| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve ali odkritja | Status | Opombe | Ime vnašalca | Datum prvega vnosa | Zadnja sprememba | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Taborišče pod Židovcem pri Miklarjih |
Tu je bilo taborišče prvih belokranjskih partizanov. Nanj spominja napis, vklesan v skalo. Vklesal ga je občinski odbor ZB NOV Črnomelj 22. julija 1959. Vodnik, 53, 54 Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 92. Vir Kamra navaja: Po napadu pri vranoviškem mostu (Vranoviči pri Črnomlju), se je 5 pripadnikov črnomaljske bojne skupine utaborilo na vzhodnem pobočju vrha Židovec, približno 2km južno od kraja Miklarji. Skupini se je do konca avgusta pridružilo 8 borcev in teh 13 mož je tvorilo jedro kasnejše 1. belokranjske čete. Ti borci so si v kotanji med skalami uredili bivališče in tam ostali do srede septembra 1941. 22. 7. 1959 je ZB NOV Črnomelj odprl na novo postavljeno brunarico. Poleg brunarice so v živo skalo vklesali napis, ki opozarja na prvo bivališče belokranjskih partizanov. Obeležji o bivališču 1. čete belokranjskih partizanov sta dve. Prva je na mestu bivanja partizanov. Poleg tega je bila postavljena tudi spominska plošča v kraju Miklarji (ki je bila 24. avgusta 2015 prestavljena in stoji sedaj ob lovskem domu LD Loka Črnomelj na Bistrici pri Črnomlju. MK) Vir: https://www.kamra.si/mm-elementi/item/brunarica-bivalisce-1-cete-belokranjskih-partizanov-1941-in-spominsko-besedilo-na-kamnu-poleg-brunarice.html . https://www.facebook.com/photo/?fbid=584728927022895&set=pb.100064573788772.-2207520000. . svobodnabeseda.si/SB-89-marec-2023 stran 10 . Dolenjski list 30. julija 1959 poroča: »Ravno pred osemnajstimi leti - julija 1941 - so se pričeli zbirati v gozdovih nad Miklarji prvi belokranjski partizani. Tja jih je usmerila Partija, da prično z organiziranim oboroženim odporom proti okupatorju, da pričnejo boj za osvoboditev in nov družbeni red. Klic na odpor je našel v Beli krajini tako plodna tla kot malokje. Prvi belokranjski partizani so imeli od prve ure polno moralno in materialno pomoč pri ljudeh. Tem prvim partizanom so sledili tisoči Belokranjcev in Belokranjic. Zelo redki so bili, ki ne bi od pričetka do konca sodelovali ali podpirali veliki boj, ki so ga pričeli prvi partizani. V gozdu nad Miklarji, kjer so prvi belokranjski partizani imeli bivališče, kjer so se zbirali in od koder so odhajali na prve oborožene akcije, je bila 22. julija lepa slovesnost: občinski odbor Zveze borcev Črnomelj je obnovil bivališče, ki so ga ta dan slovesno odprli. Bilo je to res prijetno spominsko slavje. Udeležilo se ga je približno 80 ljudi iz Črnomlja in okoliških vasi, predstavnikov organizacij in društev mladine, sorodnikov prvih partizanov in drugih. Med njimi so bili tudi nekateri prvi belokranjski aktivisti, preživeli borci prve partizanske čete , nekdanji skojevci in organizatorji narodnoosvobodilnega boja v Beli krajini. […] Po zaslugi Zveze borcev bo to prvo bivališče belokranjskih partizanov iz leta 1941 ohranjeno. V ta samotni kraj nad Miklarji, katerega ni nikoli pregazila okupatorjeva noga bodo poslej razen lovcev in logarjev zahajali tudi drugi ljudje. Pot do bivališča je od Miklarjev lahko dostopna, logarji pa so jo tudi vidno zaznamovali. Hkrati z obnovo bivališča nad Miklarji so vzidali spominsko ploščo na gozdarski hiši v Miklarjih v spomin na prve belokranjske partizane. «(Avtor ni naveden, Spominsko slavje nad Miklarji, Dolenjski list, Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva okraja Novo mesto, Leto X, Štev. 30 (488), Novo mesto, 30. julija 1959, str. 4) Elektronski vir: dlib.si/stream/Dolenjski_list/PDF Dostop: 17. 12. 2023 |
Pod hribom Židovec pri Miklarjih.
približno 2km južno od kraja Miklarji. Nahajališče je v manjši vrtači sredi mogočnih gozdov in ga je brez poznavalca skoraj nemogoče najti.
Zvezdica je sredi pravokotne parcele, ki od vzhoda do zahoda meri 540 m, v smeri jug-sever 20m in ni na lokaciji taborišča.
LOKACIJO točno UGOTOVITI IN POPRAVITI! |
BIVALIŠČE |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Hladnik neobiskano
Obiskal prvotno označeno lokacijo (ki je bila precej bliže Miklarji 1.op.MK), vendar omenjene skale nisem našel |
18.12.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 18.1.2022, opis, fotografija iz internetne strani Kamra in sprememba lokacije na pravo parcelo.
M.Kermavnar, 18.12.2023, opis dopolnil po prilogi Zdenke Primožič
|
napis v skali |
Črnomelj |
Katastrska občina: 1539 - MAVRLEN, parcela: 4789/148 |
|
Srednje |
Spomenik je bil obnovljen leta 2013. Kulturni dom na Srednjem, prej šola, je poimenovan po aktivistu Mihaelu Gabrijelčiču Fotografija 3/2: Vir: NOB Slovenije - pomniki upora |
Srednje 14, Kambreško; na južni fasadi vaškega doma Mihaela Gabrijelčiča. |
napis na bronasti plošči na spomeniku: [zvezda] V TEM KRAJU JE napis na spomeniku: V SPOMIN PRIPADNIKOM 19. SNOUB " SREČKO KOSOVEL", RAVBAR EVGEN – MIRO 1919 POVELJNIK 3. BATALJONA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po slikah in podatkih Dore Ravnik 3. 7. 17 |
9.10.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 9.10.2024, dodal fotografijo 3/2 in dopisal imena na spomeniku. |
ograjena in z verigo obdana skala z dvema ploščama |
Kanal ob Soči |
2266 AJBA, 4013 |
|
Padlim borcem XXI. srbske divizije-Kozje |
— |
Spomenik se nahaja na desni strani ceste Podsreda-Lesično, v kraju Kozje, v bližini stan. hiše Kozje 191, nekaj metrov pred odcepom za cesto proti Prelaskemu, viden s ceste.
[V RKD je zaznamovan 20 m južneje od naše lokacije. -- mh]
EŠD 4718 |
"PADLIM BORCEM XXI SRBSKE DIVIZIJE NOV V SPOMIN" |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Bor1974, 14.XII.2019 |
14.12.2019. 00:00 |
— |
— |
Obdelani kamen na podstavku |
Kozje |
1242 KOZJE, 1290/2 |
|
Viktor Uzar, Zg. Vetrno |
Na Dan borcev, dne 4. julija /1957/ dopoldne so se zbrali pred lično Tratarjevo hišo na Zg. Vetrnem zastopniki ZB, občinskega ljudskega odbora, ZKS in številni sodelavci in prijatelji pokojnega Tratarjevega Jerneja, katerega spominu je veljala res ganljiva domača slovesnost. Pred hišo so vihrale zastave, zaigrala je tržiška godba, nakar je tov. Peter Uzar po primernem nagovoru odkril na hiši vzidano spominsko ploščo, katere napis se glasi: »V tej hiši je živel in odšel v partizane dne 30. 7. 1941 prvoborec Jernej Slapar, rojen 23. 8. 1916, padel na Ojstrem vrhu 21. 1. 1942 kot mitraljezec.« Kratek življenjepis junaka je razviden že iz spominske plošče. Obširneje pa ga je razložil tov. Jagodic v svojem govoru, ko je dejal, da je pokojni Jernej Slapar po dovršeni kriški osnovni okusil trdi kruh čevljarskega vajenca v Tržiču, kjer je t'udi obiskoval strokovno nadaljevalno šolo. Ko je odslužil kadrovski rok, ni mogel kot čevljarski pomočnik zaradi napredne borbene dejavnosti za pravice delovnih ljudi nikjer dobiti kake stalne zaposlitve. Bil je dober organizator. Leta 1939 je bil sprejet v KPS. Ko je prišla okupacija, jo bil Jernej kmalu zasledovan od domačih izdajalcev in nemških orožnikov. Na poziv KPS je 30. VII. 1941 zapustil dom in svojce ter odšel kot prvoborec v partizane. Nacistični okupator je imel že napisano smrtno obsodbo našemu narodu, toda iz naših gozdov so že pokale prve puške. Jernej Slapar se je povsod izkazal kot neustrašen, odličen borec. Postal je desetar, vodnik, mitraljezec itd. Bil je v raznih bojih z Nemci pri Dražgošah in drugod. Do zadnjega naboja se je junaško zadržal v zasedi na Ojstrem vrhu v Selški dolini, kjer je padel za narod in pravice delovnega ljudstva dne 21. 1. 1942. Za Jagodicem je spregovoril Jernejev soborec, tov. Mrhar, nato pa je zastopnik kriške garnizije počastil spomin pokojnika, izrekel tolažilne besede njegovi materi ter ji podal roko. -- Tržiški vestnik 15. 7. 1957 Od spomenika do spomenika NOB v občini Tržič, Tržič: Družbenopolitične organizacije, Skupščina občine, 1981, str. 74 (kot datum odkritja naveden 5. avgust 1963). Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 280. |
Zgornje Vetrno, v bregu tik nad dovozno cesto k h. št. 41, ki se nahaja na začetku vasi, 50 m desno od glavne ceste proti Gozdu, kjer je nekoč stal Jakšetov kozolec. |
Na tem mestu je padel |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 9. 1. 2018 |
— |
— |
— |
marmornata plošča v zidanem spomeniku |
Tržič |
— |
|
Gozd |
Spomenik iz istrskega marmorja je posvečen spopadu Kokrškega odreda z Nemci 7. 10. 1944, po katerem so Nemci vas požgali in izgnali vaščane. Sedanji spomenik iz 1986 je delo Bojana Schlegla, prvi spomenik je odkrila 8. oktobra 1961 ZB Križe. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 271. Od spomenika do spomenika NOB v občini Tržič, Tržič: Družbenopolitične organizacije, Skupščina občine, 1981, str. 35. EŠD 25990 |
Pred hišo Gozd 15, Gozd. |
7. 10. 1944 so se borci Kokrškega odreda v tej vasi borili z okupatorjem in belogardisti. Iz maščevanja je okupator pregnal vaščane in vas požgal. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 15. 4. 2017 |
— |
— |
— |
betonski |
Tržič |
— |
|
Grob Franca in Mihaela Dobovška |
V družinskem grobu družine Dobovšek je pokopan kurir karavle G - 29 Franc Dobovšek. Na nagrobniku je napisan tudi Mihael Grobovšek, ki je 1942 padel pod Storžičem kjer je tudi pokopan. EŠD 10164 |
Na severnem delu pokopališča na Šenturški gori |
FRANC DOBOVŠEK 16.2.1916 SIDRAŽ 3.10.1944 SIDRAŽ BOREC KOKRŠKEGA ODREDA MIHAEL DOBOVŠEK 1. 9. 1922 SIDRAŽ 18.8.1942 BOREC KOKRŠKEGA ODREDA KRAJ NJEGOVEGA GROBA NI POZNAN |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Krivec in Petra Ropret 2015 |
— |
— |
— |
Nagrobnik |
Cerklje |
2079 ŠENTURŠKA GORA, 1 |
|
Močilnik Janko |
— |
Pokopališče Črna na Koroškem. |
MOČILNIK |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
15.5.2022. 00:00 |
7.10.2025. 21:07 |
— |
Nagrobnik |
Črna na Koroškem |
K. o. 0906 ČRNA, št. parc. 351/1 |
|
Karel Gradišnik |
— |
Pokopališče Vrh nad Laškim. |
[zvezda] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S. Gradišnik 21.9.2022 |
15.4.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 15.4.2024, po predlogi Mojce Luštrek uredil besedilo na nagrobniku in dodal katastrske podatke |
Nagrobnik |
Laško |
K. o. 1036 Vrh nad Laškim, parc. št. 89/2 |
|
Spominska plošča padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja v Adlešičih |
Plošča je bila postavljena v spomin na dogodke 22. marca 1945, ko so partizanske sile odbile vpad združenih nemških in ustaških sil čez Kolpo blizu Adlešičev. Odkrita je bila 22. marca 1955. Zgodovinsko ozadje Z območja Karlovca so Nemci do 20. marca 1945 organizirali skupno med 1500 in 2000 vojakov, sestavljenih iz nemških in ustaških sil, in jih tik pred odhodom proti Kolpi zbrali v naseljih Donje Stative in Ozalj. Njihov primarni namen je bil podpreti okupatorjeve enote v kočevskem in novomeškem sektorju, da bi skupaj izrinili glavnino 7. korpusa Narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije (NOVJ) iz Suhe krajine proti Kočevskemu Rogu in poleg tega prisilili slovenske in hrvaške partizanske enote v umik iz ozemlja severozahodno od Karlovca. Razlog za napad je bilo prodiranje 4. jugoslovanske armade skozi Liko – pokrajino na jugozahodu Hrvaške – in proti zahodu ob jadranski obali. Karlovec in Kolpa sta posledično postala strateško pomembna za obrambo umikajočih se nemških enot. 21. marca so se zbrane enote v treh kolonah začele pomikati proti Kolpi med Metliko in Adlešičami. Kot prvi se je dopoldne istega dne sovražnim enotam – natančneje desni koloni, ki je nameravala prodreti proti Metliki – na hrvaškem ozemlju zoperstavil 1. bataljon belokranjskega odreda. Ravno Belokranjski odred je nosil največjo težo teh spopadov; z ostalimi odredi na slovenskem ozemlju je nastal leta 1942 kot posledica novega načrta o organizaciji partizanskih enot v Sloveniji (uvedenega 4. aprila 1942), ki bi v prihajajoči spomladanski ljudski vstaji izboljšal njihovo učinkovitost. Za to potrebo je v okviru štirih skupin, imenovanih grupe odredov, nastalo 13 partizanskih odredov in vsak od njih je imel nalogo pokrivati določeno ozemlje Slovenije. Sprva je Bela krajina spadala pod operativno območje Dolenjskega odreda, nato pa se je ta razcepil na več manjših odredov in julija 1942 je kot rezultat tega zadolžitve v Beli krajini prevzel Belokranjski odred. Sovražnikova premoč je bila prevelika, da bi 1. bataljon zadržal svoje položaje na obrambni liniji naselij Orljakovo – Reštovo – Sveti Filip in umakniti se je moral k naseljema Jurovo in Jurovski brod tik ob Kolpi. Tam se je združil s 4. bataljonom odreda, katerega je sovražna kolona pregnala z obrambne črte Brihovo – Kohanjac, kjer je imel nalogo zapreti prehod do partizanskega letališča Krasinec. Pri Jurovem in Jurovskem brodu je bila naslednja faza obrambe zadrževanje mostov na hrvaškem bregu Kolpe vsaj dokler jih ne bi okrepil 2. bataljon. Ko je ta prispel, mu je štab odreda skupaj s 1. bataljonom ukazal nemške in ustaške enote potisniti nazaj in se nato utrditi na črti, povezani z naselji Donji Bukovac, Žakanje in Sela. Po približno pol ure trajajočem spopadu jim je to uspelo in na novi obrambni črti so vztrajali do šestih zvečer. Skupno so imeli dva mrtva, štiri ranjene in tri pogrešane borce, sovražnik pa približno šest mrtvih in neznano število ranjencev. Po začasnem prenehanju bojev sta se 1. in 2. bataljon vrnila čez Kolpo v Križevsko vas, medtem ko je 4. bataljon ostal na hrvaški strani. Prihajati so tudi že začele večje okrepitve; najprej oddelki oficirske šole iz Semiča, nato pa še enote 14. brigade in bataljoni 8. Levstikove brigade. V noči na 22. marec so se boji na hrvaški strani Kolpe obnovili, ko so 2. bataljon belokranjskega odreda, oficirski oddelki in borci obeh omenjenih brigad skupaj poskušali sovražne enote prisiliti v umik na linijo Bukovac – Žakanje, da bi s tem utrdili položaje na prehodih preko Kolpe in si pripravili boljše izhodišče za prihodnje napade. Boji so trajali do poznega popoldneva, ko je po več neuspešnih poskusih iz obeh strani, da bi druga drugo prisilile v umik, le prišlo do postopnega umika nemških in ustaških enot. 23. marca so nato vsi trije bataljoni belokranjskega odreda patruljirali na hrvaški strani, a stika s sovražnimi enotami ni bilo več. Mostišče pri Jurovskem brodu so tako uspeli obraniti in si s tem zagotoviti strateško pomembno lokacijo za izvajanje protinapadov. Zapletlo pa se je južneje od Jurovskega broda, kjer je sovražna kolona z okoli 300 vojaki po prebitju obrambne črte karlovškega odreda pri Donjih Stativah nato 22. marca dopoldne uspela prečkati Kolpo pri gradu Podbrežje blizu vasi Adlešiči. Tam se je nato razdelila na tri dele, ki so vsak po svoje prodirali proti okoliškim vasem. Dokler ni vest o vdoru prišla do glavnine partizanskih enot na severu, jim je nasproti stalo le 11 borcev partizanske straže komande mesta Črnomelj, ki so vsi v boju padli. Sledila sta ropanje in požig vasi Adlešiči, Purga, Podbrežje, Velika sela, Mala sela, Gorenjce in Vrhovce. Skupno so v teh vaseh zažgali 52 hiš in 148 gospodarskih poslopij, medtem ko je v vasi Griblje 24 gospodarjev ostalo brez poslopij, ki so jih uničili z zažigalnimi minami. Sovražni oddelki so predstavljali neposredno grožnjo enotam na Jurovskem brodu, zato jih je bilo treba čimprej ustaviti. Proti njim so se napotili deli 8. Levstikove in 14. zaščitne brigade ter jih do noči pregnali preko Kolpe. Skupno je v teh bojih padlo 53 borcev in 29 civilistov; podatka žrtev na sovražni strani ni bilo mogoče zaslediti. Načrt, da bi Nemci in ustaši vzpostavili kakršenkoli nadzor nad ozemljem med Kolpo in Karlovcem ter okrepili kočevski in novomeški sektor se je spremenil v polomijo. Največ, kar so dosegli, je bila premestitev dveh partizanskih brigad 7. korpusa NOVJ iz strateško bolj pomembnega bojišča v Suhi krajini k bojišču na Kolpi. Viri:
Vir slik: naložene z dovoljenjem avtorja, dostopne na: http://spomeniki.blogspot.si/2013/01/adlesici-spominska-plosca.html |
Plošča z vklesanimi imeni 53 borcev in 29 žrtev fašističnega nasilja je pritrjena na zadružnem domu v vasi Adlešiči, obmejnem naselju v občini Črnomelj, ki leži 12 kilometrov južno od samega Črnomlja. Vrh plošče je zaključen v obliki Triglava. |
Prva plošča: |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Stanko Podržaj, 16. 12. 2016 |
3.8.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 24.5.2021, dopolnil besedilo na spomeniku in dodal foto 4.
Dodal dve sliki pod 4 M. Hladnik 3. 8. 2024 |
Marmorna plošča |
Črnomelj |
K. o.:1552- ADLEŠIČI, parcela: 4699/2 |
|
Trsek spomenik padlim borcem in aktivistom v NOV |
Spomenik so postavili 1989 borci Istrskega Odreda in vaščani Trseka. Spomenik je posvečen 11 padlim vaščanom. |
Stoji na križišču pred vasjo Trsek. |
PADLIM BORCEM IN AKTIVISTOM V NARODNOOSVOBODILNEM BOJU BRŽAN IVAN 1923 - 1943 DELLAVALLE PIETRO 1909 - 1944 FABRIS DRAGO 1920 - 1943 GLAVINA CVETKA 1924 - 1944 KOZLOVIČ ANDREJ 1917 - 1944 KOZLOVIČ KAREL 1922 - 1944 KOZLOVIČ KRISTJAN 1920 - 1944 LAZZARINI FLAVIO 1923 - 1943 MARIN DANILO 1943 PAVLIČ ALBIN 1921 - 1945 PEROSA GIOVANNI 1944 MAJ 1989 BORCI ISTRSKEGA ODREDA IN VAŠČANI TRSEKA |
— |
— |
— |
— |
Ivan Zorč 06. 04. 2017 |
— |
— |
— |
Spomenik padlim borcem |
Koper |
2613 TRUŠKE, 2952/6 |
|
Padlim, Zabrežec |
Spomenik je iz leta 1948, posvečen je 27 padlim domačinom in 13, ki so umrli v internaciji (od 34 odpeljanih).LSI 1: 259 foto 3/1: facebook.com/NOB_Slovenije-pomniki_upora |
Kmalu za vhodom na pokopališče vasi Zabrežec, ki se nahaja na samem nad vasjo, dostopno po cesti. |
[zvezda] leva plošča: SMO ZA SVOBODO SE BORILI ČERAVNO SO VAS POKOPALI PARTIZANI BONETA JUST TALCI DRECONIA MARIO poleg imen so medaljoni s fotografijami padlih |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 1. 11. 2018
20. 12. 2020 |
25.4.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 25.4.2024, dopisal imena na spomeniku |
spomenik s tremi ploskvami in zvezdo |
Italija, Dolina |
— |
|
Rudnik svinca in cinka Mežica |
vsi123 |
Glančnik 8, Mežica |
[prekrižani kladivi] DNE 3 IX 1950 SO DELAVCI PREVZELI RUDNIK V UPRAVLJANJE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
bb |
30.4.2024. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Mežica |
Mežica, 925/1 |
|
Občina Repentabor |
— |
Pročelje občinske stavbe Repentabor, št. 37 |
OB XXV LETNICI NEL XXV ANNIVERSARIO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik, 5. 2. 2022 |
8.6.2025. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 8. 6. 2025, po predlogi Mojce Luštrek dopolnil Besedilo na spomeniku. |
Spominska plošča |
Italija |
— |
|
Kuzarjev Kal, Grob Danila Podobnika in Slavka Petriča |
V grobu sta pokopana komandir in komisar 3. čete drugega bataljona
Ljubljanske brigade Danilo Podobnik in Slavko Petrič, ki sta padla na tem mestu
17. maja 1944. Grob so uredili svojci skupaj z domačini že konec leta 1945,
nagrobno ploščo pa so postavili leta 1963. |
V Kalinskem gozdu, slab kilometer pod Kuzarjevim Kalom, 100 - 150 m zahodno od ceste, ki vodi do naselja. |
PODOBNIK |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik, |
17.3.2020. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 24.2.2021, napis na grobu in fotografije 1-3 |
Grob(išče) |
Novo mesto |
— |
|
Duh Franc |
— |
Pokopališče Ruše |
DUH FRANC roj.12.5.1922 padel v Paški vasi 29.11.1944 za svobodo. Slava mu! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
26.11.2022. 00:00 |
— |
— |
Nagrobnik |
Ruše |
— |
|
Doprsni kip Karla Destovnika Kajuha, Bele Vode |
Napis propada. Potrebna je obnovitev. (Gradišnik, 2020) Ob najinem obisku je bil lepo obnovljen. (Luštrek, 2025) |
Pred nekdanjo podružnično šolo, sedaj poslopjem krajevna skupnost in kulturno-športno-turističnega društva Vulkan (in morda še kaj).
Bele Vode 18a. |
KAREL DESTOVNIK KAJUH |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik
Stane Gradišnik,01.03.2020. |
— |
27.10.2025. 08:14 |
S. Gradišnik, 20.2.2022.
M.Kermavnar, 25. 10. 2025, po predlogi Mojce Lušrtek v Opis dodal dopolnilo o stanju napisa na obeležju, dopolnil lokacijo in dodal dve fotografiji ter katastrske podatke. |
Doprsni kip |
Šoštanj |
K. o. 0945 BELE VODE, parc. št. 593/2 |
|
Anton Černugelj, Babno polje |
https://wp.me/p4TOBI-1Da
avtor: Miloš Toni |
Pokopališče Babno Polje |
[na levi razpelo] KRAJANI BABNEGA POLJA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po slikah in podatkih M. Luštrek 12.5.2022
D.Divjak 28.12.2022 |
28.12.2022. 00:00 |
— |
D.Divjak dodal povezavo na Obeležja 28.12.2022 |
družinski nagrobnik |
Loška dolina |
— |
|
Srečanj gorjanskih in žumberških partizanov, Orehovec |
— |
V ob hiši Orehovec 62, 8311 Kostanjevica na Krki,
koordinate: 45.82949 15.42539 |
[relief[ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po slika in podatkih Antona Petroviča |
23.5.2024. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Kostanjevica na Krki |
— |
|
Bohinjska Bela, pokopališče, Srna Jože |
— |
Pokopališče Bohinjska Bela je na V robu vasi ob cerkvi. |
[križ] TIHI DOM SRNA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 3.4.2021
21.junij 2021 dopolnil D.Divjak |
21.6.2021. 00:00 |
— |
21.6.2021 dopolnil podatke D.Divjak |
družinski nagrobnik |
Bled |
K.o.: 2194 - BOHINJSKA BELA, št.parc.: 25 |
|
Domačija Košak-Rudnica |
Na Rudnici 9, pri domačiji Stanka Košaka je na skalo pred hišo vgrajena spominska plošča, ki je bila obnovljena in na novo odkrita oktobra 2016. Vir: Dokumentacija, arhiv ZB NOB Šmarje pri Jelšah Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Bolnica123 |
Na vrhu Rudnice pri hiši Košakovih na naslovu Rudnica 9 |
"V TEJ HIŠI JE BILA MED NARODNO OSVOBODILNO VOJNO PREHODNA PARTIZANSKA BOLNIŠNICA IN VOJAŠKA KURIRSKA STANICA, DO 28. OKTOBRA 1944, KO JE NEMŠKI OKUPATOR TO NASELJE POŽGAL. OBČINSKI ODBOR ZZB NOV 4. JULIJ 1974 ŠMARJE PRI JELŠAH" |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
ANA NOVAK, 8.2.2017 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Podčetrtek |
Stanko Košak |
|
Skrilje, Spomenik NOB |
V ograjen prostor je postavljen obelisk trikotnega prereza z vklesanimi imeni 28 padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja. Spomenik je bil odkrit 7.8.1966. |
Spomenik stoji južno od vasi, pred pokopališčem, blizu avtoceste |
|
— |
7. 8. 1966 |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar |
1.4.2020. 00:00 |
29.12.2025. 20:34 |
— |
Spomenik |
Ajdovščina |
2389 Skrilje, 703/1 |
|
Sedež IX. korpusa |
Marmorna spominska plošča je posvečena IX. korpusu, ki je imel od 26. 12. 1943 do 10. 10. 1944 sedež na Lokvah. Postavljena je bila leta 1950 na objektu nekdanjega dopolavora oz. zadružnega doma, kasnejše trgovine in restavracije. |
Spominska plošča se nahaja v centru vasi, danes v lasti družbe Trafic d.o.o., ki upravlja Gostilno Lokve. H. št. 23. |
[zvezda] [triglav] [4-krat srp in kladivo] V tem kraju |
— |
1950 |
Obstoječi spomeniki |
— |
Petra Kolenc, 3.6.2019 |
— |
20.10.2025. 18:09 |
— |
Spominska plošča |
Nova Gorica |
K.o. Lokve, 10/4, Trafic d.o.o. |
|
Kranj - Padli poštarji |
Srečko (Feliks) Lavrenčič (1916–1945), se je rodil v Lescah in je tik pred koncem vojne padel pri Mozirju. Janez Krišelj (1914–1944) se je rodil v Kranju. Ukvarjal se je s planinstvom. Ustreljen je bil kot talec v Begunjah na Gorenjskem, kjer je tudi pokopan. Jože (Jožef) Resman (1915–1942) se je rodil v Kropi in je delal tudi kot tekstilni delavec. Ker je bil sodelavec OF, je bil aretiran in zaprt v begunjski graščini, čez nekaj tednov pa ustreljen v Dragi, kjer je tudi pokopan. Aleksander Kump (1890–1943) se je rodil v Metliki. Bil je blagajnik kranjske pošte. Podobno kot Krišelj se je ukvarjal s planinstvom. Deportiran je bil v Mauthausen, kjer je umrl.
Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 229. |
Plošča je vzidana na levi strani vhodne avle s stopniščem v stavbi na Poštni ulici 4, v kateri je nekoč delovala pošta, zdaj pa je sedež Kovačnice. |
1941 1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Smiljanić |
15.6.2024. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Kranj |
K. o. 2100 Kranj, parc. št. 976/2 |
|
Franc Prestor, pokopališče Kranj |
Sistory pokaže kraj smrti: Cerkljanski Vrh, kraj pokopa: Otalež. »TVD Partizan, Stražišče pri Kranju, Padli telovadci in športniki […] Prestor Franc […]« (Miloš Rutar, Sodelovati in zmagati /Slovenski športniki v NOB/, Ljubljana: Založba Borec, 1986, str. 467) |
Mestno pokopališče Kranj, R – 12/ 1, 2 |
RODBINA PRESTORJEVA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po podatkih in slikah Zdenke Primožič |
5.2.2023. 00:00 |
— |
— |
Nagrobnik |
Kranj |
2123 ČIRČE, 392/1 |
|
Spomenik padlim v Ravnah pri Žireh |
Glavni mejnik številka 41 v Ravnah pri Žireh, ostanek rapalske meje je bil uporabljen kot osnova, je skrit v spomeniku padlim II. svetovne vojne. Prvotni spomenik so odkrili 13. maja 1962. Leta 1985 ga je obnovilo podjetje Etiketa iz Žirov. Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 256-258. |
S ceste Žiri - Rovte zavijemo proti Ravnam. Spomenik stoji pred dvoriščem južno od hiše Ravne pri Žireh 2. |
[zvezda] TU JE 15.12.1943 KOT PONOSNA Na dodani ploščici: SPOMENIK JE LETA 1962 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 11. 8. 2017, dva posnetka Jurij Hladnik 19. 8. 2018 |
17.9.2022. 00:00 |
— |
Dodatek k besedilu M. Luštrek 17. 9. 2022. |
Meter visok betonski kvader oblečen v marmor |
Žiri |
K. o. 2024 VRSNIK II, parc. št. 1030/6 |