| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve ali odkritja | Status | Opombe | Ime vnašalca | Datum prvega vnosa | Zadnja sprememba | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Stavka 1934 |
— |
Rozmanova 38, Novo mesto |
[srp in kladivo] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
27.7.2021. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Novo mesto |
K. o. 1456 Novo mesto, parc. št. 1191 |
|
Zapor La Rocca, Spoleto, Italija |
Geslo: zapornice123 |
— |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
D. Divjak 13.2.2024 |
13.2.2024. 00:00 |
— |
— |
— |
Italija, Spoleto |
— |
|
Javka Kozjanske čete-Topolovo |
Pri kapeli je bila javka kozjanske čete. Na tem območju so bili po izdaji napadeni borci Kozjanske čete. Po krajšem spopadu so padli komisar Kozjanske čete Franc SORČAN-Tomaž, roj. 20.01.1919 v Zagradu pri Celju, stan, v Celju, poročen, poštni uslužbenec, brata Rudolf, roj. 12.04.1924 v Senovem, samski, mizarski vajenec, in Viktorja ZORKO, roj. 14.05.1920 v Dovškem, samski, delavec, zajamejo pa ranjeno I. sekretarko Območnega komiteja Komunistične partije Slovenije za kozjansko, Tončko ČEČ-Rozo. |
Topolovec-kapela |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
Bor1974 |
28.10.2024. 00:00 |
— |
— |
Neoznačen |
Kozje |
— |
|
Spominska plošča na Planinki |
— |
Plošča je pritrjena desno od vhoda v hotel Planinka, ob cesti na trgu. Naslov: Plac 7, Ljubno ob Savinji |
[zvezda] ZB NOV LJUBNO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
napačne koordinate v originalnem zapisu: N: 46 20 34, E: 14 50 17, 422 m |
Sandi Grudnik, 17.6.2018 |
— |
30.10.2025. 06:53 |
M.Kermavnar, 30. 10. 2025, po predlogi Mojce Luštrek uredil besedilo na spomeniku in GPS koordinate prestavil v rubriko Opombe. |
Spominska plošča |
Ljubno |
K.o. 0923 Ljubno, parc.št. 582, lastnik: HTL, montažne gradnje in hoteli d.o.o. |
|
Dramlje, pokopališče, Jakopin Milka |
Sistory navaja Ime in priimek: Ljudmila Jakopin, Oče: Tomaž, Mati: Neža, Datum rojstva: 15. 05. 1909, Kraj rojstva: Šedina, Kraj bivanja: Šedina, Stara občina: Dramlje, Nova občina: Šentjur pri Celju, Datum smrti/izginotja: 00. 00. 0000, Kraj smrti/izginotja: Auschwitz, Kraj pokopa: Auschwitz, Država pokopa: Poljska. |
Pokopališče Dramlje, Šentjur pri Celju, 1. vrsta pod tlakovano potjo, vzporedno z zgradbo nekdanje poslovilne vežice, desno od poti, ki vodi k nekdanji poslovilni vežici. Iskalnik grobov Šentjur pri Celju, Dramlje ne ponudi nobenega podatka. |
[križ] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 10.8.2023, po podatkih in slikah Zdenke Primožič |
8.10.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 8. 10. 2024, dodal fotografijo 3/3 Mojce Luštrek |
družinski nagrobnik |
Šentjur |
K. o. 1131 Marija Dobje, parc. št. 816/3 |
|
Majšperk |
Na
žrtve boja za svobodo opozarja spomenik sredi kraja. Sestavljen je iz fontane in
polkrožnega zidu iz grobo obdelanih temnih kamnov, v katerega so vgrajene
marmorne plošče z imeni in letnicami 48 padlih domačinov v NOB. Ob zid se
naslanja polkrožno oblikovana klop iz umetnega
kamna. Na
predlog odbora zveze borcev Majšperk so 3. oktobra 1953 postavili spomenik
borcem za svobodo.
Načrt
je pripravil Branko Podlesnik, izdelali pa so ga v podjetju Granit v
Oplotnici.
Vir; 557-Vodnik Spomenik obnovljen 2023 ??? |
V centru naselja ob križišču, kjer se odcepi cesta proti Mariboru, Ptuju in Ptujski gori. V bližini je zgradba Majšperk 33.
Koordinate: 46.35030, 15.73439 |
PADLI ZA SVOBODO EGON MATEVŽIČ 1945 LEOPOLD MESARIČ 1944 FRANC MOHORKO 1945 JOŽE NAVODNIK 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Bor1974, 02.II.2020-nedokončano
Dopolnil D.Divjak, 24.april 2020
R. Zupanec, 19. 2. 2024 |
19.2.2024. 00:00 |
— |
Po Vodniku (557) je to spomenik 46 padlim domačinom, odkrit 7. 10. 1956.
M. Kermavnar, 6.1.2023, delno dopisal imena na spomeniku, dodal dve fotografiji z Google StreetView in popravil status na neobiskan
Označil kot obstoječe, dopolnil in popravil besedilo, dodal pet fotografij in koordinate. R. Zupanec, 19. 2. 2024 |
Spomenik |
Majšperk |
K.o.: 438-LEŠJE, št.parc.: 22/4 |
|
Padlemu-Bistrica ob Sotli |
— |
Pokopališče Bistrica ob Sotli |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
Bor1974 |
2.3.2021. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Bistrica ob Sotli |
1251 ZAGAJ, 714 |
|
Vrhe pri Gabrskem, Spominska plošča predvojnim komunistom |
Na mestu Novakovega hleva, ki je bilo zbirališče predvojnih komunistov, je stala brunarica Dom ilegalcev, obeležena s spominsko ploščo. EŠD 21886 |
Plošča je bila včasih pritrjena na brunarico, severno od cerkve sv. Lenarta, v bližini hiše Vrhe - del 23. Ploščo so pozneje prenesli na brunarico zveze borcev 300 m proti severu; v RKD je še vedno stara lokacija.
Druga plošča je bila pritrjena na Planinskem domu Vrhe, Vidni so še nosilci, novi zasebni lastnik plošče ni maral, zato jo je ZB prenesla na svojo brunarico 300 m proti severu. |
Prva plošča: Druga plošča: |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar, M. Hladnik |
24.5.2020. 00:00 |
— |
— |
plošči |
Trbovlje |
— |
|
Ljubljana, Doprsni kip Lava Čermelja |
Spomenik predstavlja pravokoten kamnit steber na katerem je pritrjen bronast portret Lava Črmelja. Ob desnem robu je v navpični smeri od spodaj navzgor posvetilo. Obeležje postavljeno 7. 10. 1999.
Geslo: TIGR |
Ljubljana, Toscaninijev park, poleg Inštituta Jožef Stefan |
|
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar |
12.2.2021. 00:00 |
20.1.2026. 17:19 |
Dodal lit. in sliko. -- M. Hladnik 27. 11. 2021 |
Doprsni kip |
Ljubljana |
Vič, 143/209 |
|
Obeležje obešenima partizanoma |
Spomenik iz lesa na betonskem postvaku je delo učencev OŠ Simona Gregorčiča Kobarid pod vodstvom mentorja Miloša Volariča 26. 6. 1976. Zaradi dotrajanosti je bil leta 2008 izdelan nov spomenik avtorja Miklavič Bertija iz Idskega. Opomba 1: V zapisu tega obeležja iz dne 26.12.2018 ja Besedilo na spomeniku naslednje: "10. nov. 1943 so na tem mestu Nemci obesili partizana Fili Rudija in Miklavič Cirila" Objavljeno besedilo je bilo morda na starem spomeniku, na sedanjem pa je ploščica z napisom: " Fili Rudi Miklavič Ciril Usmrčena nov. 43." Prvotni spomenik je bil izrezljan iz lesa jablane, na katero so partizana obesili. Stal je pri vrtcu. Zdaj vrtca tam ni več in novi spomenik -- kipec partizana -- stoji pod grmom na trati za blokom na Stresovi 4c , . Miloš Volarič: https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi807671/ Glej: Obeležje ustreljenemu aktivistu OF Rajku Bergincu Fotografija 3/2: , vir: Oddaja Ne prezrite, 16. 9. 1975, TV Ljubljana.
|
V Kobaridu, na križišču Mučeniške in Stresove ulice, za hišo Stresova ulica 4 |
Fili Rudi Miklavič Ciril Usmrčena nov. 43. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
Povezavo na Geopedia.world zamenjal s povezavo na Partizanstvo.si MKER 10.10.2025 |
26.12.2018 |
3.7.2023. 00:00 |
10.10.2025. 19:15 |
M.Kermavnar, 3. 7. 2023, po predlogu Mojce Luštrek dodal Opombo 1 in fotografiji 3/1 in 3/2 |
— |
Kobarid |
2223 KOBARID, 504 |
|
Zgornje Gorje, pokopališče |
SIstory navaja Ime in priimek: Jakob Poklukar, Oče: Jakob, Mati: Katarina, Po domače: Pri Pretnarju. Datum rojstva: 04. 06. 1887, Kraj rojstva. Poljšica pri Gorjah, Kraj bivanja: Poljšica pri Gorjah, Datum smrti/izginotja: 04. 10. 1944, Kraj smrti/izginotja: Nürnberg, Kraj pokopa: Nürnberg, Država pokopa: Nemčija.
»[…] POKLUKAR JAKOB Rojen 1887 na Poljšici kot sin malega kmeta. Življenje njegove družine ni bilo lahko. V težnji po boljšem življenju se je takoj pridružil OF. Še pred začetkom oboroženega upora se je sestajal z organizatorji vstaje in potem je NOG podpiral do julija 1942, ko je bil zaradi posinovljenca, ki je bil v partizanih, z družino vred izseljen v Nemčijo. Tam je leta 1944 umrl.« (V letih 1941–1945 padli v bojih, pobiti in umrli v taboriščih, ustreljeni kot talci in drugače izgubili življenje, Boj pod Triglavom, Zbornik, Gorje pri Bledu: Krajevni odbor Zveze borcev, 1966, str. 456 – besedilo ob fotografiji) .................................................................. SIstory navaja Ime in priimek: Janez Pogačar, Oče: Valentin, Mati: Ivana, Po domače: Pri Mešanu, Datum rojstva: 13. 05. 1913, Kraj rojstva: Krnica, Kraj bivanja: Krnica, Datum smrti/izginotja: 00. 04. 1945, Kraj smrti/izginotja: Cerkljansko, Kraj pokopa: NULL.
»[…] 71. POGAČAR JANEZ Rojen 13. maja 1913 v Krnici kot sin malega kmeta. Kmalu je izgubil starše in po končani šoli je služil za hlapca, potem pa je dobil delo v železarni. Po okupaciji je bil simpatizer OF, v partizane pa je prišel 3. marca 1945 in bil je dodeljen Prešernovi brigadi. Padel je v zadnji ofenzivi nekje na Primorskem.« (V letih 1941–1945 padli v bojih, pobiti in umrli v taboriščih, ustreljeni kot talci in drugače izgubili življenje, Boj pod Triglavom, Zbornik, Gorje pri Bledu: Krajevni odbor Zveze borcev, 1966, str. 453 – besedilo ob fotografiji) .................................................................. SIstory navaja Ime in priimek: Janez Jakopič, Oče: Jožef, Mati: Marija, Po domače: Pri Klemencu, Datum rojstva: 09. 07. 1919, Kraj rojstva: Spodnje Gorje, Kraj bivanja: Spodnje Gorje, Datum smrti/izginotja: 19. 01. 1942, Kraj smrti/izginotja: Pokljuka/Lipanca, Kraj pokopa: Zgornje Gorje.
» […] 34. JAKOPIČ JANKO Rojen 9. julija 1919 v Spodnjih Gorjah v delavski družini. Izučil se je inštalaterske obrti in se kmalu oprijel naprednih idej. Stike s partizani je navezal že poleti. ob decembrski vstaji leta 1941 pa je tudi sam ostal med njimi. Padel je čez nekaj tednov med srditim zimskim bojem na Lipanci 19. januarja 1942.« (V letih 1941–1945 padli v bojih, pobiti in umrli v taboriščih, ustreljeni kot talci in drugače izgubili življenje, Boj pod Triglavom, Zbornik, Gorje pri Bledu: Krajevni odbor Zveze borcev, 1966, str. 440 – besedilo ob fotografiji) .................................................................. SIstory navaja Ime in priimek: Janez Žvan, Oče. Jakob, Mati: Elizabeta, Po domače: Pri Porovih, Datum rojstva: 09. 05. 1878, Kraj rojstva: Spodnje Gorje, Kraj bivanja: Spodnje Gorje, Datum smrti/izginotja: 15. 02. 1944, Kraj smrti/izginotja: Feilnbach – München, Kraj pokopa: NULL, Država pokopa: Nemčija.
»[…] 158. ŽVAN JANEZ Rojen 9. maja 1878 v Sp. Gorjah. Kot sezonski delavec in oče številne družine se je stežka prebijal skozi življenje. Otroke je vzgajal pošteno in po svojih naprednih nazorih. Vzgojeni v delu in pod vplivom KP so vsi štirje sinovi že leta 1941 postali partizani. Oče je bil zato aretiran že tisto leto, julija 1942 pa preseljen v Nemčijo. V taborišču Saulgau – Sieeze je 18. feb. 1944 podlegel trpljenju. (V letih 1941–1945 padli v bojih, pobiti in umrli v taboriščih, ustreljeni kot talci in drugače izgubili življenje, Boj pod Triglavom, Zbornik, Gorje pri Bledu: Krajevni odbor Zveze borcev, 1966, str. 482 – besedilo ob fotografiji) .................................................................. ANTON KOBAL – SIstory navaja Ime in priimek: Anton kobal, Oče; Jernej, Mati: Marija, Po domače: Pri Zgvanekarju, Datum rojstva: 30. 05. 1907, Kraj rojstva: Mevkuž, Kraj bivanja: Mevkuž, Datum smrti/izginotja: 23. 07. 1944, Kraj smrti/izginotja: Spodnja Radovna, Kraj pokopa: Zgornje Gorje.
» […]45. KOBAL ANTON Rojen 30. maja 1907 v Mevkšu v številni delavski družini. Izučil se je čevljarske obrti, potem pa je delal v jeseniški železarni. Kmalu je navezal stike s partizani in sodeloval je tudi v decembrski vstaji, nakar je bil aretiran. Izpustili so ga in spet aretirali ter spet izpustili. Vmes je sodeloval z NOG in maja 1944 se je vključil v NOV. Padel je 23. julija 1944 na Veliki Loki. Poleg njega sta padla še dva njegova brata.« (V letih 1941–1945 padli v bojih, pobiti in umrli v taboriščih, ustreljeni kot talci in drugače izgubili življenje, Boj pod Triglavom, Zbornik, Gorje pri Bledu: Krajevni odbor Zveze borcev, 1966, str. 443 – besedilo ob fotografiji) _________________________________________________________________________ FRANC KOBAL – Sistory navaja Ime in priimek: Franc Kobal, Oče. Jernej, Mati: Marija, Po domače: Pri Ulčneku, Datum rojstva: 20. 09, 1901, Kraj rojstva: Mevkuž, Kraj bivanja: Zgornje Gorje, Datum smrti/izginotja: 06. 04. 1945, Kraj smrti/izginotja: Podkraj, Kraj pokopa: Zgornje Gorje. »[…] 47. KOBAL FRANC Rojen 20. sept. 1901 v Gorjah kot sin kajžarja. Delal je v jeseniški železarni. Maja 1944 je bil mobiliziran v NOV. Nekega aprilskega dne leta 1945 pa je šel s tovarišem po vodo in padla sta v zasedo. Franca so Nemci pri tem ubili. (V letih 1941–1945 padli v bojih, pobiti in umrli v taboriščih, ustreljeni kot talci in drugače izgubili življenje, Boj pod Triglavom, Zbornik, Gorje pri Bledu: Krajevni odbor Zveze borcev, 1966, str. 444 – besedilo ob fotografiji) __________________________________________________________________________ CIRIL KOBAL – SIstory navaja Ime in priimek: Ciril Kobal, Oče. Jernej, Mati: Marija, Po domače: Pri Zgvanekarju, Datum rojstva: 02. 07. 1912, Kraj rojstva: Mevkuž, Kraj bivanja: Mevkuž, Datum smrti/izginotja: 18. 05. 1945, Kraj smrti/izginotja: Podnart, Kraj pokopa: Zgornje Gorje.
»[…] 46. KOBAL CIRIL Rojen 5. julija 1912 v Mevkšu v številni delavski družini kot najmlajši. Postal je krojač, lotil pa se je tudi drugega dela. Bil je napredno usmerjen. Po okupaciji je sodeloval v decembrski vstaji, nakar je bil dvakrat zaprt in izpuščen. Maja 1944 je odšel v partizane. Pri neki eksploziji v Podnartu je že po osvoboditvi 18. maja izgubil življenje. (V letih 1941–1945 padli v bojih, pobiti in umrli v taboriščih, ustreljeni kot talci in drugače izgubili življenje, Boj pod Triglavom, Zbornik, Gorje pri Bledu: Krajevni odbor Zveze borcev, 1966, str. 444 – besedilo ob fotografiji) .................................................................. SIstory navaja Ime in priimek: Janez Pogačnik, Oče: Janez, Mati: Marjeta/Margareta, Po domače: Gregorjevčov, Datum rojstva: 19. 08. 1910, Kraj rojstva: Spodnje Gorje, Kraj bivanja: Spodnje Gorje, Datum smrti/izginotja: 00. 07. 1944, Kraj smrti/izginotja: Jelovica, Kraj pokopa: NULL.
»[…] 79. POGAČNIK JANEZ Rojen 19. avgusta 1910 v Sp. Gorjah. Zaposlen je bil v jeseniški železarni in vseskozi je bil naprednega prepričanja. V NOV se je vključil 12. aprila 1944, julija istega leta pa je padel v boju na Jelovici.« (V letih 1941–1945 padli v bojih, pobiti in umrli v taboriščih, ustreljeni kot talci in drugače izgubili življenje, Boj pod Triglavom, Zbornik, Gorje pri Bledu: Krajevni odbor Zveze borcev, 1966, str. 455 – besedilo ob fotografiji) ........................................................... SIstory navaja Ime in priimek: Ivan Kogoj, Oče: Anton, Mati: Marija, Po domače: Pri Žumru v Grabnu, Datum rojstva: 3. 12. 1918, Kraj rojstva: Spodnje Gorje, Kraj bivanja: Spodnje Gorje, Datum smrti/izginotja: 09. 07. 1942, Kraj smrti/izginotja: Gusen/Mauthausen, Kraj pokopa: Gusen/Mauthausen.
»[…] 53. KOGOJ IVAN Rojen 3. dec. 1918 v Sp. Gorjah v delavski družini. Delal je v jeseniški železarni. Kmalu po okupaciji je začel sodelovati z NOG in udeležil se je tudi decembrske vstaje. potem so ga aretirali in že leta 1942 je v taborišču Dachauu umrl.« (V letih 1941–1945 padli v bojih, pobiti in umrli v taboriščih, ustreljeni kot talci in drugače izgubili življenje, Boj pod Triglavom, Zbornik, Gorje pri Bledu: Krajevni odbor Zveze borcev, 1966, str. 446 – besedilo ob fotografiji)
10. junij 1942 – iz Auschwitza […] 908 Kogoj Ivan , 3. 12. 1918, Spodnje Gorje, delavec – 1. 1942, Spodnje Gorje, umrl 9. 7. 1942, Gusen« (France Filipič, Slovenci v Mauthausnu, Ljubljana: Cankarjeva založba, 1998, str. 164) ........................................................... SIstory navaja Ime in priimek: Alojzij Jan, Oče: Vinko, Mati: Neža, Po domače: Pri Kaconu, Datum rojstva: 06. 04. 1913, Kraj rojstva: Zgornje Gorje, Kraj bivanja: Ljubljana, Datum smrti/izginotja: 29. 06. 1942, Kraj smrti/izginotja: Pri Borovnici, Kraj pokopa: Borovnica. »[…] 36. JAN ALOJZ Rojen 6. aprila 1913 v Gorjah kot sin premožnih staršev. Bil je intelektualec in naprednega duha. V času okupacije je živel v Lubljani, kjer se je kmalu vključil v ilegalno delo. Fašisti so ga aretirali v začetku leta 1942. Junija 1942 je bil tudi med interniranci v vlaku, ki so ga pri Borovnici napadli partizani, da rešijo ljudi. Vnel se je spopad, v katerem je bil Alojz smrtno zadet.« (V letih 1941–1945 padli v bojih, pobiti in umrli v taboriščih, ustreljeni kot talci in drugače izgubili življenje, Boj pod Triglavom, Zbornik, Gorje pri Bledu: Krajevni odbor Zveze borcev, 1966, str. 440 – besedilo ob fotografiji)
|
Pokopališče v Zgornjih Gorjah, na raznih mestih. |
PRETNARJEVI .................................................................. RODBINA POGAČAR .................................................................. JAKOPIČ .................................................................. POROVI .................................................................. ZCVAVNEKARJEVI .................................................................. .................................................................. IVAN KOGOJ * 4. 12. 1918 .................................................................. JAN KACONOVI ALOJZIJ sin dipl. jur *6.4.1913. padel 29.6.1942 nad BOROVNICO počiva v neznanem grobu |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik, 2020-12-14 |
23.7.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 16.4.2023, dodal napis grob Jan Alojzija in fotografijo 4/5
M.Kermavnar, 18.7.2023, V Opis dodal podatke za Kogoj Ivana po besedilu Zdenke Primožič.
M.Kermavnar, 23.7.2023, V Opis dodal podatke za preostale žrtve na tem zapisu po besedilu Zdenke Primožič. |
družinski nagrobniki |
Gorje |
2187 ZGORNJE GORJE, 93/2 in 93/1 |
|
Ivančna Gorica, Spominska plošča padlim borcem, internirancem in žrtvam fašističnega nasilja |
V kamnite plošče iz belosivega marmorja so
vklesana imena padlih partizanov in žrtev fašističnega nasilja tega kraja in
okolice ter posvetilo. Pobudo za odkritje spominske plošče je dal Krajevni odbor ZB NOV Ivančna Gorica, ki je tudi avtor napisa. Načrt zanjo je izdelal Ivo Tratnik, odkrili pa so jo 6. junija 1965. Vir: Pomniki NOB v občini Grosuplje, str.: 60 Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 109. Fotografija 1: Špela Balant Poleg plošče je na steni postavljen doprsni kip Jožeta Kovačiča.
|
Spominska plošča je v zdravstvenem domu Ivančna Gorica, levo od vhoda.
Zdravstveni dom se nahaja v naselju Ivančna Gorica na Cesti 2. grupe odredov 16, približno 60 metrov od prehoda preko železniške proge.
|
JUNAKOM KI V NAJTEŽJIH DNEH SO V BOJU STALI KAKOR SKALA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar |
11.7.2020. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 24.2.2021, dodal fotografiji 2 in 3 in dopolnil opis. |
Spominska plošča |
Ivančna Gorica |
k.o. 1820, parc. štev.31/52 |
|
Spominska plošča padlim na Goriški fronti. Predor pod Kostanjevico. |
Plošča je bila odkrita leta 1951. Verjetno 9. septembra, kajti takrat Nova Gorica praznuje občinski praznik v spomin na Goriško fronto. Boji na goriški fronti so potekali med 9. in 24. septembrom 1943. Enote Primorske operativne cone - partizanski bataljoni iz prostovoljcev in mobilizirancev - so oblegale Gorico. Nemci so se razporedili vzdolž železniških prog in cest. Fronta je potekala od Ronk in Doberdoba preko Mirna, Vrtojbenskega polja, Šempetra in Sokana na Vrhovlje in naprej do Goriških Brd. Močne nemške enote so šele v dneh med 23. in 25. septembrom uspele razkleniti partizanski obroč. Partizani so imeli velike žrtve, kar nekaj jih je bilo tudi zajetih. Zajete so postrelili v opuščenem železniškem predoru pod Kostanjevico. Plošča stoji med obema cevema predora v smeri proti Šempetru. Na levi strani oz. cevi poteka železnica, na desni pa kolesarska steza, zato gre mimo dokaj neopazne plošče dnevno kar veliko ljudi. Plošča ni navedena v Registru nepremične kulturne dediščine. Viri oz. literatura:
|
Med obema cevema predora pod Kostanjevico. Na desni strani poteka kolesarska steza, na levi pa železnica. |
JUNAKOM N.O.B. LETA 1943 SO V TEM PREDORU JUNAŠKO UMIRALI ZAJETI BORCI IN AKTIVISTI N.O.V. STRELJANI OD NEMŠKIH OKUPATORJEV. SLAVA ŽRTVAM ZA SVOBODO! ZB IV R NG 1951 |
— |
— |
— |
— |
Grega Mejak, 17.1.2017. |
— |
— |
— |
Spominska plošča. |
Nova Gorica |
K. o. 2304 Nova Gorica, parc. št. 21/101 |
|
Dekani pred pokopališčem, Elvira in Marija Vatovec |
Postavljeno 1949. EŠD 15552 |
Tik pred vhodom na pokopališče v Dekanih stoji spominsko obeležje. |
NA TEM MESTU SO ITALIJANSKI FAŠISTI DNE, 7. 9. 1944 LETA USTRELILI SESTRI VATOVEC ELVIRO IZ ČEŽARJEV STARO 22 LET VATOVEC MARIJO STARO 25 LET BERTOK SEVERINA IZ SV. TOMAŽA STAREGA 35 LET PRODAN MATEJA IZ PRODANOV PRI BUZETU STAREGA 68 LET SLAVA ŽRTVAM FAŠISTIČNEGA TERORJA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Zorč 19. 3. 2017 |
— |
— |
— |
Spomenik |
Koper |
2603 DEKANI, 533 |
|
Otočec |
Plošča
s 65 imeni padlih in žrtev je vzidana v okvir iz grobo klesanih granitnih
kvadrov. Na vrhu okvirja je stilizirana oblika Triglava. Spomenik je 1947
zasnoval Josip
Florjančič.
EŠD 20734 |
Na križišču vzhodno pod hišto Otočec 3 (nekdanji dom Partizan) sredi vasi. |
[OF] SPOMIN ŽRTVAM [srp in kladivo] [zvezda] 1941 - 1945 [zvezda] BORCI ŽRTVE ŠTEFANČIČ FRANC 1942 ŠEŠKO ALOJZIJ 1941 FLORJANČIČ DRAGO 1942 KUKMAN IVANA 1941 GREGORČIČ ALOJZIJ 1942 GOLOB EDVARD 1941 BECELE MERI 1942 GOLOB MILAN 1941 VIRANT FANI 1942 GREGORČIČ ANTON 1942 MEDVED FRANC 1942 GORENC JANEZ 1942 ŠKLANDER JOŽE 1942 JERMAN FRANC 1942 TRATNIK VINKO 1942 ERŠTE FRANC 1942 JOŽEF RUDOLF 1943 GOTLIP ANTON 1942 MEDVED JOŽE 1943 BECELE FRANC 1943 BECELE VIKTOR 1943 BECELE MARIJA 1943 ŠELAK IVAN 1943 ERŠTE MARIJA 1943 BLAŽIČ FRANC 1943 MEDVED MIHA 1943 RIFELJ IVAN 1943 PAVLIN MATIJA 1943 MLAKAR JANEZ 1943 ŠKLANDER ALOJZIJA 1943 JERMAN FRANC 1943 JERMAN ANA 1943 ŠEGULA IVAN 1943 JERMAN JOŽE 1943 RIFELJ FRANC 1943 ŽURA IVAN 1943 GAČNIK ANTON 1943 RIFELJ JOŽE 1943 HOČEVAR IGNAC 1943 ZARABEC MARIJA 1943 KRAŠEVEC JOŽE 1943 BUČAR URŠULA 1943 KUKMAN KAROL 1944 KEBELJ NEŽA 1943 BOJANC ŠTEFAN 1944 BOJANC JOŽE 1943 VIDIC FRANC 1944 ROJAKOVIČ ADOLF 1943 ŽURA JOŽE 1944 GORENC FRANČIŠKA 1944 BLATNIK JOŽE 1944 ŠKLANDER JOŽEFA 1944 JERMAN ANTON 1944 JERMAN ALOJZIJ 1944 JERMAN JOŽE 1944 DRAGAN JOŽE 1944 ŠKLANDER STANKO 1944 JERMAN JANEZ 1944 ŠMID ALOJZIJ 1944 KOSLJAN FRANC 1945 BLAŽIČ ALOJZIJ 1945 JERMAN MIHAEL 1945 RADOVAN JOŽE 1945 ZUPANČIČ ANTON 1947 VIDIC IVAN 1947 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 7. 1. 2020
D.Divjak 15.10.2023 |
15.10.2023. 00:00 |
— |
D.Divjak dodal povezavo 15.10.2023
M. Kermavnar, 8.12.2023, dodal imena na spomeniku |
— |
Novo mesto |
K. o. 1460 Šentpeter, parc. št. 78/2 |
|
Kerenčičeva domačija, Pesnica |
Pri Kerenčičevih v Pesnici je bila leta 1941 izredno važna postojanka osvobodilnega gibanja. Pri njih so se zbirali skojevci, tu so hranili tudi material za pokrajinsko tehniko. Od konca junija 1941 se je tu zadrževal prof. Jože Kerenčič. Od tu je odhajal v Slovenske gorice in tam organiziral upor. Pri Kerenčičevih so se leta 1941 sestajali člani pokrajinskega komiteja KPS za severno Slovenijo. Konec leta 1943 in v 1944 je pri njih delovala okrožna tehnika. Štirje člani Kerenčičeve družine so dali življenje v boju za svobodo. Na Kerenčičevi hiši je bila odkrita spominska plošča leta 1954. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, str. 527. Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 225. google.com/maps/Pesnica39 |
Pesnica 39, Pesnica pri Mariboru
Koordinate: 46.60765426715539, 15.675937668817364. |
TU JE BILA KERENČIČEVA DOMAČIJA OD ZAČETKA VSTAJE ZVESTA IN POMEMBNA POSTOJANKA NARODNOOSVOBODILNEGA BOJA IN DRUGI DOM NARODNEGA HEROJA JOŽETA KERENČIČA. OČE, HČI IN SINOVA SO DALI ŽIVLJENJA ZA SOBODO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D.Divjak 27.2.2023
R. Zupanec, 10. 10. 2023 |
10.10.2023. 00:00 |
— |
Označil kot obstoječe, dodal tri lastne fotografije in koordinate. R. Zupanec, 10. 10. 2023 |
Spominska plošča |
Pesnica |
k.o.: 606 - RANCA, št.parc.: 541 |
|
Spominsko znamenje talcem v Podrečju |
Spomin desetim talcem, pripeljanih iz Dravograda, ustreljenih 3. 9. 1941 pri Bistriškem mostu. Odkrila ZZB NOV Domžale 3. 9. 1954. Spominska plošča z imeni talcev na bližnji Cerarjevi hiši je bila odkrita že 1949, 2002 dopolnjena. Talce so ustrelili zaradi uboja nemškega carinika Johanna Wutteja 1, 9, 1941, med njimi slikarja Franca Goloba iz Prevalj. Talce so privezali na kole in jih pobili ter potem stražili do noči. Dva kmeta sta jih morala potem odpeljati v Škocjan in jih pokopati v jamo za pokopališkim zidom.
|
Spominsko znamenje stoji na levem bregu Kamniške Bistrice, pri bistriškem mostu v Zaborštu, pri Cerarjevi hiši, Šumberška cesta 3, na kateri sta ob jugozahodnem vogalu ena pod drugo pritrjeni spominski plošči. |
V spomin 10 talcem Ustreljenim 3.9.1941 Slava padlim žrtvam |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 1. 4. 2018 |
— |
— |
— |
Naravna skala s posvetilom |
Domžale |
1958 BREZOVICA, 1399/2 |
|
Spominska plošča pri Koširju na Otiškem vrhu |
V noči od 1. na 2. junij 1944 je pijana drhal iz zloglasnega dravograjskega gestapovskega gnezda storila gnusen zločin na domačiji Jožeta Areha- po domače Koširja v Otiškem vrhu, v bližini znane gostilne Begant. Ob pojavu partizanov na tem območju je postala Terezija Areh prava partizanska mati vsem borcem, ki so se pogosto oglašali v njeni hiši. Njen sin je bil borec v Koroškem bataljonu. Na dan napada gestapovske policije iz Dravograda, sta ostala še 17 letna dvojčka Jože in Stanko ter mož Jože. Pri hiši tistega dne je bil še Terezijin sin izprvega zakona Franc Preglav . Prvega junija 1944 popoldne so v Begantovi gostilni popivali dravograjski policisti , orožniki in pripadniki wermahta . Ponoči ko so pri Koširju že spali , so se pri hiši prikazali pijani napadalci. Mirno poletno noč je prestregel orkan bombnih ekspolzij in strojničnih rafalov. Hišo so kmalu zajeli ognjeni zublji,ki so do konca uničili Koširjev dom in njegove ljudi. Vse do sosedov je bilo slišati obupano vpitje trpečih. Iz goreče hiše sta v samem spodnjem perilu pobegnila težko ranjena gospodar Jože in starejši sin Franc Preglav in se zatekla k sosedu Naberniku, kjer so ju zasilno oskrbeli naslednji dan pa so ju odpeljali v bolnišnico v Wolfsbergu . Franc je čez nekaj dni podlegel hudim ranam (več strelov v trebuh) . Jože pa se je kot invalid s krajšo nogo vrnil domov . Grozljiv je bil pogled na mater Terezijo, ki je ležala zoglenela na pogorišču sredi kleti, kosti njenih sinov dvojčkov pa so bile razmetane po kleti in po osmojenih zidovih. Za pogreb tragično preminulih žrtev je poskrbela sestra nesrečne Terezije Jamnikova iz Žabengraca pri Bukovski vasi.Dovoljeno ji je bilo,da sme naročiti navadno leseno krsto,kamor so položili posmrtne ostanke žrtev. Žalostnemu pogrebu ni smel prisostvovati nihče, niti njihovi najbljižnji sorodniki.Tudi zvonjenje ni bilo dovoljeno. Sosed Begant je krsto odpeljal na pokopališčew pri Svetem Petru na Kronski gori . Pogrebu je prisostvoval le grobar . VIRI: "PO POTEH SPOMINOV" Ludvik PUŠNIK 2008, Stran št. 27.-28; |
Koširjeva domačija leži na pobočjih Otiškega vrha, nad Begantovim grabnom. Z vozilom je mogoč dostop iz naselja Meža , mimo Hudopiska vozi lokalna makadamska cesta, skozi novo naselje in naprej do domačije Koširjevih - oddaljene približno 3 kilometre . |
NA PLOŠČI JE NAPIS : V PRVI JUNIJSKI NOČI 1944 SO GESTAPOVCI POŽGALI KOŠIRJEVO DOMAČIJO. ZGORELI SO MATI TEREZIJA TER SINOVA JOŽE IN STANKO. SLAVA JIM ! 04.07.1988 ZZB NOB DRAVOGRAD |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Milan PONGRAC , julij 2017 |
— |
— |
— |
kamnita plošča - črne barve - kvadratne oblike |
Dravograd |
Otiški vrh št. 16 ,pošta in občina Dravograd |
|
Sinagoga v Lendavi |
— |
Sinagoga, Spodnja ulica 5 v Lendavi. |
V spomin lendavskim Židom Občina Lendava A lendvai Szidók xxx nedokončano |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 26. 4. 2017, foto 2004 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Lendava |
K.o.: 166-LENDAVA, št. parc.: 4209 |
|
Padli v borbi 1941-1945
Padli borci za severno mejo
Padli med osamosvojitveno vojno |
. |
V parku pred osnovno šolo Zreče, Kovaška cesta 003.
???? pred osnovno šolo Šolska cesta 3 ???? MK |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
Bor1974 |
3.12.2022. 00:00 |
— |
— |
— |
Zreče |
— |
|
Anica Cvikl Zmagoslava |
Spominsko znamenje je bilo odkrito 14. julija 1954 na pobudo krajevne organizacije ZB NOV Medvode. Spomin je moč, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 98-99. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 57. |
Na cesti Sora Topol, tik pred koncem vasi (cestna tabla), zavijemo na precej zaraslo pot, ki nekaj deset metrov teče vzporedno z asfaltno, na ovinku vidimo klop in spomenik.
Naspriti hiše Sora 51, nedaleč od transformatorja, ki se vidi s ceste. |
ANICA CVIKL ZMAGOSLAVA INŠTRUKTORICA OBLASTNEGA KOMITETA SKOJ ZA GORANJSKO ROJENA 30.1.1924 PADLA 11.9.1944 ZB MEDVODE ----------------------- ZA DOM NAŠ NOV, ZA SVOBODO SI PADLA ANICA NA POLJU SLAVE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Matjaž in Biba Rebolj, 31.10.2017 |
25.5.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 25.5.2023, dodal fotografije 3 |
Spomenik |
Medvode |
1977 SORA, 684/4 |
|
Glavni mejnik rapalske meje št. 10 |
Med leti 1920 - 1947 je ozemlje Slovenije zarezala rapalska meja, Primorsko je dobila Italija kot plačilo za odprtje Italijanske fronte med prvo svetovno vojno. Meja je potekala čez sam vrh Triglava. Na Zaplanji je Italija postavila mogočno vojašnico Viktorja Emanuela III., na vrhu pa glavni sektorski mejnik št. 10. Aljažev stolp je ostal za 2.55 m na jugoslovanski strani. Poleti 1944 se je na Triglav povzpela partizanska patrulja in mejnik podrla v prepad. Spomini dr. Leva Svetka Bilo je to v sredo, 2. avgusta 1944, ob 11. uri dopoldne, ko se je ta skupina po težavnem vzponu po krušljivi, tedanji Komarjevi stezi iz Trente navzgor mimo Doliča, italijanske finančne kasarne in po južni steni povzpela na sam vrh in na Aljaževem stolpu izobesila slovensko zastavo. V neizmernem navdušenju se nas je vseh šest objelo in iz naših grl je v čisti gorski zrak zadonela Aljaževa Oj, Triglav, moj dom! Po prvem navdušenju smo se začeli ogledovati okoli sebe in glej - prav ob Aljaževem stolpu je stala nenavadna čudna prikazen, kakšen poldrugi meter visok steber, očitno novi mejnik med obema okupatorjema, saj ga obeležujejo kratice njunih držav: na severni strani D (Deutschland), na južni strani I (Italia). Pograbila nas je sveta jeza. Spodkopali smo betonski steber na njegovi severni strani, se uprli vanj z vsemi močni in že je odfrčal v velikem loku prek severnega triglavskega ostenja navzdol in se raztreščil nekje v skalovju nad triglavskim ledenikom." |
Vrh Triglava |
Vsi glavni mejniki so bili železobetonski, visoki 1 m in imeli stranice široke 40 cm. Na eni strani je bila črka I (Kraljevina Italija) in na drugi J (Kraljevina Jugoslavija). Pred letom 1929 se je Jugoslavija imenovala Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, zato je na nekaterih mejnikih še opaziti sledove oznak SHS. Na vsakem mejniku je bila napisana letnica 1920, ko je rapalska meja stopila v veljavo. Na zgornji strani mejnika sta bili dve črti, ki sta kazali v smeri najbližjega stranskega mejnika, ki je moral biti v vidni razdalji. Med črtama je bila še dodatna črta rdeče barve, ta je kazala proti severu. |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 21.08.2018 |
— |
15.7.2025. 16:01 |
— |
— |
Kranjska Gora |
2171 DOVJE, 1484/11 |
|
napis v Lokvici |
Na prednji fasadi hiše Lokvica 23 je viden zgoraj zapisan napis. |
Lokvica 23 |
Hočemo biti priključeni k Jugoslaviji |
— |
— |
— |
— |
Lanko Marušič, poslikano 23. 8. 2020 |
24.8.2020. 00:00 |
— |
— |
Napis na hiši |
Miren - Kostanjevica |
— |
|
Spominska plošča spopad z Vlasovci-Grlava |
V zadnjem letu vojne, 5.januarja 1945, so s pomočjo izdaje Kozaki z gestapovci zjutraj obkolili takrat Prelogovo, danes Bunderlovo domačijo, in v obroč zajeli partizane in domače. Po srditem dveurnem spopadu so v ognjenih zubljih svoja življenja izgubili gospodar Janko, njegova žena Emilija in trije partizani. Četrtega so napadalci ujeli. Na steno domačije je bila postavljena spominska plošča. Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 239. |
Po cesti iz Grlave proti Banovcem v pravokotnem desnem ovinku je odcep do Grlave 16, kjer je plošča. |
"☆ NA TEM MESTU SO 5.JANUARJA 1945 V BOJU Z OKUPATORJEM ŽRTVOVALI ŽIVLJENJA ZA SVOBODO PRELOG JANKO - MILAN PRELOG EMILIJA MAGDIČ NANDE - NABOR VIHAR JANEZ - OSKAR DOBROTINŠEK JURIJ - DJURO SLAVA PADLIM BORCEM !" |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D.Divjak, 10.maj 2020 |
10.5.2020. 00:00 |
— |
Slike "2-4" Bor1974-03.XII.2023. Slika "1" dvomim, da je PRAVA! |
Spominska plošča |
LJUTOMER |
K.o.: 237-GRLAVA, št.parc.: 1014 |
|
Stanka Orožim - Janja |
Na Ulbnikovi hiši je spominsko znamenje Stanki Orožim - Janji. Znamenje je odkril mladinski aktiv "JANJA" leta 1976. |
Z glavne ceste Slovenj Gradec-Dravograd zavijete v Pameče in ob cerkvi in pokopališču v Pamečah nadaljujete do križišča in v desno smer za domačijo Ulbnik. |
V GOZDU NAD ULBNIKOVO DOMAČIJO JE MED NEMŠKIM NAPADOM V BUNKERJU GOSPODARSKE KOMISIJE 16. 2. 1945 ZGORELA RANJENA SEKRETARKA OKROŽNEGA KOMITEJA SKOJ DRAVOGRAD STANKA OROŽIM - JANJA MLADINSKI AKTIV "JANJA" PAMEČE 1976 |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
Jože Vrabič, 24. september 2017, druga slika Stane Gradišnik |
— |
— |
Spominska plošča je odstranjena. S.Gradišnik, 13. 4. 2022. |
Marmornata plošča |
Slovenj Gradec |
— |