Memorial Table

-
-
Id Ime Opis Lokacija in dostop Besedilo na spomeniku Avtor spomenika Čas postavitve ali odkritja Status Opombe Zadnja sprememba Spremembe, dopolnila, popravki Vrsta spomenika Občina Katastrski podatki
3039
Cirkuše

Na betonski spomenik je vzidana svetla plošča z vklesanim napisom. Odkrita 1956.

EŠD 26792

50 m SZ od kmetije Cirkuše 5, ki stoji na zgornjem koncu vasi, na spodnjem robu ceste, ki se vzpenja mimo Zahriba do Potoka pri Vačah.

                 [zvezda]

 PRESTOR JANEZ IZ CIRKUŠ
* 24.8.1914   PADEL 19.8.1943.
      CIRAR CIRIL IZ CIRKUŠ
 *2.7.1927   PADEL 15.4.1945.
    OŽINA FRANC IZ CIRKUŠ

 *24.3.1921   PADEL 18.1.1945
Kot žrtve ste padli v borbi za nas.
           SLAVA VAM BODI!

M. Hladnik 30. 4. 2018
25.4.2024. 00:00
M. Kermavnar, 25.4.2024, dopolnill napis na spomeniku
betonski kvader z zvezdo
Litija
1834 KONJ, 471
4516
Plošča zborovanju okrajnega NO za cerkljansko
V Stopniku zavijemo čez most za Šebrelje.Pri prvem odcepu peljemo desno in potem pri naslednejm odcepu levo peljemo do konca kjer sta dve hiši. Plošča je hiši št. 40 v kraju imenovan "Zagrapa".

V TEJ HIŠI JE BILA DNE 7.9.1944

 PRVO ZBORVANJE 

PRVE NA OSVOBOJENEM OZEMLJU IZVOLJENE 

OKRAJNE NARODNOOSVOBODILNE SKUPŠČINE 

ZA CERKLJANSKO

POSTAVILA ZB NOV DOL.TREBUŠA 2977

Vojko Hobič in Igor Vezovnik 13.10.2019
Spominska plošča
Tolmin
5465
Anica in Štefan Bukšek, Maribor

Spominsko obeležje, ki ga viri omenjajo bodisi kot spomenik bodisi kot spominsko ploščo, je spominjalo na delavca Štefana in Anico Bukšek, ki sta padla 3. maja 1945 na Gaju pri Kozjaku. Obeležja, ki so ga odkrili leta 1955, danes ni več najti na tem področju.

Jakopič, Albert, ur. Vodnik po partizanskih poteh. Ljubljana: Borec, 1978, str. 534.

Arih, Aleš. Spomeniki vojne, revolucije, svobode: Umetnostna galerija Maribor, maj 1985. Maribor: Zavod za spomeniško varstvo, 1985, brez pag.

Obeležje je stalo pred tovarno Teksta na Vodovodni ulici 20, vendar ga danes tam ni več.
Uničeni spomeniki
Ivan Smiljanić
26.4.2020. 00:00
Spomenik ali spominska plošča
Maribor
1813
Spomenik Partizanskemu pesniku Franju Golobu

Doprsni kip Franja Goloba stoji na stopnišču avle osnovne šole Franja Goloba na Prevaljah. Šola je bila poimenovana po partizanskem pesniku Franju Golobu leta 1963 ob otvoritvi nove šole.

Šola stoji na Polju in je dobro vidna ob prihodu na Prevalje. Dostop je iz ceste, ki vodi iz krožišča na železniško postajo na Prevaljah po prvem desnem odcepu.

FRANJO GOLOB

Alojz Ovnič, 18. maj 2017 18.10.2021 D.Divjak
18.10.2021. 00:00
18.10.2021 dopolnil podatke D.Divjak
Doprsni kip na stopnišču v avli osnovne šole poimenovane po Franju golobu
Prevalje
K.o.:884 - FARNA VAS, št.parc.: 154/9
5965
Ljubljana, Doprsni kip Franceta Bevka

Bronasto doprsje pisatelja Franceta Bevka, na kvadrastem kamnitem podstavku. Avtor je akademski kipar Boris Kalin.

V bližini je lesena skulptura kurirčka s puško. Avtor je samouki kipar Peter Jovanovič.

Na zelenici pred osnovno šolo na Brinju, Ulica Pohorskega bataljona 1, Ljubljana

FRANCE BEVK

Obstoječi spomeniki
M. Kermavnar 16. 7. 2020
30.9.2023. 00:00
29.8.2025. 18:28
M.Kermavnar, 30. 5 . 2023, v dogovoru z avtorico prenesel vsebino spremembe M. Luštrek z dne 22. 3. 2022 v zapis obeležja: Ljubljana - 6 delavcev TKG, padlih v NOB M. Kermavnar, 29.8.2025, dodal eno fotografijo
Doprsni kip
Ljubljana
K. o. 1736 Brinje I, parc. št. 966/1
2102
Zadvor, Žabja vas

Spomenik predstavlja pet stiliziranih pušk iz betona, visoke okoli 4 m, postavljene v krogu tako, da se s kopiti na tleh dotikajo. Na višini 1,00 m so nameščene napisne plošče in dodatki iz kovine, najverjetneje iz brona. Teksti na ploščah so gravirani.

Na enem od "puškinih kopit" so pritrjene kovinska peterokraka zvezda velikosti 18 cm in letnici 1941, 1971, sestavljeni iz kovinskih številk, višine 12 cm.

Na naslednjem "kopitu" je pritrjen 3/4 krog s kladivom v stisnjeni pesti.Plošče velikosti 50 x 40 cm in dodatki so pritrjeni na višini enega metra.

Avtor spomenika je arhitekt Mario L. Vilhar. Spomenik so odkrili 18. septembra 1971. leta, ob 30-letnici ustanovitve Prve Molniške partizanske čete.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 36.

EŠD 5715

kolaž 3/2:  facebook.com/NOB_Slovenije-pomniki_upora

Z Litijske ceste v Zadvoru zavijemo na desno, na Cesto 13. julija in gremo skozi Žabjo vas, kjer na koncu vasi zavijemo na cesto, ki pelje do Brunarice Zadvor, oz. do rekreacijskega centra. Po 30 m zagledamo tlakovano pot, ki pelje do spomenika, znanega tudi kot spomenik "petih pušk".

    1. plošča:
V TEH GOZDOVIH SO DELAVCI, ČLANI 
SVOBODE ZADVOR, 13. JULIJA 1941 
USTANOVILI PRVO MOLNIŠKO PARTI-
ZANSKO ČETO OD 13 PRVIH BORCEV 
JIH JE 9 PADLO V NOB.

    2. plošča:

V SPOMIN IN ZAHVALO VSEM PAD-
LIM, BORCEM MOLNIŠKE PARTIZANSKE 
ČETE, BORCEM NARODNOOSVOBODILNE 
VOJSKE, ZAPORNIKOM, INTERNIRANCEM 
IN KONFINIRANCEM, AKTIVISTOM IN 
SODELAVCEM OSVOBODILNE FRONTE 
ZA NJIHOVO POŽRTVOVALNO DELO IN 
JUNAŠTVO V NARODNOOSVOBODILNEM 
BOJU. OB 30-LETNICI VSTAJE SLOVEN-
SKEGA NARODA OBČANI KRAJEVNE 
SKUPNOSTI ZADVOR

    3. plošča:

V LETIH 1941 - 1945 JE ŽRTVOVALO 
SVOJA ŽIVLJENJA 123 PREBIVALCEV 
KRAJEVNE SKUPNOSTI ZADVOR. OD 
165 BORCEV JIH JE 60 PADLO V BO-
JU, 5 JE BILO USTRELJENIH KOT TAL-
CI, 32 JE BILO ŽRTEV FAŠISTIČNEGA 
NASILJA, 26 JIH JE UMRLO V INTER-
NACIJI.
SLAVA NJIHOVEMU SPOMINU!

    4. plošča:

ZARADI NASILJA OKUPATORJA IN 
NJIHOVIH POMAGAČEV JE BILO V 
ITALIJANSKIH IN NEMŠKIH ZAPORIH 
TER TABORIŠČIH ZAPRTIH, KONFINI-
RANIH IN INTERNIRANIH 145 PREBI-
VALCEV KRAJEVNE SKUPNOSTI ZADVOR

Obstoječi spomeniki
T. Bizjak, 6.8.2017.
26.4.2025. 00:00
M.Kermavnar, 26. 4. 2025, po predlogi Mojce Luštrek uredil besedilo na spomeniku in dodal fotografije 4/1 do 4/5 in brez izgub na ločljivosti združil fotografije plošč v kolaž 3/2.
Spomenik
Ljubljana
k.o. 1773, parc. št. 1759/6
6513
Andrej Frandolič

Frandolič je bil slovenski partizan; tudi druge žrtve na spotikavcih v tem kraju so bili partizani.

Andrej Frandolič, tudi Andrea je bil poročen in imel štiri otroke. Partizan je postal septembra 1943. Nemci so ga ujeli 12. oktobra 1944 v Idriji. Izgnan je bil v koncentracijsko taborišče Dachau, kjer je umrl.

Postavljen 23. 1. 2018.

Via Brigata Trieste / Tržaška ulica 5, 34070 Doberdò del Lago GO, Italija, v tlaku pred vhodom, na križišču s cestama Proletarske brigade in Jezerske ulice (Korenjavčeva hiša)

TUKAJ JE PREBIVAL
ANDREJ FRANDOLIČ
ROJEN 1899
PREGNAN 12. 10. 1944
UMOJEN 1. 2. 1945
DACHAU

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 4. 2. 2021
22.10.2022. 00:00
Dodal slike 22. 10. 2022 M. Hladnik
Spotikavec
Italija, Doberdob
7215
Tanča Gora, grob borca 4. kordunaške udarne brigade

Obeležje stoji na grobu borca 4. hrvaške brigade, ki ga je pred bojem te brigade 22. septembra 1942 ustrelil italijanski oficir, ko je predal Italijanom poziv, naj se vdajo.

Datum odkritja: 22. julij 1954 
Avtor: Franc Štajdohar

Pokončen zamahovljen kamen brez napisa. Da gre za grob, povesta domačinka in sveča na njem. Najbrž pripada kaki drugi osebi. Pobrisati ta zapis, potem ko obiščemo pravo lokacijo.

  • Spomeniki NOB v Črnomlju, poročilo knjižnice, 2015.
  • Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 103.

Do parcele 1827, kjer naj bi bil grob, se odcepi pot levo dol 100 m pred cerkvijo sv. Ane; po 100 m napravi ovinek v levo, v gozdu desno od nje naj bi bil grob, oddaljen komaj 25 m od zadnjih zidanic oz. konca ceste, ki pripelje iz vasi spodaj. 

V gozdu, 40--50 m severno od cerkve sv. Ane, ki stoji nad cesto proti Staremu Trgu, zahodno od vasi Tanča Gora. Od cerkve do kamna je slabo vidna steza. Koordinate: 45.5353473,15.1477188
Neobiskani spomeniki
M. Kermavnar 6. 2. 2024
6.5.2024. 00:00
Dodal slike in opis. M. Hladnik 28. 4. 2024. Popravil informacije o pravi lokaciji groba. M. Hladnik 2. 5. 2024
Črnomelj
K. o.: 1549 – TANČA GORA, parcela 1808/1 (ta parcela je verjetno napačna, po seznamu spomenikov, ki ga je izdelala črnomaljska knjižnica, je prava št. parcele 1827
3103
LJUBLJANA, PST - pomnik NOB ob Poti spominov in tovarištva št.82

Na elipsastem okvirjenem prostoru, velikosti okoli 5 x 10 m, višina okvira je okoli 40 cm, širokega 50 cm in predstavlja temelje nekdanjega italijanskega bunkerja, vgrajenega v sistem žičnega obroča, ki je oklepal mesto Ljubljana, stoji 2m visok osemrobni kamnit steber, premera 30 cm. Na stebru so vklesani letnici in stilizirana bodeča žica.

Kdaj so ga postavili ni znano, ni znano niti avtorstvo ideje pomnika. 

Iz Jurčkove ceste gremo na Mihov štradon in po okoli 200 m v križišču s PST zavijemo na desno. Po okoli 300 m pridemo do pomnika.

1942 - 1945

ŽITO, ŽIVILSKI KOMBINAT (brez napisa)

Obstoječi spomeniki
T. Bizjak, 18.5.2018.
Betonski steber
Ljubljana
k.o. 1695 - Karlovško predmestje, parc. št.: 350/498
8107
Antonija Kralj

Datum pokopa delavke Antonije Toni Kralj (roj. 6. 12. 1923 v Koritnici [pri Raki pri Krškem], živela na Klancu v Kranju) je na grobni kartici (sporočila Sergeja Hafner s Komunale Kranj) 27. 3. 1945, po Sistory pa je datum smrti 3. 3. 1945, Podgora pri Tržiču [Podgora je ime za vasi pod Dobrčo]. Lastnik groba je bil Henrik Ciglič, čigar grob je tudi označen kot partizanski. 

Mestno pokopališče Kranj D-8/11

     Napis na nagrobni plošči

TONI KRALJ   1925       1945
.
     Napis na ploščici na pravokotnem kamnu, postavljenem na levi strani grobapeterokraka zvezda

ANTONIJA KRALJ
6. 12. 1923 RAKA PRI KRŠKEM
27. 3. 1945 PODGORA
SEKRETARKA OKRAJNEGA KOMITEJA
KPS IN OKRAJNEGA ODBORA
OF TRŽIČ-BREZJE

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik po podatkih in fotografijah Zdenke Primožič.
19.2.2023. 00:00
Nagrobnik
Kranj
2123 ČIRČE, 392/1
8640
Kip Franceta Bevka v avli novogoriške knjižnice

Knjižnica v Novi Gorici je poimenovana po Francetu Bevku.

  • France Bevk. Wikipedija.
V avli knjižnice, Trg Edvarda Kardelja 4, Nova Gorica

FRANCE BEVK 
1890--1970

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik
28.10.2023. 00:00
Kip
Nova Gorica
K. o. 2304 Nova Gorica, parc. št. 682/44
1042
Spominsko obležje XIV. divizije, Senovo

Na kamnitem rebrasto žlebljenem slopu je pritrjena pokončna pravokotna plošča iz svetlega kamna z vklesanim napisom in bronastim znakom Tomšičeve brigade. Spomenik je posvečen enotam XIV. divizije, avtor Ivan Kovačič - Efenka, odkrit novembra 1951 (po drugem viru 3. julija 1975).

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 128.

EŠD 28711

Spominska plošča se nahaja ob križišči Titove cesti in Bohorske ceste, pod Zdravstveno ambulanto na Senovem.

[prapor s prekrižanima kladivom in srpom ter znakom Tomšičeve brigade]
             V NOČI
9. - 10. FEBRUARJA 1944
 SO ENOTE XIV. DIVIZIJE
      ZAVZELE SENOVO
.
napis na znaku Tomšičeve brigade:
I.U.B.
TONETA
TOMŠIČA
14. VII. 1942

Obstoječi spomeniki
Anton Petrovič, 24. 2. 2017, nedokončano
17.2.2024. 00:00
M.Kermavnar, 17. 2. 2024, po predlogi Mojce Luštrek uredil napis na spomeniku
spominska plošča na betonskem stebru
Krško
460/6 k.o. Dovško, Občina Krško
5137
Renče, Spominska plošča J. Kalanu
Na lovski koči Kremance, 135 Žigoni. Po cesti mimo hiše Žigoni 58, oddaljeno 3,1 km od središča Renč, na hribu južno od Renč


                           [zvezda]
V TEM KRAJU JE V BOJU PROTI OKUPATORJU 
8. APRILA 1945 PADEL
KOMANDANT 3. BAT. II. BRIG. VDV - NO
JANEZ KALAN - KOSEC
ROJEN 20. 5. 1920 V VAŠAH PRI MEDVODAH 

1987            KOZB NOV VAŠE - GORIČANE

1987
Obstoječi spomeniki
MK Dopolnila: K. Poljšak Ščuka
23.1.2022. 00:00
27.12.2025. 17:01
Spominska plošča
Renče-Vogrsko
K. o. 2322 RENČE, parc. št. 1681/23
2926
OŠ Martin Koželj v Dobu

Ploščo so odkrile družbenopolitične organizacije iz Doba 18. aprila 1977.

Martin Koželj je bil krojač, v njegovi hiši je bila tudi nekakšna kavarna. Partijsko organizacijo so v Dobu ustanovili 1920, Koželj je bil kot tajnik za njeno zvezo z Ljubljano; predsednik v Dobu je bil Jernej Leonardi. podpredsednik Pavle Starin, članov je bilo 26. Na volitvah 1920 je zanje glasovalo 125 volivcev, kar je bilo za podeželje velik uspeh. Med šestojanuarsko diktaturo je delo komunistov zamrlo in se obnovilo 1934, ko se je pridružil prof. Mirko Košir in je sekretar postal Viktor Avbelj. Pomagali so pri stavki papirničarjev na Količevem 1935 ter pri shodu Ljudske fronte na Taboru nad Ihanom 1937. Koželj je 1941 odšel v Ljubljano, umrl je kot žrtev izdaje v gozdu blizu domobranske postojanke pri Sv. Urhu dec. 1943.

  • Pomniki revolucionarnega delavskega gibanja in NOB v domžalski občini, Domžale: Kulturna skupnost, Občinski odbor ZZB NOV, 1979, str. 81-82.
  • Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 187.

EŠD 10675

Južna fasada OŠ, Šolska ulica 7, Dob

Predvojni komunist
Martin Koželj
23. 11. 1886 -- 25. 12. 1943

V njegovi hiši,
Dob 102,
je delovala prva partijska
celica med obema vojnama,
kjer so se sestajali člani
K. P. J., med njimi tudi Tone
Tomšič.

Ob 40 letnici KPS

Druga plošča:

Osnovna šola
Martin Koželj
Dob

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 31. 3. 2018
Spominska plošča
Domžale
1943 DOB, 248/1
3077
Spominska plošča padlemu borcu Jožetu Gumenjaku - Boletu
Plošča je vzidana na območju državne ceste Luče - Solčava. Od Penziona Rogovilec 1,1km naprej proti Solčavi, z desne strani ceste.Tik pred odcepom ceste za podjetje Eltras d.o.o. Ob cestna oznaka: 428/1252, 7,5 km

GUMENJAK JOŽE - BOLE OFICIR VDV KOROŠKI ODRED + 1920 PADEL 9.4.1944 ZB SOLČAVA

Sandi Grudnik, 6.5.2018 - nedokončano
Na skalo vzidana marmorna plošča
Solčava
k.o.Solčava, parc.št., lastnik:Marko Logar
9736
Padlim borcem

Na kulturnem domu je spominska plošča 4. padlim borcem za svobodo; odkril jo je občinski odbor ZB NOV Lendava, 17. 7. 1955.Vir: Vodnik po partizanskih poteh str. 337 

Kulturni dom Turnišče.
Neobiskani spomeniki
S.Gradišnik
6.6.2025. 00:00
Spominska plošča
Turnišče
7646
Polanc Anton

Muzej narodne osvoboditve Slovenije. Anton Polanc, rojen 1903 v Jurkloštru, je kot aktivist OF umrl leta 1945 na Zgornjem Volušu.

Vir: Andrej Mavri, Laško pod kljukastim križem, str.281.

Pokopališče Jurklošter

RODBINA POLANC 
POLANC ANTON 1903 - 1944 
NAJ POČIVA V MIRU ! 

Obstoječi spomeniki
S.Gradišnik
2.8.2022. 00:00
24.9.2025. 20:44
Nagrobnik
Laško
1034 MRZLO POLJE, 10/1
5905
Zagradec, Grobnica s spominsko ploščo padlim borcem na pokopališču

Na pokopališču v Zagradcu sta na notranji strani zidu nad grobnicama vzidani spominski marmorni plošči znanim in neznanim padlim borcem in drugim žrtvam fašističnega nasilja. 
Drugo ploščo so na pobudo Krajevnega odbora ZB NOV Zagradec odkrili 16. julija 1956. 

Gre za štiri pristaše OF, ki so jih Italijani med svojo protipartizansko poletno ofenzivo polovili po vaseh in jih 28. avgusta 1942 ustrelili nad Dečjo vasjo pri Zagradcu, in še za deset neznanih padlih borcev iz tega obdobja v okolici Zagradca.

Toneta Kotarja, ki je padel 1944, so na željo svojcev vklesali v ploščo pozneje.                     .

 

Vir: Pomniki NOB v občini Grosuplje, str. 277

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 112.

Pokopališče Zagradec

                                     zvezda
          ZA ŽIVLJENJE V SVOBODI SO V NOB
                     PRELILI SVOJO SRČNO KRI
.
PERKO ANDREJ     1901 - 1942  HINJE
PEČJAK SLAVKO   1919 - 1942 VISEJC
GLIVAR FRANC      1917 - 1942 BREZOVI DOL
LADIČ MILAN          1907 - 1942 UČITELJ V HINJAH
KOTAR TONE         1916 - 1944 GABROVKA PRI
                                                                            LITIJI
IN ŠE 10 NEZNANIH BORCEV
.
16.JULIJA 1956                                       ZZB NOV
                                                               ZAGRADEC  

Obstoječi spomeniki
M. Kermavnar 12.7.2020 26.10.2021 D.Divjak
26.10.2021. 00:00
8.8.2025. 19:13
26.10.2021 dodal posnetke in dopolnil podatke D.Divjak
Grob(išče)
Ivančna Gorica
K.o.: 1825 - ZAGRADEC, št.parc.: 231
7123
Otlica, Heroj Ivan-Janko Bizjak

Na kamnitem podstavku je bronasto poprsje narodnega heroja Ivana - Janka Bizjaka.

Kip je delo akademskega kiparja Marjana Keršiča - Belača. Identičen odlitek je bil postavljen v obratu Avtomontaža v ljubljanski Šiški.

https://sl.wikipedia.org/wiki/Janez_Bizjak

Vir fotografije: 

https://www.hikuk.com/si/slovenija/goriska/obcina-ajdovscina/otlica/lokacije/spomenik-ivanu-janku-bizjaku-B9BAD712-338A-83B9-A644-209F0F21FFAB/#&gid=1&pid

Pred glavnim vhodom v osnovno šolo , Otlica 48

NARODNI HEROJ
  IVAN - JANKO
      BIZJAK

Neobiskani spomeniki
M. Kermavnar
7.1.2022. 00:00
doprsni kip na kamnitem podstavku
Ajdovščina
2370 Dol - Otlica, 476/19
9195
Šentožbolt, pokopališče, Razpotnik Franc

Sistory navaja: Ime in priimek: Franc Razpotnik, Oče: Franc, Mati: Katarina, Po domače: Tajnovčev, Datum rojstva: 09. 03. 1923, Kraj rojstva: Gabrje, Blagovica, Kraj bivanja: Suša, Stara občina: Blagovica, Nova občina: Lukovica, Poklic (soc. status): delavec, Datum smrti/izginotja: 28. 04. 1944, Kraj smrti/izginotja: Spodnji Okrog pri Motniku, Kraj pokopa: Okrog.

»Žrtve narodnoosvobodilne vojne na območju Št. Ožbolta […]

Franc Razpotnik- Tajnovčev iz Suše, r. 1923. S partizani je sodeloval od oktobra 1942. V Šlandrovo brigado je šel 28. marca 1944. Padel je 28. aprila v Spodnjem Okrogu pri Špitaliču.«

(Stane Stražar, Črni graben,  Od Prevoj do Trojan,  Lukovica: Kulturno-umetniško društvo Janko Kersnik Lukovica,1985, str. 901)

Opomba: 

Razpotnik Franc je napisan tudi na spominski plošči V spomin padlim borcem na pokopališču v Šentožboltu, kjer se nekateri podatki (priimek Raspotnik, letnica rojstva 1922, kraj smrti Sp. Krog) razlikujejo od podatkov na nagrobniku in v Sistory.

Pokopališče Šentožbolt, po poti od glavnega pokopališkega vhoda, 1. vrsta levo od poti, 2. grob z leve strani vrste (od pokopaliških vrat).

[križ]

TOJNUČEVI

RAZPOTNIK FRANC          * 9. 3. 1923            28. 4. 1944.

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 12.7.2024, po predlogi Zdenke Primožič
12.7.2024. 00:00
družinski nagrobnik
Lukovica
K. o. 1926 Šentožbolt, parc. št. 1
630
Spominsko obeležje Leandru Mlinarju

Spominsko obeležje je posvečeno padlemu obveščevalcu Vojkove brigade Leandru Mlinarju - Bogdanu, ki je padel na cesti Sovodenj–Cerkno 2. februarja 1944. Obeležje so odkrili leta 1954, dostop je s Sovodnja.

2. februarja 1944 je nemška 1. četa bataljona Heine kontrolirala območje vzdolž jugoslovansko-italijanske meje, kjer so bile žične ovire. Tu so se spopadli s 3. bataljonom Vojkove brigade, pri tem je padlo 13 borcev. Brigadni obveščevalec Leander Mlinar - Bogdan se je v tem času vračal z obveščevalnega pohoda iz Žirov in ni bil dovolj previden. Nemci so ga smrtno ranili.

Več...

Podatki o padlem borcu:

Leander Mlinar, rojen 28. aprila 1925 v Žireh, čevljarski pomočnik, v Poljansko četo je vstopil 10. januarja 1943, padel je 2. februarja 1944 kot obveščevalec Vojkove brigade na cesti iz Sovodnja proti Cerknu.

Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 288-289.

Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/sovodenj.html

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 267.

Dostop je s Sovodnja proti Cerknemu.

          [zvezda]

MLINAR LEANDER

        BOGDAN

* 1925. + 2. 2. 1944

           Žiri

Sebe – svojo kri

podaril si materi domovini!

Obstoječi spomeniki
Franc Podnar
Spomenik
Gorenja vas
2055 STARA OSELICA, 997/1
6350
LJUBLJANA - Spominska plošča padlim plavalcem

Spominska plošča je iz belega marmorja in rdečim napisom. Spominska plošča je bila svečano odkrita 27. aprila 1951 na pobudo Plavalnega kluba Ilirija (povezava).

V avli so tudi fotografije, ki prikazujejo zgodovino plavanja v Ljubljani.

....Ideja osvobodilne fronte se je širila tudi po Iliriji. Kurilnica bazena naj bi se uporabljala kot ilegalna orožarna. Orožje, ki je bilo shranjeno, so pokradli iz kabin italijanskim vojakom.... Med vojno se je veliko članov odšlo borit v partizane in pri tem tudi izgubili življenje v boju. V spomin na padle borce stoji še danes plošča z njihovimi imeni, na kateri je tudi brat od Boruta Lubeja, ki je bil skakalec v vodo. Nekaj so jih odpeljali v Dachau. Trije člani naj bi bili agenti, najverjetneje celo dvojni in so potem rešili ljudi iz taborišč. Ilirijani so bili zelo narodno zavedna družba. 

Kopališča Ilirija, Celovška 3, Ljubljana. Marca 2025 so odprli povsem prenovljeno kopališče Ilirija. Zgodovinsko zaščiteni vhod je ohranil staro podobo in v preddverju je ostala tudi spominska plošča. So jo pa prestavili na drugo stran, tako da je zdaj desno od vhoda, pred začetkom stalne razstave o Stanku Bloudku.

V SPOMIN ČLANOM, KI SO DALO DALI
ŽIVLJENJE ZA SVOBODO NAŠIH NARODOV.
.
BANDA DUŠAN

BETETTO EVGEN

FINC Ing. FRANC

KERŠEVAN DUŠAN

KODRE MLENA

LAPAJNE Dr STANKO

LAVRIČ JURE

LUBEJ STOJAN

MOČNIK CVETO

MADON BERTL

PRIMOŽIČ BOJAN

PAYER POLDE

SEVER IGOR

SKAPIN LEO

VRANKAR Dr PAVEL

ZIHERL BRANKO
.
    Plavalni klub " Ilirija "

Obstoječi spomeniki
D.Divjak, 3. november 2020
25.4.2025. 00:00
M. Kermavnar, 21.1.2021, Opis in fotografije M.Kermavnar, 20. 3. 2025, Po predlogi Mojce Luštrek uredil napis na plošči, dodal fotografiji 3/2 in 3/3 ter dopolnil rubriko Lokacija in dostop.
Spominska plošča
Ljubljana
Ajdovščina, 2105
7879
Ljubljana-Polje, Milan Zabukovec - Miloš

Milan Zabukovec, partizansko ime Miloš, rojen 16. aprila 1923 v Spodnji Zadobrovi pri Ljubljani finančnemu uradniku  Leopoldu in Frančiški, rojeni Gregorc, je po končani šest leti osnovni šoli v Polju, obiskoval dva razreda realne gimnazije v letih 1934-36 v Murski Soboti ter obrtno šolo v Ljubljani  od 1937 do 1941. Zaposlil se je pri železnici v Ljubljani  in sodeloval v  društvih Sokol ter Vzajemnost. Po okupaciji leta 1941 je deloval za  SKOJ( Savez komunističke omladine Jugoslavije), zbiral orožje in drug material za partizane, sodeloval v oboroženih akcijah vaške zaščite v Zadobrovi. Ob požigu vojaškega skladišča v Zajčji Dobravi aprila 1941 je bil zaprt osem dni, avgusta 1941 je odšel v partizane in se priključil Mokrški četi. Po italijanskem napadu septembra istega leta se je vrnil v Zadobrovo in nadaljeval z ilegalnim delom. Oktobra je bil sprejet v SKOJ in februarja 1942 vstopil v 2. Partizanski bataljon na Pugledu. Izkazal se je kot puškomitraljezec v bojih z Italijani ob njihovem napadu na partizansko taborišče na Pugledu marca 1942 in na področju Janč maja istega leta ob poizkusu preboja Druge grupe odredov. Po vrnitvi te enote preko italijansko-nemške meje je bil sprejet v zaščitno enoto GŠ in uspešno ščitil obkoljeno vodstvo NOV v Dolomitih pri prebijanju iz obroča v ofenzivi na Rogu avgusta 1942. Oktobra 1942 je bil sprejet v KPS. V začetku naslednjega leta, ko je bilo vodstvo NOV v Dolomitih, je bil začasno vključen v Dolomitski odred, kjer se je izkazal kot mitraljezec v bojih z Italijani, Nemci in belogardisti ob preboju skupine iz 1. bataljona v kateri je bil Miloš. Kasneje je bil imenovan za komandirja 1. čete 1. bataljona. Po ukinitvi Dolomitskega odreda aprila 1943 je bil ponovno razporejen v zaščitno enoto GŠ. Po kapitulaciji Italije je spremljal po Primorskem Franca Leskoška- Luko. Tako je je kot mitraljezec omogočil skupini partizanskih voditeljev preboj iz obroča v Trnovskem gozdu in v Ponikvah na Krasu septembra 1943. Spomladi 1944 je spremljal Ivana Mačka –Matijo v Drvar in maja istega leta sodeloval pri obrambi Vrhovnega štaba med nemškim desantom.

Po vojni je bil v vojaški službi in imel čin polkovnika. Leta 1951 je bil za vojne zasluge proglašen za narodnega heroja. Upokojil se je leta 1966. Njegovo uspešno delo se je nadaljevalo z ustanovitvijo  in njegovim poveljevanjem Zaščitne brigade in njegovo delo v letih 1968-1988. S tem je bila uresničena ideja Ivana Mačka-Matije o oblikovanju zaščitne enote, ki je bila poimenovana  PZD brigada  Edvard Kardelj-Krištof ( 27. Zaščitna brigada, kasneje 30. Razvojna skupina) s sedežem v Kočevski Reki. Njena naloga je bila zaščita družbeno-političnega vodstva republike ter  specialna delovanja. V svoji taktiki je enota tesno sodelovala z ZEM (Zaščitna enota milice) RSNZ in v svoje delo prevzela njihove postopke in poveljevanje s tesnim sodelovanjem in izobraževanjem (Center Jasnica). Prav tako je organizacijsko odstopala od klasične strukture in imela v svojem sestavu štiri pehotne bataljone (običajno trije) ter ostale samostojne skupine, imela raznovrstno opremo in oborožitev.  Miloš je delu te enote dal svoj osebni pečat s svojim delom,strokovnostjo in podporo ter usmeritvami. Na tej osnovi je enota bila s svojim delovanjem bila dvakrat proglašena za najboljšo enoto v Sloveniji in na osnovi inšpekcije GINE ( Generalna inspekcija Narodne armije) leta 1982 za najboljšo enoto TO v Jugoslaviji. Leta 1983 je enota prejela najvišje priznanje, veliko plaketo oboroženih sil s prehodno zastavico ter visoko odlikovanje-red za vojaške zasluge z veliko zvezdo. Enota je ob osamosvojitvi Slovenije imela pomembno vlogo.

Milan Zabukovec-Miloš je umrl 16. julija 1997.

Geslo: herojgrob123

Pokopališče Ljubljana-Polje oddelek 2, vrsta 12, grob 9

Z A B U K O V Č E V I 

                  .  

                 .

MILOŠ     1923 - 1997

Obstoječi spomeniki
D.Divjak 24.10.2022
17.12.2022. 00:00
D.Divjak dodal posnetke, 17.12.2022
Grob(išče)
Ljubljana
K.o.: 1772 -SLAPE, št.parc.: 737
5953
Neznanemu borcu, pokopališče Polzela

Spomeniki ... Žalec, 99

  • Anton Pečnik. Sistory.
    datum rojstva: 2. 1. 1906, kraj rojstva: Dolenji Leskovec, vojni status: Aktivist OF, voj. enota, čin: okrožni sekretar OF, član KP, datum smrti: 14. 11. 1941, kraj smrti: Breg pri Polzeli, vzrok smrti: Ustreljen na begu, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote
Pokopališče Polzela, ob zahodnem zidu. Hiša v bližini: Malteška cesta 16, Polzela

 

NEZNANEMU 
BORCU NOV
1955
OO ZB NOB
POLZELA

[zvezda]

PEČNIK TONE
ROJ. 1. 2. 1906
PADEL 14. 11. 1941
BOREC ZA
SVOBODO

1955
Obstoječi spomeniki
M. Hladnik
23.7.2020. 00:00
23.1.2026. 10:06
Nagrobnik
Polzela
K. o. 0992 POLZELA, parc. št. 771/2
8145
Škofja Loka, pokopališče, Mravlja Janez

»Mravlja Janez, 1907, Sv. Duh. zidar, v partizane 7. 12. 1944, padel 16. 3. 1945 na Prtovču;« (Vincencij Demšar, Žrtve NOB v Škofji Loki, Loški razgledi, 1975, letnik 22, številka 1, str. 185)

Sistory navaja kraj smrti/izginotja: Zali Log, Kraj pokopa: Zali Log.

Pokopališče Stara Loka, Škofja Loka. Hiša v bližini: Stara Loka 69

[križ]
            ATA MRAVLJA JANEZ
* 25. 6. 1907   PADEL NOV.  25. 3. 1945

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 7.3.2023, po podatkih in slikah Zdenke Primožič
7.3.2023. 00:00
družinski nagrobnik
Škofja Loka
K. o. 2027 Štara Loka, parc. št. 578/5