Memorial Table

-
-
Id Ime Opis Lokacija in dostop Besedilo na spomeniku Avtor spomenika Čas postavitve Status Opombe Last changed Spremembe, dopolnila, popravki Vrsta spomenika Občina Katastrski podatki
5466
Padli telovadci, Cesta zmage 90, Maribor

Spominska plošča, izdelana po načrtu Janka Suliča in odkrita 6. junija 1953, je spominjala na padle borce - telovadce, ki so bili člani TVD Partizan. Plošče danes ni več na pročelju doma.

"Spominska plošča padlim borcem v Mariboru", Slovenski poročevalec, 8. 6. 1953, str. 2 (povezava).

"Telovadci so počastili svoje padle tovariše", Ljudska pravica, 9. 6. 1953, str. 9 (povezava).

Jakopič, Albert, ur. Vodnik po partizanskih poteh. Ljubljana: Borec, 1978, str. 531.

Arih, Aleš. Spomeniki vojne, revolucije, svobode: Umetnostna galerija Maribor, maj 1985. Maribor: Zavod za spomeniško varstvo, 1985, brez pag.

Plošča je bila pritrjena na pročelje doma TVD Partizan na Cesti zmage 90, vendar je danes ni več na tem mestu. Na sliki s StreetView je na vogalu hiše še vidno mesto, kjer je bila pritrjena.
Uničeni spomeniki
Ivan Smiljanić
26.4.2020. 00:00
Spominska plošča
Maribor
7748
Turnišče, Plošča na rojstni hiši Jožeta Zadravca - Marjana

Jože Zadravec - Marjan, jurist, rojen 5.3.1923 v Turnišču. Za sodelovanje v NOG in kot poverjenika OF v Turnišču ter kurirja sta ga poleti 1944 pridobila Dane Šumenjak - Miran in Jože Kramar - Juš. Od takrat je aktivno sodeloval z Juševo skupino. Decembra 1944 se je pridružil partizanski skupini Ele Letonja - Atene. Usoden dan za mladega Zadravca je bil 22.2.1945, ko so po izdaji pri Tomaževih v Brezovici skupino petih partizanov, ki jo je vodila Atena, obkolili madžarski orožniki. Izpad iz hiše jim je uspel, toda Atena je bila pri tem težko ranjena v trebuh. Skupina se je umikala proti Trnju, od koder pa je orožnikom prihajala na pomoč madžarska vojska, s katero se je skupina ponovno spopadla. Marjan je kril umik ostalih in je v tem boju padel pod točo krogel. 

Plošča je bila odkrita 1.11.1957
Vir: Novak, Orešnik, Šticl: Pomniki NOB v Slovenskih goricah in Prekmurju

Turnišče, Ulica Štefana Kovača 31

V TEJ HIŠI JE BIL ROJEN ZADRAVEC 
JOŽE - MARJAN, BOREC I. PREKMURSKE 
ČETE, KI JE PADEL 22.2.1945 LETA 

V TRNARSKEM GOZDU

       OBČINSKI ODBOR ZZB NOV  

                        LENDAVA

Obstoječi spomeniki
M. Kermavnar, 5.10.2022 Gradišnik-Gržina, 16. 5. 2025
16.5.2025. 00:00
Gradišnik-Gržina, dodala posnetke od 1 do 3. 16. 5. 2025
Spominska plošča
Turnišče
9379
Žrtev fašizma
Pokopališče Benedikt
Neobiskani spomeniki
Bor1974
4.11.2024. 00:00
Družinski spomenik
1577
Delavski dom Jesenice

.Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 196.

Na obcestni fasadi nekdanjega Delavskega doma, Cesta železarjev 11, Jesenice

      1941   [spomenica 1941]    1945

             JUNAKOM DOMOVINE

ALEŠ ANDREJ             KRAJC JOŽE
ARZENŠEK VIKTOR    KRALJ IGNAC
AŽMAN DRAGO           KRAŠOVEC FRANC
BENEDIČIČ FRANC     KRAVS FRANC
BENEDIČIČ LUDVIK    KRIŽNAR FRANC
BENIGAR FRANC        KRMELJ IVAN
BOKAL STANE             MAJHEN FLORJAN
ČELEŠNIK JOŽE          OMAN SLAVKO
ČUFAR JOŽE               PIBERNIK ALBIN
ČUFAR TONE               PIBERNIK JULKA
FEDERLE SLAVKO      POGAČNIK IVAN
FINŽGAR JANEZ          POTOČNIK FRANC
FINŽGAR JOŽE            PREŽELJ KAREL
GIORGIONI EDI           REBERNIK IVAN
GREGORČIČ JOŽE     RUPAR PETER
GRINTOV CIRIL           SEKARDI STANKO
GUZEJ FRANC            STRAŽIŠAR POLDE

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 20. 4. 2017, foto 22. 9. 2012
29.4.2024. 00:00
M. Kermavnar, 29.4.2024, dodal imena na spomeniku.
spominska plošča
Jesenice
2175 JESENICE, 1207/2
5363
Okrožni NOO, Markiči pri Ukanju
Na hiši Markiči 3

[lovorova veja] [zvezda]
V NAJTEŽJIH DNEH --
NARODNO OSVOBODILNE BORBE --
JE BIL V TEJ STAVBI
5. 11. 1944 IZVOLJEN
OKROŽNI NARODNO OSVOBODILNI ODBOR
ZA ZAPADNO PRIMORSKO.
OB 30. LETNICI
AKTIVISTI OF. ZA ZPO.

Obstoječi spomeniki
MK 15. 4. 2020
21.8.2022. 00:00
Dodal sliko in tekst M. Hladnik 21. 8. 2022.
Spominska plošča
Kanal ob Soči
k.o. Ukanje, 1161/1
9722
Dvor pri Polhovem Gradcu, pokopališče, Češnovar Ivan

datum rojstva: 25. 12. 1913, kraj rojstva: Log, vojni status: ?, datum smrti: 12. 5. 1942, kraj smrti: Srednja vas pri Polhovem Gradcu, vzrok smrti: Represalija, povzročitelj smrti: Italijanske okupacijske enote

Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123

Pokopališče Dvor pri Polhovem Gradcu, od pokopaliških vrat desno, ob zidu, ki meji na novi del pokopališča, 4. grob z leve strani vrste. Hiša v Bližini: Dvor pri Polhovem Gradcu 15

[križ] 

                  ČEŠNOVAR
IVAN     25. 12. 1913  -  12. 5. 1942
               BOKAJNARJEVI

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 4.6.2025, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič
4.6.2025. 00:00
družinski nagrobnik
Dobrova-Polhov Gradec
K. o. 1983 BABNA GORA, parc. št. *1/2
7902
Sovčev Risto
Pokopališče Celje

SOVČEV RISTO14.4.1917 + 6.4.1976

Obstoječi spomeniki
S.Gradišnik
8.11.2022. 00:00
Nagrobnik
Celje
1082 TEHARJE, 822/2
9306
Albina Prašelj Jercog

"Albina Prašelj se je rodila 20. julija 1912 v Dolini, oče je bil Josip Prašelj, mati pa Jožica Rojc. V družini sta bila še brat Slavko in sestra Edi, ki je še živa in stanuje v Miljah. Družina je živela na Brcah. Albina se je v Dolini omožila s Cvetom Jercogom in 27. aprila 1936 dobila sina, ki se je imenoval Ausonio, a so mu doma rekli Sonjo. Albina je bila najprej gospodinja, kasneje pa je prodajala cigarete in tobak v majhni trafiki nasproti svojega bivališča.

Tudi Albina je bila predana idealom NOB in je delala za partizane. Bila je kurirka. Collottijevci so jo že dolgo časa zalezovali. Na dan 1. novembra 1944, ko so jo zajeli, je nesla partizansko pošto v Trst, čeprav so ji vsi odločno svetovali, naj ne hodi, a je bil čut dolžnosti močnejši. Odpeljali so jo v Coroneo in jo mučili. Nato je končala v Rižarni, kjer je preminila 30. novembra 1944."

Dolina pri Trstu, na vzpetini pred h. št. 92.
Neobiskani spomeniki
M. Hladnik
2.10.2024. 00:00
Spotikavec
Dolina pri Trstu
6386
IZOLA-KD Tito

Titova spominska soba.
Svobodna beseda sept. 2020

Na poštnem nabiralniku je napisan urnik društva, ki je v letnem času od ponedeljka do vključno petka  od 10h do 12h 30 ter od 17h do 20h . Zimski urnik je od 9h do 13h.

Koprska ulica 23, Izola
Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 6.12.2020 4.avgust 2021 , 12. september 2021 dopolnil D.Divjak
12.9.2021. 00:00
4.8.2021 dopolnil podatke in popravil lokacijo D.Divjak 12.9.2021 dodal posnetke D.Divjak
Spominska soba
Izola
K.o.: 2626 - IZOLA, št.parc.: 1130
8126
Mirko Hribar, Kranj, pokopališče

Sistory navaja Ime in priimek: Miroslav Hribar, Kraj bivanja: Gorenja Sava, Kraj smrti/izginotja: Linz/Mauthausen.

Mestno pokopališče Kranj, D – 15/13, 14

[križ]
           HRIBAR
     MIRKO  * 15. 3. 1918.
* 25. 7. 1944. MAUTHAUSEN.

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 2.3.2023, po podatkih in slikah Zdenke Primožič
2.3.2023. 00:00
družinski nagrobnik
Kranj
K. o. 2121 Klanec, parc. št. 392/1
5840
Muzej NOV, Središče ob Dravi

Krajevna organizacija ZZB NOV Središče ob Dravi je kmalu po osvoboditvi začela zbirati zgodovinsko gradivo iz NOV. Dne 11. aprila 1961 so odprli skromen muzej NOV, ki je imel v začetku prostore na Grabah pri Središču ob Dravi. Krajani so nadaljevali z zbiranjem gradiva in ga dopolnjevali, tako da je bila zbirka urejena leta 1979. Leta 1982 so muzej preselili v Središče ob Dravi, v prostore nekdanje pošte. Razstavljeno gradivo nam prikazuje narodnoosvobodilno gibanje na območju Središča in okolice.

Kamra.

V središču naselja nasproti občinske upravne stavbe, Trg talcev 1.
Neobiskani spomeniki
D.Divjak 16. junij 2020
25.9.2022. 00:00
Dodal sliki M. Hladnik 25. 9. 2022. Na vratih je napis Krajevna zgodovinska zbirka, koliko je v njej NOB, bo treba preveriti. Ključ se nahaja v KS ali pri Veselkovih, Trg talcev 5.
Muzej
Središče ob Dravi
K.o.: 338-SREDIŠČE OB DRAVI, št.parc.: 2263
2166
KORENITKA - grob štirih padlih neznanih partizanov

EŠD: 20812

V skupnem grobu so pokopani štirje neznani partizani. Leži tik ob steni cerkve sv. Ane na vzhodni strani. Nagrobna plošča iz temnega kamna, velikosti 80 x 60 cm in z vklesanim napisom, je na kamniti polici in pritrjena na steno cerkve.

Grob je okvrjen in prekrit s ploščama iz kamna, razen dela za cvetje in sveče, velikosti 180 x 160 cm.

Celoten grob je bil v juniju 2018 obnovljen.

Pri cerkvi v Korenitki. AC - izvoz Bič, smer Veliki Gaber, v Gabru desno, smer Medvedjek mimo spomenika partizan do odcepa desno Korenitka ter še cca. 100 m do vasi in cerkve. ali Trebnje - Velika Loka - Korenitka.

"TO LETO BO NAŠE IN NAŠA BO LETOS POMLAD. PRIŠLA BO TAKO, KOT PRIŠLA JE ENKRAT, A VENDAR DRUGAČE"

V SPOMIN ŠTIRIM NEZNANIM BORCEM NOV, KI POČIVAJO NA TEM MESTU.

ZB NOV VEL. LOKA LETA 1968

T. Bizjak, 19.8.2017, b. jerčič 5.2.2018
spominska plošča in grob, postavljeno 1.9.1968. memorialna dediščina
Trebnje
k.o.1425, parc. št.774/4
2932
Krašnja

Padlim članom gasilskega društva v NOB. Odkrilo jo je gasilsko društvo Krašnja 1979.
EŠD 12655

Na južni fasadi gasilskega doma Krašnja 14.

V čast ustanoviteljem
in v spomin vsem
v vojni padlim članom.
Gasilsko društvo Krašnja
Slava jim!

Krašnja 1979

M. Hladnik 31. 3. 2018
Spominska plošča
Lukovica
2744
Dolenja vas,Leseni kip Kurirček - I. manjši

Kipar Peter Jovanovič je avtor obeh lesenih kipov odkritih leta 1978.

Na kamnitem podstavku je najprej manjši kip, ki je narejen iz hrastovega debla obsega 140 cm in višine 230 cm. Pred njim je betonski podstavek za 3 zastave.

Po Lončarski ulici skozi naselje Dolenja vas, potem ko gremo skozi center naselja proti jugu v križišču z razcepom v dve cesti nadaljujemo pot po desni , Šolski cesti, proti osnovni šoli pred katero je trgovina Mercator. Dostop je možen tudi z glavne ceste Ribnica - Kočevje, ko v križišču na koncu naselja Dolenja vas v smeri proti Kočevju pri avtobusni postaji zavijemo proti Rakitnici in nato po 300 metrih zavijemo ostro desno ter se po cesti v smeri proti Ribnici približamo osnovni šoli. Plošče in kipa so vidni s ceste.

Spodaj je vrezana letnica izdelave kipa in začetnici kiparja.

Obstoječi spomeniki
Daniel Divjak, 1. februar 2018
1.2.2018. 00:00
Leseni kip avtor Peter Jovanovič
Ribnica
K.o.:1629- DOLENJA VAS, št. parc.: *280
3596
ZEMELJ, Spomenik padlim borcem in žrtvam fašizma iz vasi

Sredi vasi je bil 2.julija 1978 odkrit spomenik avtorja arhitekta Nandeta Jocifa. Na njem so vklesana imena 18 padlih borcev NOV in žrtev fašističnega nasilja iz vasi Zemelj. Med njimi sta Alojz Jaklič in Alojz Muc, borca prve belokranjske čete, ki sta padla v začetku novembra 1941 na Gornjih Lazah.

Vir: Arhiv ZB NOB Metlika (86)

Bela marmorna plošča pravokotne oblike, z izpisanim posvetilom in imeni. Na vrhu ima stilizirano oblikovan Triglav, proti tlem pa se zoži. Pred ploščo kamnita klop. Arhitekt Nande Jocif 1978.

EŠD 11232

Spomenik stoji ob križišču vaških poti. Hiša v bližini: Zemelj 15.

       1941 – 1945   
.
   GREGORIČ ALOJZ
   GREGORIČ ANTON
   GREGORIČJANEZ
   JAKLIČ ALOJZ
   JAKLIČ ANICA
   JAKLIČ  MARTIN
   JUREJEVČIČ ALOJZ
   KRIŽAN ANTON
   MACELE ANTON
   MACELE ALOJZ
   MACELE IVAN
   MALEŠIČ ANTON
   MORAVEC STANKO
   MUC ANTON
   MUC ALOJZ
   MUC ALOJZIJ
   MUC NIKO
   MUC FRANC
.
NOVO ŽIVLJENJE
KI V VAŠ SVET BRSTI
SE POJI IZ NAŠIH KORENIN
          ZB 4. 7. 1978

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 5. 11. 2018; M.Kermavnar 29.7.2020 4.2.2022 D.Divjak
17.2.2022. 00:00
4.2.2022 dopolnil opis in dopolnil podatke D.Divjak
Spomenik
Metlika
K.o.: 1519 - PODZEMELJ, št.parc.: *24
2682
Spomenik žrtvam fašističnega nasilja na Brdu in Vrhovcih

Grob je v geometrijski sredini viškega pokopališa, predstavlja pa ga okoli 2 x 3m okvirjen prostor, s petokrako zvezdo v sredini. Nagrobnik je velikosti okoli 1,20 x 1,20 m, sestavljen iz oblikovanih kamnitih kvadrov, različnih barv in velikosti, s stiliziranim Triglavom na vrhu. Na svetli kamniti plošči so vklesana imena pobitih in tukaj pokopanih.

Dne 22. 7. in 23. 7. 1942. se italijanska soldateska (na podlagi podatkov domačih izdajalcev in simpatizerjev novonastajajočih vaških straž - bele garde) nečloveško znesla nad prebivalci Brda in Vrhovcev pri Ljubljani ter pobila 15 moških in dve ženski, izropala kar je bilo uporabnega ter požgala 31 hiš in poslopij.

ŽRTVE Z BRDA:

ROVŠEK Franc, 40 let, ustreljenv vrhovškem hribu (C.XIV);

RIHAR Franc, 65 let, ustreljen na pragu doma (C. na Bokalce);

AVGUŠTIN Karol, 30 let, ustreljen blizu doma;

OGRINC Herman, ustreljen v vrhovškem hribu;

KOŽUH Ivan, 20 let, ustreljen v vrhovškem hribu;

ŽIROVNIK Alojz, 55 let, ustreljen v vrhovškem hribu;

ZAJC Ivan, 40 let, ustreljen pred vrhovškim hribom;

JANEŽIČ Andrej, 65 let, ubit pred bokalškim gradom;

MAVSAR Anton, 24 let, ustreljen pred svojim domom (Grampovčanova)

PONIGAC Alojz, ustreljen v vrhovškem gozdu (C.XVIII)

BOHELJ Franc, 28 let, ustreljen pri transformatorju (C. na Brdo)

GAŠPERLIN Franc, 62 let,  (zapisnik komisije za ogled požarišč na Brdu, 11.11.1942)

LAMOVŠEK Anton, 55 let, ustreljen v vrhovškem hribu;

ŽRTVI Z VRHOVCEV:

HIRSH Alojz, 35 let, ustreljen pred svojim domom (C.XII);

BOJT Alojz, ubit pred hišo Vrhovčevih 22.7.1942,

ŽRTVI IZ ŠIŠKE:

SITAR Ana, posestnica iz Zg. Šiške, ustreljena pod lipami v vrhovškem hribu;

BONIFER Bogomila, služkinja pri Sitarjevih, ustreljena pod lipami v vrhovškem hribu.

Vir: SkupnostVrhovci.si, Lokalna zgodovina, Požig Brda in Vrhovcev 23. julija 1942.

Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 61.

Na Viškem pokopališču, vzhodno od glavne poti: oddelek [5], vrsta [6], grob [1].

TU POČIVAJO ŽRTVE

FAŠISTIČNEGA POKOL[J]A NA BRDU

DNE 23. VII. 1942

JANEŽIČ ANDREJ

LAMOVŠEK FRANC

ROVŠEK FRANC

MAVSAR ANTON

PANIGAC ALOJZ

AVGUŠTIN KAROL

ZAJC IVAN

OGRINC HERMAN

KOŽUH IVAN

ŽIROVNIK ALOJZ

BOHELJ FRANC

RIHAR FRANC

HIRŠ ALOJZIJ

Obstoječi spomeniki
Dušan Škodič, 6.1.2018, T.Bizjak 24.7.2019
8.4.2023. 00:00
Dodal sliko Ane Šintler 15. 1. 2023. M. Hladnik Dopolnila M. Luštrek 5. 4. 2023
skupni grob, spominska plošča
Ljubljana
k.o.1723 - Vič, parc. št.:1501/5
2041
Matija Verdnik

Verdnik je 2. 2. 1944 podlegel ranam, ki jih je dobil ob napadu na štab Zahodno-koroškega odreda.

EŠD 5361

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 197.

VERDNIK MATIJA Slovenska biografija.

VERDNIK MATIJA Obrazi slovenskih pokrajin. 

MATIJA VERDNIK TOMAŽ Wikipedia 

Mencingerjeva ulica 3, Jesenice

V SPOMIN IN SLAVO PRVOBORCU – 
          NARODNEMU HEROJU 

     MATIJI VERDNIKU – TOMAŽU

       KI JE LETA 1944 ŽRTVOVAL 
   SVOJE ŽIVLJENJE ZA SVOBODO 
           SLOVENSKE KOROŠKE

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 30. 7. 2017
29.9.2024. 00:00
Zdenka Primožič 29. 9. 2024 v Opis dodala tri povezave na spletno stran.
Spominska plošča
Jesenice
2175 JESENICE, 762
3616
Partizanski pohod ob žici okupirane Ljubljane

Spominsko obeležje, posvečeno pohodom ob žici okupirane Ljubljane, je bil postavljen leta 1957. Projektiral ga je arhitekt Vlasto Kopač, relief na njem, ki prikazuje skulpturo Ilegalca (izvirnik delo Frančiška Smerduja), pa je delo kiparja Boža Pengova. Betonska plošča je vdelana v valjasti betonski steber, v katerega je vklesano zaporedje letnic pohodov med 1958 in 1986.

Vira:

Pavle Lešnjak in Djuro Šmicberger, Uporni Bežigrad: delavsko gibanje in narodnoosvobodilni boj v občini Ljubljana-Bežigrad: 3. zvezek, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Bežigrad, 1989, str. 145.

Špelca Čopič, Damjan Prelovšek in Sonja Žitko, Ljubljansko kiparstvo na prostem, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1991, str. 174.

Pred stavbo AMZS na Baragovi ulici v Ljubljani.

PARTIZANSKI
POHOD OB ŽICI
OKUPIRANE LJUBLJANE
1957
1958
1959
1960
1961
1962
1963
1964
1965
1966
1967
1968
1969
1970
1971
1972
1973
1974
1975
1976
1977
1978
1979
1980
1981
1982
1983
1984
1985
1986

M. Hladnik 4. 12. 2018
obelisk
Ljubljana
1197
Kočna, Ob 20. letnici vstaje

Spomenik predstavljajo: skala s spominsko ploščo, ki je vidna z glavne ceste in urejeni travnati plato. Dostop na plato je po treh stopnicah med dvema skalama. Na koncu platoja se nahaja velika skala s spominsko ploščo.

Spomenik obeležuje kraj, kjer so se pred II. svetovno vojno zbirali Jeseničani ob praznovanju 1. maja. Tu je 9.9.1945 odbor delavske enotnosti železarne prevzel v upravljanje Železarno Jesenice.

  • EID: 1-05380
  • Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 197.
Na južnem robu vasi Kočna, na robu gozda, ob markirani poti proti planini Obranci na Mežaklji. (preveri natančnost lokacije)

  plošča na prvi skali:

OB 20 LETNICI
VSTAJE 
V JULIJU 1961

  plošča na drugi skali:

NA TRATAH TEH
     ENOTNOST PEST
     JE DELAVSKA
     SKOVALA
POTEM S KRVJO
NAJŽLAHTNEJŠO
     TEPTANIM VSEM
     MOGOČEN KRES
     SVOBODE
JE PRIŽGALA

julij 1961
Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 13. 3. 2017 foto 16. 9. 2012
20.7.2025. 09:25
M.Kermavnar, 8.7.2025, preimenoval spomenik, po predlogi Mojce Luštrek uredil tekst na spomeniku, rahlo prestavil zvezdico na zemljevidu in dodal 3 fotografije. M.Kermavnar, 20.7.2025, dodal 2 fotografiji Luštrek Janija.
Spomenik
Jesenice
2176 BLEJSKA DOBRAVA, 144/2
6188
Ajdovščina, Ustanovitev prve slovenske ljudske vlade

Plošča je pravokotne oblike iz črnega marmorja z vklesanim in obarvanim napisom. 
Odkrita je bila 5. maja 1946 (povezava).

Spomenik je predeljen valj iz kamna na okroglem kamnitem podstavku.

Arhitekt: S. Križaj, kamnosek: V. Mužina

Pred Dvorano prve slovenske vlade je informacijski steber z zgodovinskim opisom in fotografijami ob dogodku ter fotografijo ploče v dvorani.

Trg Prve slovenske vlade, plošča na steni Dvorane prve slovenske vlade, spomenik na trgu pred dvorano, nasproti stolpa.

Obeležje v dvorani

5.5.1945 
SMO SI SLOVENCI V TEJ
DVORANI IZBRALI 
SVOJO PRVO LJUDSKO VLADO

Spomenik pred dvorano:

NOBENEGA,

PRAV NOBENEGA 

DVOMA NE MORE BITI, 

DA JE NAŠA SUVERENOST

NAJVIŠJA PRIDOBITEV

NARODNOOSVOBODILNEGA BOJA

                                 BORIS KIDRIČ

in na drugi strani spomenika:

NAROD 

SI BO PISAL 

SODBO SAM

           IVAN CANKAR

Obstoječi spomeniki
M. Kermavnar
28.8.2020. 00:00
spominska plošča
Ajdovščina
2392 Ajdovščina, 491
1284
Spominsko obeležje Dragoljubu Milovanoviču, Završnica

Spominska plošča je posvečena sekretarju CK SKOJ Dragoljubu Milovanoviču, ki se je ponesrečil leta 1922 pri ilegalnem prehodu meje.

Viri:
Arhiv Združenja ZB NOB Jesenice.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 198.
Fotografije: Samo Gričar.

Spominska plošča je pritrjena na skalo ob planinski poti, ki vodi od Tinčkove koče v Završnici proti Zabreški planini oz. Valvazorjevem domu, severno nad spodnjo Smokuško planino.

V TEM KRAJU SE JE
SEPTEMBRA 1922
PRI ILEGALNEM PREHODU MEJE
SMRTNO PONESREČIL
DRAGOLJUB MILOVANOVIĆ
SEKRETAR CK SKO
JUGOSLAVIJE
OB 50-OBLETNICI
ZMS JESENICE

Obstoječi spomeniki
Marko Gričar, 31. 3. 2017.
Bronasta plošča na naravni skali.
Žirovnica
k. o.: Doslovče, p. št.: 1694, vl. št.: 33; Skrbnik: Lovska družina Stol Žirovnica
4688
Dolnji Ajdovec, gasilski dom

Ubitim članom OF. Odkrita je bila leta 1981.

EŠD 21409

Plošča je pritrjena na stavbo gasilskega doma, Doljni Ajdovec 21. Ob obnovi gasilskega doma okoli l. 2000 je bila plošča sneta in ni bila ponovno nameščena.
Uničeni spomeniki
M. Hladnik
M. Kermavnar, 24.2.2021, fotografija in opomba k lokaciji
Spominska plošča
Žužemberk
715
POSTOJNA-Spomenik Sardincem

Spomenik Sardincem je javni spomenik, ki stoji pred zgradbo Ljudske univerze na Titovem trgu, Ljubljanska cesta 2. Na betonski podstavek je postavljen kamnit osmerokoten blok z vklesanim napisom Istranom in Primorcem v zaledni službi na Sardiniji.

 Že ob napadu na Jugoslavijo leta 1941 so italijanske vojaške oblasti izvedle mobilizacijo ljudi na Primorskem in jih poslale kot politične osumljence v najbolj oddaljene kraje Italije, največ na Sicilijo in Sardinijo. Še bolj pa so Italijani okrepili mobilizacijo v letih 1942 in 1943, ko so se na Primorskem začele močneje množiti partizanske enote.

Da bi preprečili odhod v partizane, so pobrali skoraj vse mlade fante od 16.leta dalje in jih poslali v posebne delavske bataljone-"battaglioni specali". Od polovice 1942 dalje so ti bataljoni šteli od 15.000 do 20.000 naših fantov. Samo na Sardiniji je bilo okoli 30 delavskih bataljonov s 7.000 možmi. Na otok so pošiljali najbolj "sumljive", tako tudi sorodnike primorskih emigrantov. Poleg teh pa je bilo tam še okrog 6.000 starejših letnikov, ki so bili v letih od 1938 do 1942 poslani tja kot redna vojska.

 Italijanske oblasti so mislile, da so vsi ti ljudje na daljnem otoku tudi daleč od dogajanj v domovini; v rasnici pa so se tudi tja razširile ideje OF in glas o partizanskem boju. Naši možje in fantje so se na Sardiniji kmalu opredelili zanje, čeprav se niso mogli vključiti v partizansko vojsko. Njihovo pregnanstvo pod zavezniško upravo se je končalo šele leta 1954.

Avtor spomenika je arhitekt Stane Dolenc. Spomenik je bil postavljen 22. decembra 1972 na zbornem mestu ob vrnitvi v osvobojeno domovino novembra 1945. SO Postojna jim je podelila domocil.

Steber je iz svetlega kamna, katerega površina z napisom je gladka, robovi pa so grobo obdelani. Dimenzije obeležja so spodaj širine 43, v višini 60 cm se razširi na 60 cm ter natose v višini ravni del začne ožiti proti vrhu do 43 cm, debelina kamna je 15 cm.

Viri: 

Postojna - Spomenik http://kraji.eu/slovenija/postojna_spomenik_sardincem/slo#ixzz4CsHH6g1G (Dostop 25. 10. 2016)

EŠD: 23112

Spomenik je lociran ob Ljudski Univerzi v centru mesta Postojna.

      zvezda

V TEM MESTU

   SE JE JESENI 1945 

   KONČALA 

   DOLGOTRAJNA POT

PREŽIVELIH 

           PRIMORCEV

      IN ISTRANOV, 

POLITIČNIH 

           PREGNANCEV 

    NA SARDINIJI.

Leilani Štajer, oktober 2016, dopolnil D.Divjak 11.1.2020, 27.3.2023
27.3.2023. 00:00
D.Divjak dodal posnetke in dimenzije obeležja, 27.3.2023
Spominska plošča
Postojna
2490-POSTOJNA, št.parc.: 2990, Občina Postojna
6346
Koncentracijsko taborišče Auschwitz
Slovenska spominska plošča v Auschwitzu.

RTV SLO 22. 6. 2008.
V taborišče deportiranih 2.346 Slovencev

Na območju nekdanjega taborišča v Auschwitzu so slovesno odkrili spominsko ploščo v slovenskem jeziku.

V začetku leta 1943 je bila v plinski celici v Auschwitzu umorjena tudi narodna herojinja Tončka Čeč.

Geslo: herojgrob123

Geslo taborišče123

[Kapela Maksimilijana Kolbeja] v Auschwitzu, Ošwienčim, Poljska [popravi lokacijo]
Neobiskani spomeniki
Spominska plošča
Poljska
6669
Vipavski Križ, Pokopališče
Na krajevnem pokopališču pod Vipavskim Križem na levi strani ceste, levo od vhoda, poleg grobnice borcev in talcev

TU POČIVA
BAVČAR SLAVKO
*23.12.1914   +12.4.1945
PADEL KOT ŽRTEV
NEMŠKEGA OKUPATORJA
         Ž. MAMA

Obstoječi spomeniki
M. Kermavnar
4.5.2021. 00:00
Družinski grob
Ajdovščina
2391 Vipavski Križ, 3180