| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
France Bučar |
France Bučar je bil partizan, njegov kip Metoda Frlica so odkrili 9. maja 2017.
|
Trg narodnih herojev oz. Valvasorjev park v Ljubljani, ob kipih Staneta Kavčiča in Janeza Stanovnika. |
FRANCE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
5.8.2020. 00:00 |
— |
— |
Kip |
Ljubljana |
AJDOVŠČINA, 2949/3 |
|
Relejna postaja TV 24.S |
S 24 je pogosto prestavljala svoje taborišče po severni strani Gozdnika, po Šmohorju in vse do Zgornje Rečice pri Laškem. V drugi polovici leta 1944 je bilo na postaji kar 18 kurirjev. Poleg opravljanja svojih dolžnosti so kot aktivisti politično delovali med okoliškim prebivalstvom. Vir: Rado Zkonjšek, Kurirji str.408. |
Na jasi nad kmetijo Kodre, Zgornja Rečica 95.
|
PADLIM KURIRJEM STANICE TV24S V SPOMIN. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik, T.Gržina, |
29.10.2024. 00:00 |
— |
T. Gržina in S. Gradišnik, 29. 10. 2024 sva dodala nekaj posnetkov. V knjigi Spominska obeležja NOB v občini Žalec, na str.18 je omenjen kamen z napisom: Padlim za svobodo slovenskega naroda. Ta kamen so leta 1980 zamenjali s skulpturo kiparja Janeza Boljke. |
Skulptura zvarjena iz orožja, delo kiparja Janeza Boljke. |
Laško |
1022 REČICA, 30/5 |
|
Franc Kramberger |
Kipar
Viktor Gojkovič, 1974. Franc Kramberger (1894- 8. avg. 1942 padel pri Mostju v
Lackovi
četi)
Doroteja Kotnik: Javni spomeniki na Ptuju, 2015, 49. Franc Kramberger je bil član prve celice KP v železniških delavnicah in borca Slovenskogoriške čete.
|
Pred hišo na Čučkovi ulici 1, Ptuj, pred nekdanjo Čučkovo hišo, danes Domom svobodnih sindikatov. |
1894--1942 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Hladnik 16. 11. 2020 |
2.7.2021. 00:00 |
— |
Dodal slike M. Hladnik 2. 7. 2021. Napis na stebru pod kipom je odtrgan, ostale so samo letnice rojstva in smrti. |
Kip |
Ptuj |
— |
|
Lendava-Judovski spotikavci:družina Schwarz |
Stolpersteine
in Lendava
. Wikimedia Commons. |
Glavna ulica 68, Lendava |
TUKAJ JE PREBIVALA TUKAJ JE PREBIVAL TUKAJ JE PREBIVALA TUKAJ JE PREBIVAL TUKAJ JE PREBIVALA VERA SCHWARZ ROJ. 1939 ARETIRANA 26. IV. 1944 ODPELJANA V NAGYKANIZSO UMORJENA 21. V. 1944 V AUSCHWITZU ITT LAKOTT SCHWARZ RÓZA SZ. WORTMAN, 1884 LETARTÓZTATTÁK 1944. IV. 26-ÁN DEPORTÁLTÁK NAGYKANIZSÁRA MEGÖLTÉK 1944. V. 21-ÉN AUSCHWITZBAN ITT LAKOTT SCHWARZ JÓZSEF SZ. 1902 LETARTÓZTATTÁK 1944. IV. 26-ÁN DEPORTÁLTÁK AUSCHWITZBA MEGÖLTÉK 1945. I. 17-E UTÁN GLIWICEBAN PAGE 6 LENDAVA ITT LAKOTT SCHWARZ RÓZA SZ. STEIN, 1911 LETARTÓZTATTÁK 1944. IV. 26-ÁN DEPORTÁLTÁK NAGYKANIZSÁRA MEGÖLTÉK 1944. V. 21-ÉN AUSCHWITZBAN ITT LAKOTT SCHWARZ TÁMAS SZ. 1931 LETARTÓZTATTÁK 1944. IV. 26-ÁN DEPORTÁLTÁK NAGYKANIZSÁRA, MAJD AUSCHWITZBA, JAWISCHOWITZEBA, BUCHENWALDBA FELSZABADÍTVA ITT LAKOTT SCHWARZ VERA SZ. 1939 LETARTÓZTATTÁK 1944. IV. 26-ÁN DEPORTÁLTÁK NAGYKANIZSÁRA MEGÖLTÉK 1944. V. 21-ÉN AUSCHWITZBAN |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
30.1.2021. 00:00 |
— |
— |
spotikavci |
Lendava |
166 LENDAVA, 4093 |
|
Partizan Športno društvo Sevnica |
https://www.sdpartizansevnica.eu/ |
Sevnica, Prvomajska ulica 015/a |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
Bor1974 |
30.10.2024. 00:00 |
— |
— |
Telovadnica |
Sevnica |
— |
|
Vogrsko, Spominska plošča pokrajinski konferenci KPS |
— |
Na fasadi hiše Vogrsko 129 |
V TEJ HIŠI JE BIL LETA 1942 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar |
1.4.2020. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 27.8.2021, fotografiji in napis na spomeniku |
Spominska plošča |
Renče - Vogrsko |
K. o. 2317 Vogrsko, parc. št. *164 |
|
Spomenik sedmim talcem, Koroški Selovec |
— |
Spomenik se nahaja na travniku, ob gozdu, malo naprej pa je osrednji spomenik zverinsko-obglavljenim pobitim talcem. |
"TU JE KONEC MUČENIŠKE POTI NAŠE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar |
18.5.2020. 00:00 |
— |
Popravil in slike Bor1974, 01.II.2021 |
Iz kamnov sezidan spomenik, s spominsko ploščo, okrog je kovinska ograja, na vhodnih vratih pa peterokraka zvezda |
Slovenj Gradec |
K. o. 0879 Koroški Selovec, parc. št. 366 |
|
Matija Otoničar, pokopališče Postojna |
— |
V drugi vrsti v bližini kapele, grob PO1-A-435 |
— |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D. Divjak 8.4.2025 |
8.4.2025. 00:00 |
— |
— |
Grob |
Postojna |
K.o.: 2490-POSTOJNA, št.parc.: 1161/1 |
|
Revirski četi na Kalu |
Ni v RKD. |
Na križišču ob cesti do planinskega doma na Kalu, 800 m pred domom. |
REVIRSKA ČETA NJENO IME JE LEGENDA * Z ZAHVALO IZ SRCA GLOBIN, FLISEK FRANC 1. 7. 1979 ZZB NOV HRASTNIK |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Bor1974, 5. 7. 2019, M. Hladnik 21. 8. 2019 |
5.7.2019. 00:00 |
— |
— |
Plošča na lesenem stebru |
Hrastnik |
1856 DOL PRI HRASTNIKU, 129/3 |
|
Volčji Grad |
"Zgodilo se je 28. aprila 1945, ko se je tu zbrala ta udarna partizanska enota, oblečena v nova modra oblačila in v novih vojaških škornjih. Vsi pripadniki so bili oboroženi z avtomatskim ali ostrostrelnim orožjem ter puškomitraljezi. enota je štela okrog 70 izkušenih in neustrašnih borcev, domačinov in iz bližnje okolice, ki so poznali območje, kamor so bili poslani."( Vir: Svobodna beseda, maj 2021)Bor1974, 05.VIII.2021 |
Volčji Grad 2 |
[zvezda] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po fotografiji in opisu Jurija Popova. |
24.6.2021. 00:00 |
— |
— |
plošči |
Komen |
2424 VOLČJI GRAD, *30 |
|
Sveti Gregor, Spominska plošča |
Vsem padlim borcem, ki so med II. svetovno vojno padli na področju Slemen, je 14.septembra 1986 bila odkrita mamornata spominska plošča ovalne oblike, ki je vgrajena na mogočni skali. Za postavitev plošče sta poskrbela Krajevna skupnost Sveti Gregor ter odbor 8. SNOUB Fran Levstik. Plošča in napis sta bila letos obnovljena. EŠD 22475 |
Po cesti iz središča Sv. Gregorja po cesti proti Ortneku se na levi strani v sadovnjaku ob sami cesti nahaja skala s spominsko ploščo.
Spomenik na dvignjeni tlakovani ploščadi stoji ob cesti, vzhodno od šole, pri domačiji Sveti Gregor 8. |
ZVEZDA PADLIM PARTIZANOM V NOB NA SLEMENIH 1941 - 1945 KS SV. GREGOR 8. SNOUB FRANA LEVSTIKA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Daniel Divjak, 20. junij 2018, 24.junij 2021 , 2.10.2024 |
2.10.2024. 00:00 |
— |
D.Divjak dopolnil podatke, 24.6.2021, dodal posnetke 3-2 do 4-3, 2.10.2024 |
Spominska plošča |
Ribnica
|
K.o.: 1614 - SLEMENA, št.parc.: 1700/1 |
|
Rakitna, pokopališče, Grmek Jože |
Grmek /Germek/ Jože. Sistory. .
Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123 |
Pokopališče Rakitna, po poti proti razpelu, 3. vrsta, 1. grob desno. |
[križ] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar,1.2.2025, po predlogi Zdenke Primožič |
1.2.2025. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Brezovica |
K.o. 1652 RAKITNA, parc. št.: * 1 |
|
Apače pri Kidričevem |
Aprila 1944 je bil osnovan haloški vod Lackovega bataljona. 20. 5. 1944 so Nemci obkolili bunker. V spopadu so padli vsi borci haloškega voda, ki so bili v tem bunkerju. Antona Žunkoviča, ki je bil ranjen na stražarskem mestu, so Nemci zajeli in ga v Gradcu obglavili. Padlo je 8 partizanov in 2 ruska oficirja. Na kraju boja je bil 13. 6. 1964 odkrit spomenik. Spomenik iz devetih granitnih blokov, posvečen devetim partizanom Haloškega voda Lackovega bataljona, padlim 1944, ko so Nemci odkrili bunker pri Selah. Na osrednjem bloku je napis. Spomenik je bil urejen 1961.
|
Sredi gozdne jase jugovzhodno nad naseljem, jugozahodno od vasi Sela in Trnovec.
Do spomenika ne vodi nobena urejena pot. Najlažje se mu je približati po kolovozu, ki vodi po polju s severne strani spomenika. Kolovoz vodi do gozda in kolibe ob njegovem robu (z oznako "ČEBELNJAK SI 351641"). Od kolibe naprej vodi komaj viden kolovoz najprej proti severu, nato pa se obrne desno proti vzhodu v klanec. Na vrhu klanca je spomenik.
Koordinate: 46.36325, 15.81210.
|
TU JE JUNAŠKO PADLO MAJA 1944 FRANC HOLCER DVA RUSKA OFICIRJA FRANC VINDIŠ ANTON PANGERC JOŽE PLUŠEC JOŽE SIMONIČ ANTON ŽUNKOVIČ POLDE TROP |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik neobiskano nedokončano
R. Zupanec, 19. 2. 2024 |
19.2.2024. 00:00 |
— |
Označil kot obstoječe, popravil lokacijo na zemljevidu, dodal besedilo, pet fotografij, način dostopa in koordinate. R. Zupanec, 19. 2. 2024
Po Romanovem opozorilu pobrisal dvojnik tega spomenika, ki sem ga 8. 5. 2021 po literaturi vnesel na lokacijo Sela/Barislovci. Prej sem seveda od tam prenesel podatke iz opisa. -- M. Hladnik 22. 2. 2024 |
Granitni bloki |
Kidričevo |
424 APAČE, parc. št. 689/4 |
|
(72) Spomenik NOB v Pirnih lokah, bitka 6.11.1944. |
Dodal posnetek Mojce Luštrek. -- M. Hladnik 12. 1. 2021 |
Ob glavni cesti Polzela - Velenje. |
TU SO SE BORCI ŠERCERJEVE BRIGADE 6.11.1944 SPOPADLI Z NEMCI. V BOJU SO POBILI 28 OKUPATORJEVIH VOJAKOV. Od oktobra 2018 je napis na spomeniku spremenjen. TU SO SE BORCI ŠERCERJEVE BRIGADE 6.11.1944 SPOPADLI Z NEMCI. V BOJU STA PADLA PARTIZANA ANTON KOTNIK IN LUDVIK LOGAR. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Igor Verdev, 18.5.2017 in 10.10.2018.
S. Gradišnik, 10.6.2021. |
12.1.2022. 00:00 |
— |
Sanacija spomenika. Verjetno v letu 2020. S. Gradišnik je dodal fotografiji št.4 in 5. |
Kamen. |
Velenje, Partizanski spomeniki št.72 |
— |
|
Elvira Vatovec |
V osnovni šoli Prade pri Kopru je pričvrščena na zidu v avli spominska plošča partizanki Elviri Vatovec. Po njej se imenuje tudi šola. "Na okrogli mizi smo skupaj z zgodovinarjema Milanom Pahorjem iz Trsta in Vlastom Beltramom iz Kopra razkrivali manj znano, a izredno ponosno zgodovino našega primorskega šolstva, ki je zraslo iz partizanskega upora po propadu fašistične Italije. Gre za posebnost brez primere, ko se je narod po četrtstoletnem etnocidu tako rekoč dvignil iz pepela požganih slovenskih domov, ne samo z veličastnim uporom, ampak tudi z obujanjem svoje kulture, zavesti in seveda šole v lastnem, maternem jeziku."
|
Pobeška cesta 52, Koper 6000.
Iz Kopra proti Sv. Antonu na desni strani stoji šola in v njej je spominska plošča.
|
[zvezda] PARTIZANSKI UČITELJICI ELVIRI VATOVEC ROJENI 8. 6. 1922 V ČEŽARJIH, USTRELJENI 5. 9. 1944 V DEKANIH OB 40. OBLETNICI KPJ V SPOMIN PROSV. DELAVCI OKR. KOPER |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Zorč 22. 3. 2019 |
1.4.2024. 00:00 |
— |
S. Gradišnik, dodal opis in sliko Elvire na poštni znamki, 30. 10. 2022.
Uredil zapis M. Hladnik 1. 4. 2024. |
plošča v osnovni šoli |
Koper |
2604 BERTOKI, 3125/3 |
|
Zapori v Kapucinskem samostanu v Celju |
Med 2. svetovno vojno zapor za izgnance. EŠD 2918 |
Breg 18, 20. Samostan s cerkvijo stoji na severnem pobočju Miklavškega hriba nad Celjem. Plošča je nameščena na zidu vzhodno od zgornjega konca Kapucinskih stopnic.
Koordinate: 46.22475, 15.26496. |
LETA 1941 JE NEMŠKI OKUPATOR |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik
R. Zupanec |
3.3.2024. 00:00 |
— |
Foto Urh Ferlež 9. 8. 2022.
Popravil in dopolnil mikrolokacijo ter parc. št. Dodal koordinate. R. Zupanec, 3. 3. 2024. |
Spominska plošča |
Celje |
1077 CELJE, parc. št. 1983 |
|
Matija Mirnik - Zvezda, Levec |
Mirnik Matija-Zvezda je bil rojen 1896 leta v Drešinji vasi. Bil je delavec, zaposlen v keramični tovarni Liboje. Bil je koroški borec, leta 1940 med voditelji stavke v tovarni Liboje. Med vojno aktivist OF, borec I. Savinjske čete. Maja 1943 je bil ranjen. Med zdravljenjem je bil kot aktivist v Drešinji vasi. Med opravljanjem dolžnosti je padel v nemško zasedo in bil ustreljen.
|
25 m zahodno od prehoda kolovoza čez železniško progo v Levcu (kolovoz med h. št. 63 in 64). |
[zvezda] MIRNIK MATIJA ZVEZDA PADEL ZA SVOBODO SLOVENSKEGA NARODA JUNIJA 1943 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 30. 8. 2019
Stane Gradišnik, 30. 09. 2020
26.9.2021 D.Divjak |
26.9.2021. 00:00 |
— |
Opis in viri, Gradišnik.
26.9.2021 dopolnil podatke D.Divjak |
Spominski kamen. |
Žalec |
K.o.:1000-LEVEC, št.parc.: 38/6 |
|
Štandrež, vsem žrtvam |
— |
Štandrež, Piazza Sant' Andrea 1d, Župnijski dom |
[križ] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
22.10.2022. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Italija |
— |
|
Črenšovci - Spomenik prekmurske žene-matere z otrokom |
Kip pomurske žene-matere z otrokom je delo kiparja Staneta Keržiča. Na 130 cm visokem granitnem podstavku, z vklesanim verzom Karla Destovnika-Kajuha, stoji 230 cm visoka plastika iz brona, upodobljena mati, ki na svojem upodobljenem obrazu pečat trpljenja in kljubovalnosti. Odkrila gaje krajevna organizacija ZZB NOV Črenšovci 28. novembra 1965. |
V parku , v središču naselja, nasproti trgovine, Ulica Prekmurske partizanske čete 19.
Črenšovci, 9232 Črenšovci
N 46°34'7.3416" E 16°17'40.2684"
|
SINI MOJI, SINI MOJI ZLATI VAS BOM ŠE GLADILA PO LASEH? ČE NE VRNE SE NOBEDEN OD TREH SINI MOJI TRIJE-TRIJE FANTJE ZLATI ŽALOSTNA BO, A PONOSNA VAŠA MATI KAJUH |
— |
— |
— |
— |
D.Divjak, 7. junij 2020
Foto: N. Plečko 18. julij 2020 |
9.6.2024. 00:00 |
— |
Obisk spomenika 6. 6. 2024 M. Hladnik |
Spomenik |
Črenšovci |
K.o.: 140-ČRENŠOVCI, št.parc.: 3483/9 |
|
Jerele |
— |
Na Šentjernejskem pokopališču. |
[zvezda in pšenični klas]
JERELE
FRANC 1896 – 1984 MARIJA 1902 – 1988 PETER 1946 – 2019 ANA 1949 – 2008
|
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mojca Župančič |
22.6.2022. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Šentjernej |
— |
|
Padlim gasilcem |
Na gasilnem domu v Arji vasi je spominska plošča z imeni 6. padlih borcev - partizanov iz Arje vasi. Vir: Spomeniki NOB Žalec. |
Gasilski dom Arja vas 62 a, na obcestni fasadi. |
PADLI GASILCI TOMAN IVAN SLAVA NJIM! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 30. 8. 2019
26.9.2021 D.Divjak
28. 9. 2024 S.Gradišnik |
28.9.2024. 00:00 |
— |
26.9.2021 dopolnil podatke D.Divjak
28. 9. 2024, dopolnil podatke S.Gradišnik |
Spominska plošča |
Žalec |
K.o.: 1000 - LEVEC, št.parc.: 1472/18 in 1472/17 |
|
Črenšovci, spominska plošča žrtvam fašizma |
Ves april 1944 je potekalo tako imenovano "veliko čiščenje" s katerim je madžarski okupator krepko posegel tudi v Črensovce. 10. maja istega leta so v zgodnjih jutranjih urah aretirali mnogo sodelavcevBojana Červiča in skoraj vse člane odbora OF. Najprej so prijeli Jožeta Markoja in Martina Koheka, ki je že jeseni 1943 iskal povezavo s pohorskimi partizani ter Jožeta Skledarja. Aretirali so tudi Skledarjevo ženo Marijo in Ivana Hozjana. Vse so odpeljali v soboške zapore, jih zasliševali in mučili. Še istega so madžardki orožniki orožniki ponovno prišli k Skledarjevim. Ko sta jih opazila Alojz Červič-Mihec in Dragica Vrbnjak-Nadalja ( Bojan je bil takrat na desni strani Mure), sta se hotela umakniti, vendar sta bila prepozna. V spopadu je Mihec padel, ranjena Nada pa se je umaknila na polja, kjer pa so ji orožniki po izdaji prijeli in jo odpeljali v soboške zapore. Martin Kohek, Jožef Markoja, Ivan Hozjan, Jožef Skledar in Dragica Vrbnjak-Nada so bili pred naglim sodiščem v Čakovcu 22. junija 1944 obsojeni na dolgoletne zaporne kazni (od 5-12 let). Odpeljali so jih v taborišče Dachau, kjer so Kohek, Markoja, Hozjan in Skledar marca 1945 umrli. Anton Ploj, rojen 1918, študent medicine, je bil aktivist OF, ki je usmerjal delo in skušal oživiti delo NOG v Prekmurju. Na enem od prehodov na Hrvaško so ga v Varaždinu ujeli ustaši in aretirali ter ga odpeljali v Zagreb. Leta 1944 je bil umorjen v Jasenovcu. Frane Godina, rojen leta 1920 v Žižkih, se je leta 1944 vključil v NOV in se boril v 1. četi 1. bataljona vojvodinske brigade 52. divizije. 17. aprila 1945 je bilranjen pri napadu na Našice. Pri prevozu v bolnišnico je umrl v bližini Jasenovca 31. marca 1945. Franc Škobrne, rojen leta 1896 v Laškem, napreden gospodar in zaveden Slovenec, se je že leta 1941 opredelil za NOG. 3. novembra 1944 je bil aretiran in odpeljan v internacijo, kjer je 31. marca 1945 umrl v taborišču Dachau. Ploščo je 22. julija 1957 odkrila občinska organizacija ZZB NOV Beltinci. . Vir fotografije 3/2: Pomurski vestnik, Leto XVII, štev. 43, Murska Sobota, 4. novembra 1965, str. 3. Elektronski vir: https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-44J7NSB7/cbc829bc-98e1-48c2-b1c4-2292ab201635/PDF Dostop: 31. 1. 2024. Glej napis pod fotografijo! |
V središču naselja, nasproti pošte, Ulica Prekmurske partizanske čete 23. |
ŽRTVAM FAŠIZMA 1941-1945 F.Prešeren: Manj strašna noč je v črne zemlje krili, kot so pod svetlim soncem sužni dnevi. PLEJ ANTON rojen 1918 ČERVIČ ALOJZ-MIHEC GODINA FRANC rojen 1920 BUČEK JANEZ rojen 1920 ŠKOBERNE FRANC rojen 1896 KOHEK MARTIN rojen 1905 MARKOJA JOŽEF rojen 1914 HOZJAN IVAN rojen 1913 SKLEDAR JOŽEF rojen 1919 ČURIČ IVAN rojen 1916 ŠERNEK ANTON rojen 1925 |
— |
— |
— |
— |
D.Divjak, 8. junij 2020
Foto: N. Plečko 18. julij 2020 |
31.1.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 31.1.2024, po opozorilu Zdenke Primožič dodal Šernek Antona v rubriko Besedilo na spomeniku in arhivsko fotografijo 3/2 |
Spominska plošča |
Črenšovci |
K.o.: 140-ČRENŠOVCI, št.parc.: 1214/2 |
|
Ljubljana, pokopališče Bizovik, Loboda Rudolf |
»Četrta žrtev je bil 35-letni zidar Rudolf Loboda, peta 36-letni krojač Alojzij Janežič. V dopoldanskem času so prignali v sadovnjak še nekaj vaščanov iz sosednjih Dobrunj, ki so hoteli k maši v Bizovik. Skupaj z Bizovičani so prestrašeni opazovali italijanske vojake, ki so plenili po hišah. Kaj takega še niso doživeli. […] Okoli poldne so kamioni odpeljali štiriinštirideset bizoviških vaščanov v zapore in taborišča. Z njimi sta se odpeljala tudi Rudolf Loboda in Alojzij Janežič. Lada Mojškerca so potisnili v drug avtomobil in mu dali za spremstvo znana belogardista in ničvredneža Viktorja Habiča in Blaža Vavpetiča. Ta dva sta dosegla, da so okoli 14. ure vse tri aretirance pripeljali nazaj v Bizovik. Pred Jakoševim hlevom sta še ležali trupli Jakoba Mojškerca in Emila Hlebša. Na isti kraj so prignali Lada Mojškerca – z Jakobom Mojškercem je bil v daljnem sorodstvu – Rudolfa Lobodo in Alojzija Janežiča. […] Slavko Pavčič je kot mnogi drugi vaščani ves dan tičal v skrivališču. […] V prvih popoldanskih urah ga je vznemirilo streljanje, ki se je približevalo njegovi hiši. […] Še isto popoldne so žrtve zmetali križem na voz in jih odpeljali na bizoviško pokopališče sredi ravnega polja. Vozili so jih Bricljevi, po domače Mrkočevi, pokopali pa Andrej Nanut in njegov brat, po domače Drajtkova, in Johan Anžič. Nihče ni smel žrtev spremit na pokopališče, niti najbližji sorodniki ne.« (Štefanija Ravnikar Podbevšek, Sv. Urh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 158, 160, 161) »[besedilo pod fotografijo] Rudolf Loboda, zidar, rojen 6. 4. 1907 – ubit 27. 9. 1942« (Štefanija Ravnikar Podbevšek, Sv. Urh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. XXII) Iskalnik grobov Žale, Bizovik, https://grobovi.zale.si/# pokaže podatek za Jožef Grošelj (1927–2000). |
Pokopališče Bizovik, Ljubljana, Oddelek: [1], Vrsta: [14], Grob: [2]. |
GROŠELJ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 1.8.2023, po slikah in podatkih Zdenke Primožič |
1.8.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Ljubljana |
K. o. 1733 Bizovik, parc. št. 337/4 |
|
Gradnji ceste |
Jože Ožbolt. Wikipedija. |
Na ovinku ceste Dolenja vas-Veliko Polje, pred mostom. |
V kraški kamen vklesane vrstice Krajevna skupnost Senožeče V Dolenji vasi 1972 |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 19. 10. 2013 |
— |
— |
— |
spominska plošča |
Sežana |
— |
|
Domžale, pokopališče, Skok Jože in Natalija |
Jože Skok: Sistory navaja: Ime in priimek: Jože Skok, Oče: Jožef, Mati: Barbara, Datum rojstva: 09. 12. 1901, Kraj rojstva: Ravnica, Kraj bivanja: Rodica, Stara občina: Homec, Nova občina: Domžale, Poklic (soc. status): delavec, Datum smrti/izginotja: 28. 05. 1942, Kraj smrti/izginotja: Rodica, Kraj pokopa: NULL, Država pokopa: Slovenija.
»Maja 1942 je zadela našo družino huda nesreča. Zaradi izdaje smo izgubili očeta, mojega moža. Neki železničar iz Rodice je vzdrževal zvezo z Jesenicami. V pijanosti je izklepetal, da se pri nas in pri Bevku zadržuje Mira Tomšič. Mojega moža je videl pri Bevku. Dne 27. ali 28. maja je gestapo z Jesenic, ki je vneto iskal Miro Tomšič, prišel ob 8. uri zvečer aretirat Bevka, ob pol 12. uri pa mojega moža. Najprej so svetili skozi okno, potem pa so začeli razbijati po vratih in zahtevali, naj odpremo. Mož je hitro vstal. Še ko je bil na hodniku, je mrzlično razmišljal, kako bi ušel. Končno je odprl. Nemci so skočili v hišo in hitro pregledali, če je razen domačih še kdo v hiši. Mož je skočil proti zadnjim vratom, da bi ušel, na pragu pa ga je pokosil rafal. Prvi rafal je šel komaj ped nad glavico najmlajšega otroka, starega komaj 20 mesecev, ki je vstal v posteljici. Moža smo položili na posteljo. Dobil je rafal v prsi. Nemci so odšli po zdravnika. Jaz sem šla klicat svojega brata. On in mož Vide Plesničar sta šla po dr. Kremžarja. Tudi Nemci, ki so se kmalu vrnili, so pripeljali s seboj zdravnika, nekega Piriharja. Ta je dal možu injekcijo, da bi se zavedel. Nato so ga gestapovci pričeli spraševati. Spraševali so ga, kaj ima s svojo ljubico Metko-Miro Tomšič, kje se shajata in kje je zdaj Metka. Zdravnika dr. Kremžarja so Nemci odslovili. Potem so odšli. Mož je brž poslal po Žabnikarja. Skupaj sta ugibala, kdo bi ga utegnil izdati, pa nista mogla pogoditi. V tem so prišli Nemci v tretje. Medtem ko so stikali po hiši, se je posrečilo Metodu Žabnikarju, da se je neopazno zmuznil iz hiše. Potem je prišel rešilni avto. Ko so moža hoteli odnesti vanj, se je uprl. Pri tem se je pognal kvišku. Tedaj je bruhnila kri iz njega. Omahnil je na posteljo in pričel umirati. Nemci so odšli, mož pa je zbral še toliko moči, da se je od nas vseh poslovil. Sebe in nas je tolažil, češ, saj niste bili nikoli vajeni dobrega, se boste že preživeli. Tisto noč je revež čisto osivel. Ko je izdihnil, sem šla klicat sosede, a si nihče ni upal priti k nam pomagat, da bi moža opravila. Vso noč smo se stiskali okrog mrtvega, dokler se ni zasvitalo. Potem sem šla k Rodetu in ga prosila, naj pripelje rakev. Moj brat je šel k župniku v Mengeš, da bi rajnega pokopal, a ga ni našel doma. Pozneje nam je prišel povedat hlapec iz Doma onemoglih, da je gestapo župniku prepovedal, da bi moža cerkveno pokopal. Pokopali smo ga poleg groba naše štiriletne hčerke, ki je že prej umrla.«
(Izjava Natalije Skok, Rodica pri Domžalah, 1957, v: Stana Gerk, Ivka Križnar , Štefanija Ravnikar-Podbevšek [ur.], Pod terorjem kamniškega gestapa, Slovenke v narodnoosvobodilnem boju, I, Zbornik dokumentov, člankov in spominov, Ljubljana: Zavod Borec, 1970, 432)
»Zaradi množičnih aretacij članov partije in aktivistov OF je maja 1942 Metka izgubila zvezo s pokrajinskim komitejem. Svoje težave je sporočila Lojzetu Bevku […] Bevk je po redni pošti pisal temu železničarju na Jesenice, da Metka išče zvezo […] Odgovora ni bilo, pač pa so se 28. maja 1942 z Jesenic v dveh avtomobilih pripeljali gestapovci. […] Avtomobil z gestapovci v civilnih oblekah je zavil proti Bevkovi hiši, ki jim jo je Schubert pokazal, avtomobil z uniformiranimi gestapovci pa na Jarše do hiše Jožeta Skoka. Lojze Bevk je bil sekretar organizacije OF v papirnici in na terenu, Jože Skok pa v tovarni Induplati v Jaršah in tudi na terenu. Oba sta tesno sodelovala in oba sta imela zveze s Tomom Brejcem in Miro Svetino-Metko (ki pa se takrat še ni pisala Svetina). To je bil razlog, da so gestapovci udarili na ti dve zvezi hkrati, kajti na vsak način so hoteli uloviti Metko in si s tem zaslužiti kakšno pohvalo, če ne celo odlikovanje.
Pri Skokovih so že vsi spali, ko se je v bližini hiše ustavil avto. Prvi gestapovec je ves čas tiščal brzostrelko skozi okno v sobo, drugi pa je butal na vrata in klical, naj odprejo. Medtem ko se je Skok oblačil, so žena in otroci prosili gestapovce, naj moža oziroma očeta pustijo doma. To je izkoristil Skok in planil proti vratom, kjer ga je prerešetala brzostrelka, da je padel čez prag. Gestapovci so hitro spoznali, da so se prenaglili. Družini so ukazali, da ne sme nihče iz hiše, ker se bodo vrnili z zdravnikom. Prišla sta dva zdravnika: po enega so šli Skokovi otroci, drugega so poklicali gestapovci in se je pripeljal z rešilcem. Gestapovci so želeli, da bi mu zdravnika vsaj toliko podaljšala življenje, da bi ga lahko zaslišali. Medtem ko so pripravili nosila, je Jože Skok umrl na svoji postelji, skozi katero je kapljala kri.«
(Tone Svetina, Noč v hotelu Park, Ljubljana: Založba Borec, 1987, str. 308, 309)
____________________________________________________ »Leta 1943 se je organizacija OF močno razmahnila. Delo je postalo bolj množično. Spomladi se je ustanovila v našem rajonu organizacija SPŽZ. Mene je povezala v to organizacijo tovarišica Ivanka Bevk-Mica. […] V naši hiši je bilo skladišče rajonske mladinske intendance, ker je hči Boža delala po mladinski liniji. […] Dne 22. marca 1944 so me aretirali. […] Zato sem si kar oddahnila, ko so naju s sestro odpeljali na gestapo v Kamnik. […] Pri zasliševanju je bilo zelo hudo. […] Istega dne, ko sva prišli s sestro v Begunje, so sodili skupini žensk z Jesenic, ki so podpirale partizane. Naš transport je odšel iz Begunj v Ravensbrück 24. aprila. […] Taborišče so 30. aprila 1945 evakuirali zaradi prodiranja Rdeče armade. Hodile smo vso noč in drugi dan. […] Prišle smo k sreči v stik s slovenskimi vojnimi ujetniki, ki so nam pomagali. da smo se lažje znašle. Domov sem se vozila mesec dni. Prispela sem šele 1. septembra.«
(Izjava Natalije Skok, Rodica pri Domžalah, 1957, v: Stana Gerk, Ivka Križnar , Štefanija Ravnikar-Podbevšek [ur.], Pod terorjem kamniškega gestapa, Slovenke v narodnoosvobodilnem boju, I, Zbornik dokumentov, člankov in spominov, Ljubljana: Zavod Borec, 1970, 433, 434, 435) »1376 Skok Antona Natalija, roj. 13. 6. 1902, Ravnica, Gorica, gospodinja na Rodici pri Kamniku« (Janez J. Švajncer, Partizanska spomenica 1941: Seznam nosilcev, Izdano v počastitev 20-letnice delovanja Vojnega muzeja Logatec, Logatec: Vojni muzej Logatec, 2017, str. 176) Opomba: Podatek o dnevu rojstva je na nagrobniku drug (12.) kot v knjigi Partizanska spomenica 1941 (13.)
|
Pokopališče Domžale, P:C, V:07, S:9/1
Iskalnik grobov Domžale ne vrne zadetka. |
tata JOŽE 9. 12. 1901 padel 28. 5. 1942 SKOKOVI Z RODICE Do 10. 5. 1917 pokopani na Homcu. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 8.12.2024, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič |
8.12.2024. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Domžale |
K. o. 1959 DOMŽALE, parc. št. 4927 |