9743

Vrzdenec, pokopališče, Velkovrh Franc

• Franc Velkavrh. Sistory.

datum rojstva: 10. 12. 1920, kraj rojstva: Vrzdenec, vojni status: NOV in POS, voj. enota, čin: Dolomitski odred, datum smrti: 5. 5. 1943, kraj smrti: Bistra, vzrok smrti: Ustreljen, povzročitelj smrti: Italijanske okupacijske enote

.

»VELKAVRH Franc, partizan Dolomitskega odreda. Rodil se je 1920 na Vrzdencu pri Horjulu. Januarja 1943 je pobegnil iz enote MVAC v partizane. Kot partizana so ga 2. maja 1943 ranili v desno nogo člani  enote MVAC iz Žažarja in ga med Bistro in Vrzdencem ujeli ter ustrelili.«

• Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 1. knjiga, Izven boja pobiti in na druge načine umorjeni, ranjeni in ujeti slovenski partizani, Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, Novo mesto: Dolenjska založba, 1995, str. 209.

    Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123 

Pokopališče Vrzdenec, od pokopaliških vrat desno, ob zidu, 15. grob. Hiša v Bližini: Vrzdenec 51

[križ, ovit z vrtnicami]  

              VELKOVRH
SIN FRANC          1920   -  1943
          ROŽMANČKOVI

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M.Kermavnar, 7.6.2025, po predlogi Zdenke Primožič

7.6.2025. 00:00

—

—

družinski nagrobnik

Horjul

K. o. 1991 VRZDENEC, parc. št. *1

2132

JEZERO pri Podpeči - spomenik padlim borcem in žrtvam FN

Na obcestni strani stavbe Zadružnega doma Jezero 21, desno od glavnega vhoda, sta med oknom na višini enega metra, v fasado vgrajeni dve kamniti plošči, svetle barve in z vklesanimi črkami, velikosti 80 x 40 cm. Nad napisi sta vklesani zvezdi, pod ploščami pa sta dva kamnita nosilca - podstavka, velikosti 12 x 10 cm, ki služita ali za sveče ali za cvetje  ali za vence.

Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 73.

EŠD 11562

Brezovica pri Ljubljani - Notranje Gorice - Podpeč - Jezero. Jezero 21. Plošči sta vzidani na obcestni fasadi zadružnega doma desno od vhoda v trgovino Emona Merkur.

Leva plošča:

PADLI BORCI V NOV

1941 - 1945

JEZERO

VERBIČ IVAN, MIHELČIČ STANE, URŠIČ FRANC, DEBEVC FRANC, PETELIN LEOPOLD, PETELIN IVAN, ROGELJ STANE, MIHELČIČ IVAN, LIPOVEC ANDREJ, DEBEVC JOŽE;

PODPEČ

REBOLJ MIRKO, CASERMAN GABRIJEL, ALIČ JANEZ, PETELIN TONE, PETELIN JANKO;

Desna plošča:

TALCI IN UMRLI AKTIVISTI

V NOV 1941 - 1945

PLANINICA

MAVEC JANEZ, MAVEC JOŽE, KAVČIČ JANEZ;

JEZERO

VERBIČ MARIJA, MAZI FRANC, KIRN JANEZ;

PODPEČ

NAGODE JOŽE, PRISTAVEC ANTONIJA, JARC JANEZ, KLANČAR ANTON, ZADNIKAR JOŽE, ZADNIKAR ALOJZ, MAVEC JAKOB

—

—

Obstoječi spomeniki

—

T. Bizjak, 11. 8. 2017; dopolnil 13.5.2021.

13.5.2021. 00:00

—

—

spominska plošča, memorialna dediščina

Brezovica

k.o.1703 - Jezero, parc. št. 364/26

9516

Padna, pokopališče, Grižon Federik

• Grižon Friderik. Sistory.

Podatki o smrti vojni status:  Civilist,  datum smrti: 21.10.1945,   kraj smrti: pri Padni,  država smrti: Slovenija,   država pokopa: Slovenija,   vzrok smrti: Nesreča, povezana z vojnimi dogodki,   povzročitelj smrti: Sam

Imeni na nagrobniku (Federik) in Sistory (Friderik) se razlikujeta.

Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123 

Pokopališče Padna, od pokopališkega vhoda levo do konca zidu, nato desno ob zidu.

GRIŽON

[fotografija v medaljonu]
FEDERIK      * 1933     + 1945

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M.Kermavnar, 6.2.2025, po predlogi in fotografiji Zdenke Primožič

23.2.2025. 00:00

—

—

družinski nagrobnik

Piran

K. o. 2634 NOVA VAS, parc. št. 1078

9028

Gravina, Carbonara, ustanovitev Tretje prekomorske brigade, Italija

Po odhodu 1. in 2. prekomorske brigade iz Gravine je tam ostal le partijski politični aktiv, ki je imel nalogo, da zbira nove borce za prekomorske brigade. V vsa velika mesta v južni Italiji so bili razposlani delegati, ki so tam stalno delovali. Komanda taborišča (komandant je bil dr. France Hočevar, predvojni komunist in prvoborec) pa je svojo delegacijo poslala tudi v severno Afriko, na Sicilijo in na Sardinijo, da seznani primorske Slovence in istrske Hrvate z razmerami v domovini. Kakor se je zavezniška fronta pomikala proti severu Italije, tako so se tudi naši delegati pomikali tik za frontno črto, dajali Jugoslovanom prve informacije in jih usmerjali v partizanski tabor Gravina. Novo moštvo, ki je zadnje dni novembra in prve dni decembra 1943 prihajalo v Gravino, kar je bil uspeh dejavnosti naših delegacij na Siciliji in zlasti v Kalabriji, je bilo razvrščeno po četah in bataljonih v novo brigado, ki je pozneje dobila ime 3. prekomorska. Že konec decembra 1943 se je 1100 borcev vsak dan urilo vojaških veščin ter sodelovalo v kulturnem in političnem življenju taborišča. Po trimesečnem urjenju in številnih manevrih je brigada v začetku marca 1944 odplula na Vis. Ob odhodu iz Italije je štela 1880 mož. V njej je bilo 1120 Slovencev, 450 Hrvatov (povečini Istranov in nekaj Dalmatincev), 150 Italijanov, predvsem iz južne Italije in Istre, 125 Črnogorcev, 15 Srbov in 20 borcev drugih narodnosti. Na Visu so vanjo vstopili novi borci, ki so prišli iz Italije. Oblikovala je še prištabne enote (četo za zvezo, minometalsko, intendantsko, inženirsko četo itd.) in tako skupaj štela 2245 borcev. V začetku junija 1944 so na Vis prispeli tovariš Tito ter člani CK KPJ in Nacionalnega komiteja osvoboditve Jugoslavije. Tedaj je bil otok že utrjen. Vsaka brigada 26. divizije je dobila svoj sektor za obrambo pred morebitnim napadom Nemcev. Pred splošno jesensko ofenzivo so se posamezne enote brigade udeležile nekaj dni trajajočih samostojnih akcij. Septembra je brigada sodelovala pri osvobajanju Korčule in polotoka Pelješac. Večje borbe je imela v neposredni bližini Splita, predvsem vzdolž obale od Splita proti Trogirju. Boj za Kaštel Sućurac in nenaden juriš so rešili tovarno cementa pred uničenjem, ki so ga bili pripravili Nemci. Nato je sledila velika bitka pri Kninu, v kateri je imela 3. prekomorska brigada zelo težko nalogo. Boji za Knin so trajali več kot en mesec. Podatek, da je brigada izgubila več kot 400 borcev, priča o ostrini bojev. Po bojih za osvoboditev Hercegovine in Mostarja je brigada sodelovala tudi v bojih za osvoboditev Lapca, Bihaća, Gospića in Hrvaškega primorja. Po prihodu na staro jugoslovansko-italijansko mejo je brigada v sklopu tržaške operacije zaradi svoje sestave dobila posebno nalogo štaba 4. armade, da se z enotami 43. divizije prebije v sovražnikovo zaledje in nato prodira proti Trstu. Ta brigada ima tudi posebne zasluge za osvobajanje našega Primorja. Borci brigade so se nekaj dni trdo bojevali okrog Klane, 145 Ilirske Bistrice, Šapjan, Rupe in Lipe. Ob kapitulaciji Nemčije je bila brigada že v Tržiču in ob izlivu Soče. Junija 1945 se brigada umakne v zahodno Istro, kjer deluje vse do marca 1948, ko se njene enote vključijo ob preoblikovanju Jugoslovanske armade v garnizijo JA na Gorenjskem Bohinjska Bela). Od njene ustanovitve do osvoboditve domovine je padlo najmanj 858 njenih bork in borcev.

Za velikanske zasluge v bojih za osvoboditev domovine je predsednik SFRJ in vrhovni komandant NOVJ maršal Tito odlikoval 3. prekomorsko udarno brigado z redom narodne osvoboditve, z redom zaslug za narod z zlato zvezdo ter z redom bratstva in enotnosti z zlatim vencem. (Več o tem v knjigi Tretja prekomorska brigada avtorjev Radula Butorovića in Alberta Kluna.)

Vir: Prekomorci, M. Ivančič, Koper, 2023Foto 3:3/1- znaci.net, 3/2 Prekomorci M.Ivančič, A. Klun, 3/3 Prekomorci, M. Ivančič, e-knjiga, 2014

Geslo: prekomorci123, nedokončano123

—

—

—

—

Neobiskani spomeniki

—

D. Divjak 6.5.2024

6.5.2024. 00:00

—

—

—

—

—

1595

Padlim, Šentanelska reka

V Šentanelski reki je ob cesti Štopar - Zvonikov mlin spominsko znamenje, posvečeno borcem, 1. Koroškega bataljona, ki so padli 13. junija 1943 v partizanskem taborišču pri domačiji Lužnik v Šentanelu. To so bili : Domačin Pavel Sekalo iz Šentanela, Milan Mrzel iz Trbovelj in Martin Loderman z Gorenjskega.

Spominsko znamenje, ki so ga odkrili 25. avgusta 1974, sestavlja sedem mlinskih kamnov ob Šentanelski reki. Na največjem je posvetilo.

Ob cesti Štopar - Jamnica je ob poti nekoliko naprej od Povhovega mlina tik za ovinkom postavljenih sedem kamnov, ki opozarjajo na grozote fašističnega terorja.

PAVEL SEKALOIZ ŠENTANELA

MILAN MRZEL IZ TRBOVELJ

IN Z GORENJSKEGA TOVARIŠ

NE POZABITE NA NAS

ZA VAS SMO TU PADLI ZA VAŠO SVOBODO

13. 6. 1943

—

—

—

—

Alojz Ovnič, 20. april 2017

—

—

—

Sedem mlinskih kamnov

Prevalje

—

1597

Anton Kompan - Žnidaršič, Strojna

Na južni strani pokopališča ob strojanski cerkvi stoji granitni spomenik, ki je posvečen domačinu, borcu in sekretarju okrajnega komiteja KPS Dravograd Alojzu Kompanu - Žnidaršiču, ki je padel pri Trotovem križu na Strojni.

Spomenik so odkrili 30. maja 1976

Vir: Spomeniki in znamenja NOB v Mežiški dolini.

Avtorja: prof. Janez mrdavšič in Alojz Krivograd

Spomenik stoji na pokopališču Strojna na južni strani za cerkvijo. Dostop iz Raven na Koroškem, iz Prevalj ali od Štoparja preko Šentanela

TU MRTEV STRAŽI NAM SVOBODO

ALOJZ KOMPAN - ŽNIDARŠIČ

 4. 5. 1904 - 19. 3. 1945

PADEL V BOJU Z NEMŠKO POLICIJO,

KO VOJNA JE VZBRSTELA POMLAD

                            J. MRDAVŠIČ

—

—

—

—

A. Ovnič, 21.april 2017

—

—

—

Nagrobnik, na vrhu zaključen v obliki Triglava

Ravne na Koroškem

—

3008

Grob Gruden Milene, Gorjansko

Grob sestre narodnega heroja Bliska

Pokopališče na Gorjanskem na Krasu

[zvezda]

Gruden Milena

1822 - 2013

—

—

Obstoječi spomeniki

—

Dušan Škodič, 22.4.2018

22.4.2017. 00:00

—

—

Kamnit steber z zvezdo

Komen

2425 GORJANSKO, 204/4

7278

MORAVICE - Grobišče padlih partizanov IX. brigade

      Spomenika padlim borcem 9 SNOUB - XVIII. divizije je na mestnem pokopališču v (Srbskih) Moravicah, ki so bili tu pokopani koncem 1943. leta. 
      Svečanosti ob odkritju spomenika so bile 27. julija ob Dnevu vstaje hrvaškega ljudstva. Pravzaprav gre za popolno obnovitev spomenika na pokopališču, kjer je pokopanih večje število borcev 9. SNOUB — Kočevske, ki so padli 1943. leta v borbah za Vrbovsko in njeni okolici ter bili pokopani v (Srbskih) Moravicah. Majhen spomenik je bil sicer tem borcem postavljen že kmalu po končani vojni, sedaj pa je na istem mestu postavljen popolnoma nov in izredno lep nagrobni spomenik.         Tovariš Bele-Tičko je živo in jedrnato opisal dogodke in doživetja borcev 9. SNOUB — XVIII. divizije, ki so v novembru in decembru 1943. leta imeli velike bitke v okolici Vrbovskega in Srbskih Moravic. Veliko zaupanje v borbeno sposobnost, tovarištvo in solidarnost izražajo predvsem besede, ki so krožile tiste dni med ljudstvom Gorskega Kotara: »Mi mirno spimo - dokler je na položajih slovenska brigada!« Zato je ta kraj ponosen, da mu je v odsotnosti večjih hrvaških partizanskih enot, ki so se takrat bojevale v drugih krajih Hrvaške in v Sloveniji, prišla v pomoč 9. SNOUB XVIII. divizije. 
     V znak trajne hvaležnosti in v potrditev v krvi skovani vezi med ljudstvom Gorskega Kotara in slovenskimi partizanskimi enotami so se prebivalci občine Vrbovsko, zlasti pa (Srbskih) Moravic, odločili za popolno obnovo nagrobnega spomenika. Ob izdatni gmotni podpori združenega dela tega kraja, delovnih skupnosti, SIS in DPO ter s prostovoljnim delom mladine in krajanov je bil v zelo kratkem času dograjen spomenik za oddolžitev borcem Kočevske brigade, ki so v NOB tu izgubili svoja življenja.«
Nace Karničnik, Nagrobni spomenik borcem 9. SNOUB Kočevske v Srbskih Moravicah, Kočevske novice, Glasilo OK SZDL Kočevje, Letnik II, št. 9, Sobota, 14. 9. 1985, str. 8.Elektronski vir: Kočevske novice, št. 9, 1985, str. 8 Dostop: 14. 2. 2024.
Vir fotografije 1: ZB NOB Kočevje

Pokopališče Moravice, Hrvaška

zvezda

JEDANAESTORICI BORACA

IX.SLOVENAČKE NO UDARNE BRIGADE XVIII.DIVIZIJE

PALIM KOD VRBOVSKOG 1943 G. U BORBAMA

ZA SLOBODU JUGOSLOVENSKIH NARODA

                                       SUBNOR VRBOVSKO

                                   I  UBNOR SRPKSE MORAVICE

                          JUL

.

ŽBONTAR FRANC

BORAC IX. BRIGADE

POGINUO KOD VRBOVSKOG

DECEMBAR 1943 G.

.

KLUN ANTON 

BORAC IX. BRIGADE

POGINUO KOD VRBOVSKOG

DECEMBAR 1943 G.

.

.LEVSNIK JOŽE

BORAC IX.BRIGADE

POGINUO KOD VRBOVSKOG

DECEMBRA 1943 G.

.

GRABDEVAC JOŽE

BORAC IX. BRIGADE

POGINUO KOD VRBOVSKOG 

DECEMBAR 1943 G.

.

JAROVŠEK LUDVIG

BORAC IX. BRIGADE

POGINUO KOD VRBOVSKOG

DECEMBAR 1943 G.

.

FRIŠKOVEC ODŽAN

BORAC IX.BRIGADE

POGINUO KOD VRBOVSKOG 

DECEMBAR 1943 G.

.

TRINA IVAN

BORAC IX. BRIGADE

POGINUO KOD VRBOVSKOG

DECEMBAR 1943 G.

.

GOLIK IVAN

RODJEN

U BROD MORAVICAMA

POGINUO  AVGUSTA 1944

—

—

Obstoječi spomeniki

—

5.3.2022 D.Divjak

14.2.2024. 00:00

—

M.Kermavnar, 14.2.2024, po predlogi Zdenke Primožič dodal povzetek iz časopisa Kočevske novice.

Grobišče

Hrvaška

—

2761

Plavški Rovt

Na tem mestu plošče ne pozna ne RKD ne jeseniški arhiv ZB. Na delovanje te kurirske postaje opozarja tudi kovinska plošča s podobnim besedilom, EŠD 5343  ("Severno od Hrušice in Zakamnikove domačije, pod hribom Jela v Karavankah je bila kurirska postaja"), ki se nahaja malo nad Hruško planino.

                                             .

    Relejna kurirska postaja G 28 je bila organizirana konec aprila 1944. Razlogov je bilo več. Zveza med postajo G 8 na vrhu Mežaklje in G 10 pod Golico je bila ena najdaljših, saj je zahtevala 7 ur hoda, poleg tega pa je bila tudi najzahtevnejša. Na poti je bilo največ nevarnih prehodov; na Hrušici pred karavanškim tunelom je bila stacionirana sovražnikova enota 90 mož. Kurirji so morali prečkati magistralno cesto Jesenice-Planica in še reko Savo, ki jo je bilo potrebno največkrat prebresti, kajti na treh mostovih so bile pogosto sovražnikove zasede. Drugi važen razlog pa je bila v tem, da so želeli postopoma uvesti vsakodnevno zvezo z G 8 na eni in z G 10 na drugi strani ter dalje z G 31 pod Kepo na Dovjem, preko katere je šla povezava do Kranjske gore in na Koroški v Ziljski dolini - na K 13.    

....kurirska postaje G 28 se je najprej zadrževala v okolici Zakamnikove domačije (danes Plavški Rovt 16), kjer so jih 5. avgusta napadli. Po tem napadu so iskali novo taborišče. Selili so se petkrat, ves čas pa so se držali območja pod Rožco in v okolici vasi Plavški Rovt. 

     Vir: R. Zakonjšek, Partizanski kurirji, 1985, str.: 625

Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji123

Plavški Rovt 5 (na obcestni fasadi domačije pri Burjovc)

Na tem področju je v času NOB delovala
relejna kurirska 
postaja G - 28 

Kurirji in 
ZZB NOV 
1982

—

—

—

—

M. Hladnik 10. 2. 2018

7.2.2021. 00:00

—

Podatke o plošči nad Hruško planino popravil M. Hladnik 7. 2. 2021. M. Kermavnar, 9.10.2021, opis iz knjige Partizanski kurirji

marmornata plošča

Jesenice

2173 PLAVŠKI ROVT, 55

6498

Murska Sobota-Judovski spotikavci:Katarina, Ladislav, Sigmund, Nikolaj Frim

• Katarina Frim. Wikimedia Commons.
• Ladislav Frim. Wikimedia Commons.
• Nikolaj Frim. Wikimedia Commons.
• Sigmund Frim. Wikimedia Commons.

Slovenska ulica, med št. 47 in 49, Murska Sobota 46° 39′ 33,56″ N, 16° 09′ 58,8″ E

TUKAJ JE PREBIVALA

KATARINA FRIM

ROJ. POLLAK 1914

POBEGNILA V PÁPO

ARETIRANA 1. VI. 1944

UMORJENA 8. VII. 1944

V AUSCHWITZU

.

TUKAJ JE PREBIVAL

LADISLAV FRIM

ROJ. 1904

ARETIRAN 20. IV. 1944

UMORJEN 23. IV. 1945

V MAUTHAUSNU

.

TUKAJ JE PREBIVAL

NIKOLAJ FRIM

ROJ. 1940

POBEGNIL V PÁPO

ARETIRAN 1. VI. 1944

UMORJEN 8. VII. 1944

V AUSCHWITZU

.

TUKAJ JE PREBIVAL

SIGMUND FRIM

ROJ. 1865

ARETIRAN 26. IV. 1944

ODPELJAN V NAGYKANIZSO

UMORJEN 22. V. 1944

V AUSCHWITZU

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M. Hladnik

30.1.2021. 00:00

—

—

spotikavci

Murska Sobota

—

6191

PST infotabla

—

Križišče PST s Cesto na Brdo, Ljubljana.

—

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M. Hladnik po posnetku in lokaciji Mojce Župančič

29.8.2020. 00:00

—

—

Infotabla

Ljubljana

Vič, 2019/15

4063

Spomenik prehodu čez Sočo

—

Ob cesti Tolmin - Kobarid. Ko zavijemo za most čez Sočo za Kamno je obeležje na desni strani ob cestišču.

V noči med 8. in 9. majem 1943 je 5.SNOB S. Gregorčiča na tem mestu prešla reko Sočo na svojem pohodu v Slovensko Benečijo

Skupnost borcev Gregorčičevih brigad 1984

—

—

—

—

Vojko Hobič, 23.4.2019 1. marec 2021 dopolnil D.Divjak

1.3.2021. 00:00

—

1..3.2021 dopolnil podatke D.Divjak

Spominska plošča na kamnitem podstavku

Tolmin

K.o.: 2231-KAMNO, št.parc.: 717/3