domobranci iz Veharš, Šentjošta, Rovt in Treh kraljev vdrli v Žiri. Med drugimi so ujeli tudi partizana Jožeta Jereba. Na poti proti Goropekam so jih zahrbtno ubili.« (Silvo Grgić, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 1. knjiga, Izven boja pobiti in na druge načine umorjeni, ranjeni in ujeti slovenski partizani, Novo mesto: Dolenjska založba, 1995, str. 114, 161) |
V gozdu nad Potjo v Goropeke, približno 200 m od hiše Pot v Goropeke 11, Žiri |
Pod križem piše: TRPLJENJE JE KONČANO Na plošči spodaj piše: DR. DEMŠAR ERNEST ǂ 30. 12. 1902 JEREB MARJANA ǂ 15. 8. 1922 KOPAČ TEREZIJA ǂ 7. 10. 1907 PAPLER FRANC ǂ 15. 9. 1925 JEREB JOŽE ǂ 13. 3. 1910 PADLI KOT ŽRTVE OKUPACIJE 13. 9. 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik |
25.11.2023. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 19.11.2023, dodal fotografiji 3/2 in 3/3 Ivana Albrehta in Opis po predlogi Zdenke Primožič. |
Plošča s kamnitim križem na vrhu |
Žiri |
K. o. 2023 Žiri, parc. št. 900 |
|
POKOJIŠČE - spomenik I. zmagi Šercerjeve brigade |
EŠD 23376 - javni spomenik. Spomenik stoji na levi strani cestišča, ki pelje iz Pokojišča proti Padežu in je posvečen prvi zmagi Šercerjeve brigade 13.oktobra 1942. Na tlakovani ploščadi, obdani z nizkim betonskim zidom stoji betonska stena, stela, visoka 2,5 x 1 0,15 m, z vzidano kovinsko ploščo, velikosti 0,5 x 0,7 m in reliefnim napisom. Avtor spomenika je kipar Ivan Seljak - Čopič, odkrili pa so ga 1984. leta. Spomenik je bil že večkrat tarča vandalov. "Dne 13.10.1942. v popoldanskih urah je patrulja Šercerjeve brigade med naseljem Pokojišče in Padež naletela na ital.enoto, v katerih je bilo tudi nekaj civilnih oseb, oborožene z dolgimi francoskimi puškami, ki so oprezno in v strelcih prodirali proti gozdu, v smeri brigadnega taborišča. Patrulja se je spopadla s sovražnikom in ga upočasnila, kmalu zatem pa se je patrulji pridružila tudi glavnina brigade in so skupaj pregnali sovražnika. Obležalo je 19 ital.vojakov, 6 belogardistov in dva borca - šestnajstletni "Srbo" iz Bosne in Tonček (Janez) Petrič. Eden od partizanov je bil težko ranjen, štirje lažje. V tem spopadu je Šerc. brigada zabeležila popolno zmago, v kateri so zajeli tudi tri ital. vojake. Dva so izpustili, eden pa je bil fašist. Zaplenili so težki mitraljez Fiat s strelivom, 16 pušk, 44 ročnih bomb, 14 kompl. uniform, nekaj plaščev in čelad". vir.: Guček, Milan: Šercerjeva brigada, Knjižica NOV in POS 8/1, Ljubljana 1973, str.:34-35; Foto: Miloš Toni |
Spomenik je na levi strani ceste Pokojišče - Padež in sicer 800 m iz Pokojišča. |
V TEM KRAJU JE ŠERCERJEVA BRIGADA 13.10.1942. DOŽIVELA SVOJ OGNJENI KRST IN IZBOJEVALA PRVO ZMAGO NAD SOVRAŽNIKOM. OBČANI VRHNIKE 6.9.1984. |
— |
— |
— |
— |
T. Bizjak, 20.2.2017
1.junij 2021 dopolnil D.Divjak |
1.6.2021. 00:00 |
— |
1.6.2021 dodal povezavo D.Divjak |
betonska stela s kovinsko ploščo, kraj zgodovinskega dogodka |
Vrhnika |
k.o. 2004, parc. št.: 3069/1 |
|
Otlica, spomenik žrtvam fašističnega nasilja |
— |
Pred vhodom na pokopališče Otlica |
[zvezda] V NEPOSREDNI BLIŽINI TEGA KRAJA SO BIZJAK ANTON PREDMEJA 149 - ROJ. 1895 ZDRUŽENJE ZB-NOV |
— |
20. 7. 1980 |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po fotografijah Urške Perenič |
17.5.2020. 00:00 |
30.12.2025. 07:01 |
M. Kermavnar, 8.8.2021, fotografija 3 |
Spomenik |
Ajdovščina |
2370 Dol - Otlica, 20/9 |