| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Delnice - Spominski steber v Delnicah |
Spominski steber v Delnicah je posvečen padlim kurirjem postaje G-5 in vaščanom Delnic, ki so omogočili delovanje te izredno pomembne postaje. Spomenik sredi vasi so odkrili septembra 1956. Kurirska postaja G-5 prve relejne linije je delovala na območju Gabrške Gore in Delnic v letih od 1942 do 1945. Kurirji so povezovali postaje od Bukovega Vrha v Poljanski dolini do Studenske grape v Selški dolini. Področje je bilo zelo nevarno, postaja je izgubila kar tretjino svojih članov. Vaščani Delnic so od vsega začetka ljudske vstaje v celoti sodelovali z OF in partizani, zato so vas sovražniki poimenovali »mala Moskva«. Med vojno je vsak šesti prebivalec Delnic daroval svoje življenje za svobodo. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 81-83. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/delnice.html Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 113. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 253. Komanda kurirjev pri PK ZKS za Gorenjsko je postavila I. gorenjsko relejno linijo: Dolomiti-Butajnova-Kolobocija-Polkjanska dolina-Gaberška gora-Krivo brdo-Martinj vrh-Podlonk-Jelovica. Vendar so bile prve TV stanice na Gorenjskem že julija 1942 in to G 5 v Gabrški gori nad vasjo Delnice-Poljanska dolina. V istem času pa so bile ustanovljene še G 7 na hribu Bačni v vasi Todraž, G 3 v Martinj vrhu in G 1 v Podlonku pri Železnikuh. V spomin na te stanice so preživeli kurirji lani ( 1956-op. D.D.) odkrili spomenik v vasi Delnice. Zakaj ves čas vojne je bila tu G 5 in vsi ljudje so tu tudi sodelovali s partizani. Te stanice tudi Nemci niso nikoli odkrili, čeprav je bila le nekaj metrov nad vasjo in so zanjovedeli vsi vaščani. To je prvi spomenik, postavljen v spomin na kurirje, v Sloveniji; menda celo tudi v Jugolaviji. Vir: Borec, št.1-letnik IX.-Januar 1957 Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji123 |
Dostop: Poljane-Delnice 5 km; Poljane-Škofja Loka 13 km |
G-5 1942–1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar
Dopolnil D.Divjak, 7. avgust 2020 |
7.2.2022. 00:00 |
— |
Tu je delovala partizanska javka. Steber je iz devetih kosov, projektant Stane Derkovič, postavil Pripravljalni odbor Kurirskega zbornika ZB NOV Poljane 9. 9. 1956. -- M. Hladnik po kartoteki MNZ 7. 2. 2022 |
Spomenik |
Gorenja vas |
K.o.: št.parc.:1213/1 |
|
Padlim papirničarjem |
Posvečen 34 padlim papirničarjem, med njimi je tudi narodni heroj Franc Bukovec - Ježovnik. Odkrit 29. novembra 1945 in pozneje preurejen. nedokončano
|
V trikotnem parku pred vhodom v papirnico v Količevem, ob Papirniški cesti. Hiša v bližini: Papirniška cesta 1, Vir |
V OSVOBODILNI BORBI L. 1941 – 1945 ZA SVOBODO . . |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 17. 6. 2018 |
29.9.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 29. 9. 2023, dodal Besedilo na spomeniku po predlogi Zdenke Primožič |
betonski kvader s ploščo |
Domžale |
1959 DOMŽALE, 5445/4 |
|
Pokopališče Braslovče, rodbina Mogu |
Družina Mogu je dala v poletju 1942 in kasnejšem boju proti okupatorju največ žrtev. Oče Alojz, je bil odveden v delovno taborišče Baumgarten in je tam podlegel bolezni v januarju 1945. Mati Marjeta je bila odpeljana stara 50 let in je že po poldrugem mesecu preminila v Auschwitzu. Njuna hčerka Marija je v 34. letu starosti preminula v istem taborišču 15. marca 1943. Sin Franc Mogu je bil več kot dve leti pri partizanih. Padel je oktobra 1944 v borbi, star 33 let. Justina Mogu-Draga, borka v Savinjski četi je bila težko ranjena v akciji. Nemci so jo zajeli pod Goro Oljko in je umrla kmalu za tem, ko so jo prepeljali v celjsko bolnišnico. Vir: https://mladiraziskovalci.scv.si/ogled?id=1381 |
Pokolpališče Braslovče.
Hiša v bližini: Braslovče 33b |
RODBINA MOGU MOGU ALOJZ 1867 - 1944 ŽRTVE FAŠISTIČNEGA
|
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S. Gradišnik |
14.5.2021. 00:00 |
20.9.2025. 06:26 |
M. Kermavnar, 17.3.2023, dodal opis. |
— |
Braslovče |
— |
|
Spominska plošča Jožica Venturini, Vavta vas |
Na osnovni šoli Vavta vas je učiteljski zbor OŠ Vavta vas učiteljici Jožici Venturini vzidal spominsko ploščo. "Osnovna šola Vavta vas se je med leti 1987 in 1991 imenovala po njej, prav tako vaško športno društvo. V veži osnovne šole stoji njena spominska plošča z verzi pesnika Severina Šalija." Jožica Cetin Venturini Wikipedija. Venturini Cetin Jožica Slovenska biografija. V spomin na Jožico Venturini Dolenjski list. 80 let od smrti učiteljice Jožice Venturini youtube Spomin na vojno vihro – Ravbarjeva zidanica Dularjeva pot. |
Vavta vas 1
|
TU RASTLI STE V ŽIVLJENJE IN UPOR SEVERIN ŠALI UČITELJICA JOŽICA VENTURINI BILA 27.MARCA 1944 ZVERINSKO UBITA |
— |
— |
— |
— |
Peter Klobučar, 10.3.2019
16.9.2021 D.Divjak |
20.9.2024. 00:00 |
— |
16.9.2021 vnesel napis s plošče in dopolnil podatke D,Divjak
Zdenka Primožič 20. 9. 2024 v opis dodala povezave na elektronske vire. |
Spominska plošča |
Straža |
K.o.: 1494 - JURKA VAS, št.parc.: 1010/4 |
|
Karel Destovnik Kajuh |
— |
Na obcestni fasadi Kajuhovega doma, Cesta Lole Ribarja 2, Šoštanj. |
V tej hiši je bil 19. 12. 1922 rojen Karel Destovnik Kajuh, partizanski pesnik in narodni heroj. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik, 12. 4. 2017
Stane Gradišnik, 29. 5. 2020 |
7.2.2022. 00:00 |
— |
19.3.2021 dopolnil podatke D.Divjak
Odkril ZB Šoštanj 26. 4. 1950. -- M. Hladnik po kartoteki MNZ 7. 2. 2022 |
spominska plošča |
Šoštanj |
K.o.: 959-ŠOŠTANJ, št.parc.: 1018 |
|
Spominska plošča v zgradbi pošte |
Spominska plošča na hodniku zgradbe Pošte Škofja Loka je posvečena štirim uslužbencem Pošte Škofja Loka, žrtvam fašističnega nasilja. Odkrita je bila 19. decembra 1954, zgradba pošte je na Kapucinskem trgu. Več... Podatki o padlih uslužbencih pošte: Bernard Koblar, rojen 15. maja 1901 v Škofji Loki, živel je na Suhi, pismonoša, kot aktivist narodnoosvobodilnega gibanja je bil aretiran julija 1941, ustreljen je bil kot talec 3. januarja 1942 v Begunjah. Darko Pevec, rojen 13. septembra 1923 v Mariboru, poštni uslužbenec v Škofji Loki, septembra 1944 je bil aretiran kot sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja, v Mauthausnu na njem delali medicinske poskuse, umrl je 12. julija 1945 doma za posledicami taborišča. Franc Kovačič, rojen 27. junija 1913 v Gabrju pri Novem mestu, pismonoša, živel v Binklju, v partizane je vstopil marca 1943, januarja 1944 je bil ujet in zaprt v Begunjah, ustreljen je bil 9. februarja 1944 kot talec za Kamnitnikom v Škofji Loki. Peter Poljanec, rojen 1. avgusta 1908 v Škofji Loki, poštni uslužbenec, sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja, aretiran je bil 8. in ustreljen 9. februarja 1944 kot talec za Kamnitnikom v Škofji Loki. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 326-328. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/scaronkofja-loka.html Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 269. |
Zgradba pošte je na Kapucinskem trgu. |
1941 1945 ZA SVOBODO DOMOVINE SO ŽRTVOVALI ŽIVLJENJA USLUŽBENCI POŠTE ŠKOFJA LOKA KOBLAR BERNARD POLJANEC PETER KOVAČIČ FRANCE PEVEC DARKO SLAVA JUNAKOM! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Škofja Loka |
— |
|
Idrija, Plošča v Žličniku, Idrijsko razpotje |
Spominska plošča, pravokotne oblike (91 X 62 CM) izdelana iz granita z vklesanim in obarvanim napisom. »Kmetijo v Žličniku so imeli v najemu Štucinovi. Tja so 24. Marca pridrveli Nemci in domobranci, zaprli v hišo vse, ki so jih tam dobil (gospodarja in gospodinjo, hčerko z dvema otrokoma in še dva otroka njihovih sorodnikov.), nato pa hišo zažgali. Od tistih, ki so bili v njej, se ni nihče rešil.« (vir: S. Petelin, Vojkova brigada) Datum odkritja: 1968 Foto: Miloš Kermavnar EŠD 4931 |
Spominska plošča je locirana na ruševinah hiše v Žličniku, nad cesto pri hiši Idrijsko Razpotje 11, 5 km iz Idrije. (GPS 46°01'05.5"N 13°59'32.4"E) |
TA PLOŠČA NAJ BO VEČNA PRIČA O GROZODEJSTVU, KI GA JE ČLOVEK IZVRŠIL NAD ČLOVEKOM. VEČNA PRIČA IN OPOMIN. NA DAN 21. MARCA 1945 SO BILI TU MUČENI IN Z DOMAČIJO VRED POŽGANI: ŠTUCIN IVAN 1878 ŠTUCIN MARIJA 1880 ČESNIK IVANA 1920 ČESNIKTEREZIJA 1937 ČESNIK FRANC 1938 ČESNIK MARTIN 1941 ČESNIK FRANC 1940 ORGANIZACIJA ZB KANOMLJA 1968 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Miloš Kermavnar, 20.10.2019 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Idrija |
K. o. 2353 Srednja Kanomlja, parc. št. 482/2 |
|
Moravče, pokopališče, Janežič Milan |
Sistory navaja Ime in priimek: Milan Janežič, Oče: Peter, Mati: Marija, Datum rojstva: 09. 09. 1923, Kraj rojstva: Moravče, Kraj bivanja: Ljubljana, Poklic (soc. status): dijak, Datum smrti/izginotja: 21. 12. 1944, Kraj smrti/izginotja: Kuzovec pod Pasjo ravnijo, Kraj pokopa: Moravče. »JANEŽIČ Milan, pomočnik političnega komisarja Škofjeloškega odreda. Rodil se
je 9 septembra 1922 v Moravčah, dijak. (Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 1. knjiga, Izven boja pobiti in na druge načine umorjeni, ranjeni in ujeti slovenski partizani, Novo mesto: Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije (Knjižnica NOV in POS: knj. 87), 1995, str. 111). |
Pokopališče Moravče, Iskalnik grobov Domžale – Moravče, P: B, V: 9, S: 6 (Iskalnik grobov Domžale - Moravče Dostop: 15 4. 2024).
|
JANEŽIČ DOSTAL MILAN 1922 PAD 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 16.4.2024, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič |
16.4.2024. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Moravče |
K. o. 1955 Moravče, parc. št. 137/1 |
|
Prvemu štajerskemu bataljonu, Grmada nad Plešivcem |
Granitni blok z napisom, posvečenim združitvi Pohorske, Savinjske in Revirske partizanske čete v 1. štajerski bataljon v začetku oktobra 1941. EŠD 4406 Na Grmadi, blizu Graške Gore je bil 4.10. 1941 ustanovljen Štajerski bataljon; za komandanta je bil imenovan Franc Rozman-Stane. Vir: Vodnik po partizanskih poteh str:599. |
Na jasi na vrhu Grmade nad Plešivcem. |
TU JE BIL V ZAČETKU OKTOBRA 1941 PRED NAPADOM NA MESTO ŠOŠTANJ USTANOVLJEN ŠTAJERSKI PARTIZANSKI BATALJON |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po fotografiji Staneta Gradišnika 16. 10. 2019 |
19.9.2021. 00:00 |
— |
Spomenik je bil obnovljen, dodane fotografije.
S.Gradišnik, 19.9.2021.
Dopolnil besedilo, S. Gradišnik, 16.2.2022. |
monolit |
Velenje, Partizanski spomeniki št.25 |
K. o. 0950 PLEŠIVEC, parc. št. 552/10 |
|
Talci, Blaguški gozd |
Kamen nepravilne oblike z vgrajeno marmorno spominsko ploščo, zamejen s štirimi kvadri. Odkrit je bil leta 1953 na mestu, kjer so Nemci 3. 4. 1945 ustrelili 12 talcev, pripeljanih iz ptujskih zaporov.
Nemci so v zadnjih dneh pred zlomom še počeli zločine po Slovenskih goricah. Dne 3.aprila 1945 so v ptujskih zaporih zbrali 12 talcev in jih strpali na kamion in jih odpeljali proti Vidmu ob Ščavnici (tedaj Sv. Jurij).Za kratek čas so se ustavili v Vidmu, nato pa so jih odpeljali proti vasi Blaguš. V gozdu Marije Belec, nedaleč od domačije Antona Kolariča, so jih ustrelili. Talci so si morali pred streljanjem sami skopati jamo. Nemci so kot vzrok za streljanje talcev navajali uboj nemškega vojaka v Vidmu. V resnici pa so v Blagušu sami ustrelili vojaka, krivdo pa zvalili na partizane. Od 12 ustreljenih talcev jih je bilo prepoznanih 10 (izdaja knjige leta 1984-op. D.D.). Med ustreljenimi so bili večinoma domačini iz Slovenskih goric. Prepoznali so naslednje ustreljene talce: Stanka Ferenca iz Murščaka, Antona Horvata , Alojza Križaniča, Alojza Golnarja, Franca Trajbarila, Janeza Ciguta iz Hrastja Mote, Jožeta Zamuda iz Janževega vrha, Franca Potočnika iz Grabonoša, Antona Vrbnjaka iz Selišč in Franca Jurkoviča. Vir: Pomniki NOB v Slovenskih goricah in Prekmurju, Drago Novak, Ivo Orešnik, Herman Šticl, Pomurska založba, Murska Sobota, 1985 Na mestu streljanja, blizu kmetije Antona Kolariča št. 8, je postavljen spomenik.
|
Spomenik stoji ob učni poti v Blaguškem gozdu, severno od ceste Videm ob Ščavnici (danes Sveti Jurij ob Ščavnici) - Brezje. Najbližji dostop je od bifeja ob glavni cesti, od koder se odcepi asfaltirana cesta proti Blaguškemu jezeru. Po 300 m se z nje odcepi kolovoz desno v gozd. Po njem še kakih 300 m do spomenika.
Koordinate: 46.5711867,16.010975 (https://geo.ldks.net/46.5711867,16.010975,15) |
Na tem prostoru je okupator streljal dne 3. aprila 1945 dvanajst nedolžnih žrtev. SLAVA NJIHOVEMU SPOMINU! [zvezda] Z B VIDEM |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 29. 5. 2019 neobiskano nedokončano
|
1.10.2024. 00:00 |
— |
15.11.2020-dodal napis plošče in opis, D.Divjak
S.Gradišnik, sprememba lokacije in opis,18.10.2023
Dodal svoje posnetke, popravil lokacijo na zemljevidu in označil kot obstoječe. M. Hladnik 1. 10. 2024 |
Spomenik |
Sveti Jurij ob Ščavnici |
K. o. 0223 Blaguš, parc. št. 315 |
|
Avgust Robežnik |
Avgust Robežnik: To je bil nekdanji lastnik znamenite gostilne Pri Žabarju. Nada Kodela (glej njen grob) je bila njegova najmlajša sestra. Od sorodnikov sem izvedela, da so ga zaman čakali do leta 1946. Domnevajo, da so ga leta 1941 ubili ustaši v Jasenovcu, a zanesljivih podatkov niso nikoli dobili. -- M. Luštrek 3. 4. 2023 |
Pokopališče Vič: oddelek [zid], vrsta [BL], grob [8] |
[križ] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po podatkih in slikah M. Luštrek |
8.4.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Ljubljana |
— |
|
Mestni odbor OF, Maribor |
Spominska plošča iz belega marmorja nosi vklesan napis, ki je deloma rdeče in deloma zlate barve. Njen avtor je arhitekt Jaroslav Černigoj, odkrita je bila leta 1955. Register kulturne dediščine: Hiša s spominsko ploščo Cankarjeva 22. Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 214. EŠD 6264 |
Spominska plošča je vzidana na pročelju stavbe na Cankarjevi ulici 22, desno od vhoda. |
V JUNIJU 1941 SO BILI V TEJ HIŠI POLOŽENI TEMELJI NARODNO OSVOBODILNEGA GIBANJA V MARIBORU Z USTANOVITVIJO MESTNEGA ODBORA OSVOBODILNE FRONTE ☆ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 25. 8. 2017 |
5.5.2025. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 5. 5. 2025, dodal fotografijo 3/1 Mojce Luštrek |
spominska plošča |
Maribor |
657 MARIBOR-GRAD, 975/1 |
|
Grobnica padlih borcev RA |
Posebno veličastna je grobnica v kateri je pokopanih 521 padlih borcev Rdeče armade, ki so v aprilskih dneh 1945 pomagali osvobajati Prekmurje. Načrt za grobnico je naredil arhitekt Štefan Ficko iz Murske Sobote; odkrita je bila 1. 11. 1962.Vir: Vodnik po partizanskih poteh str. 345. DVOJNIK ??? MURSKA SOBOTA-Spomenik padlim borcem Rdeče armade.
|
Pokopališče M.Sobota. |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
6.6.2025. 00:00 |
20.9.2025. 17:55 |
— |
— |
M. Sobota |
— |
|
Nova vas, plošča rojstna hiša dr.Božidar Lavrič |
https://wp.me/p4TOBI-e4
https://obelezja.wordpress.com/2018/03/18/nova-vas-lavriceva-hisa-plosca/Foto: Miloš Toni |
Nova vas 46a, ko se s ceste Sodražica-Bloška polica zapelje na cesto proti Fari je rojstna hišs prva na desni strani v samem križišču. |
V TEJ HIŠI SE JE 10.XI.1899 RODIL V SPOMIN OB 20. OBLETNICI SMRTI KRAJEVNA SKUPNOST 15.XI.1981 NOVA VAS-BLOKE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D. Divjak 16.9.2024, 13.10.2024 |
13.10.2024. 00:00 |
— |
D. Divjak dodal posnetke, 13.10.2024 |
Spominska plošča |
Bloke |
K.o.: 1683-NOVA VAS, št.parc.: 780/6 |
|
Nanos, padlim v prvi nanoški bitki |
Na marmorni spominski plošči so vklesana imena padlih borcev. Postavljena je bila 4. 7. 1980.
|
Plošča je vzidana na fasado Lovskega doma na Nanosu. Nanos 6A. V bližini je nad turistična kmetija Abram. |
[zvezda] V SPOMIN
|
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
MK,23. 4. 2020, slike Mojca Luštrek 13. 11. 2021 |
23.7.2023. 00:00 |
— |
Iz članka Patrizie Raveggi: "Pavel Rušt se je rodil leta 1909 v družini malih kmetov v Gradišču pri Vipavi. V italijanizirani Vipavi je obiskoval šolo. Priimek so mu spremenili po uradni dolžnosti, slovenski jezik je bil prepovedan, društva zatrta. V Rimu je osemnajst mesecev služil vojaški rok. Ker je izgubil oba starša, se je leta 1941 pridružil slovenskemu narodnoosvobodilnemu gibanju namesto italijanski mobilizaciji in postal komandant. 18. aprila 1942 je bil s svojo enoto obkoljen na Nanosu na višini 887 metrov. Boj 60 partizanov z 800 italijanskimi vojaki je trajal več kot osem ur in je bil tragičen: šest partizanov je padlo med spopadom, enajst so jih zajeli, devet kasneje ustrelili, ostalim pa je uspelo pobegniti, pri čemer jih je varovala strojnica, ki je v rokah legendarnega poveljnika Pavla Rušta štirinajstkrat odbila napade, dokler ni zmanjkalo streliva: peščica preostalih se je morala umakniti in se je skrila v jami. Tudi tam so jih odkrili. Pavlu (z globokimi ranami na rokah) je nekaj časa uspevalo pobirati bombe in jih metati nazaj na fašiste. Ujete so odpeljali v Rim v zapor Regina Coeli. Pavel, ki ga mučijo, ne razkrije ničesar, zato ga je Posebno sodišče za obrambo države skupaj z drugimi partizani skupine Fratelli Maslo obsodilo na smrt, nekatere v odsotnosti.
Kazen so izvršili v Forte Bravetta, zloglasni fašistični tovarni smrti. 26. junija 1942 ob 6. uri zjutraj so bili ustreljeni Pavel Rušt, Anton Bele, Ivan Čekada, Viljem Dolgan, Leopold Frank, Jože Hreščak, Karlo Kaluža, Franc Srebot in Franc Vičić. Pavel Rušt je pokopan na pokopališču Verano. Vsako leto se ga spominjamo na komemoracijah 18. aprila." Po Pavlu Ruštu se imenuje trg v Vipavi. -- M. Hladnik 19. 4. 2022
Dodal fotografijo Primoža Plahute. M. Hladnik 23. 7. 2023
|
Spominska plošča |
Vipava |
K. o. 2406 Nanos, parc. št. *27 |
|
Dob, pokopališče, Nemec Emil |
Sistory navaja: Ime in priimek: Emil Nemec, Oče: Andrej, Mati: Antonija, Po
domače: Goltnarjev, Datum rojstva: 21. 05. 1925, Kraj rojstva: Dob, Kraj
bivanja: Dob, Stara občina Dob, Nova občina: Domžale, Poklic (soc. status):
strojni ključavničar, Datum smrti/izginotja: 14. 03. 1945, Kraj smrti/izginotja:
Menina planina, Kraj pokopa: Dob. Iskalnik grobov Domžale |
Pokopališče Dob, Trg svetega Martina 1, Domžale, Iskalnik grobov Domžale, Dob, P: S, V: 21, S: 3 3 8 (Iskalnik grobov Domžale, Dob Dostop: 27. 4. 2024).
|
[križ s Kristusom] DRUŽINA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 26.4.2024, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič |
30.4.2024. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Domžale |
K. o. 1943 Dob, parc. št. 1/2 |
|
Nagrobniki na pokopališču. |
— |
Pokopališče Prebod. |
TALCI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S. Gradišnik, 8. 10. 2020 |
— |
— |
— |
Nagrobniki |
Prebold |
— |
|
Razgledni stolp na Vrhu Staneta Kosca |
Ni v RKD. 17 m visok razgledni stolp je bil na vrhu (647 m) postavljen leta 1957 v spomin na ustanovitev Kamniškega bataljona. Na njem je pritrjena bronasta osmerokotna plošča, posvečena ustanovitvi Kamniškega bataljona. Postavljena je bila 21. septembra 1958 na pobudo glavnega odbora ZZB NOV Slovenije. Oblikoval jo je arhitekt Marko Šlajmer. Tik ob stolpu stoji še manjše zidano obeležje z vdelano spominsko ploščo, ki spominja na preimenovanje vrha Rašice v Vrh narodnega heroja Staneta Kosca. Pobudo za postavitev obeležja je podal okrajni odbor ZZB NOV Ljubljana. Načrt zanj je prav tako izdelal arhitekt Šlajmer in prav tako je bilo odkrito 21. septembra 1958.
|
Vrh Staneta Kosca nad Rašico je priljubljena izletniška točka, zraven je planinska koča (Rašica 50). |
Napis na plošči na zidani skali pod stolpom: VRH NARODNEGA HEROJA STANETA KOSCA IMENOVAN 21. IX. 1958 Napis na plošči na stolpu: NA TEM MESTU JE BIL 17. VIII. 1941 V ZAČETKU VSTAJE SLOVENSKEGA LJUDSTVA USTANOVLJEN KAMNIŠKI BATALJON, KI JE ZAJEL BORCE OD SAVE DO KAMNIŠKIH PLANIN |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 25. 7. 2018 nedokončano, slika z Wikipedije. |
— |
— |
— |
Razgledni stolp z osmerokotno ploščo |
Ljubljana |
1746 RAŠICA, 863/3 |
|
Sadinja vas, plošča ilegalni tiskarni |
Pri Dežmanovih je CK KPS ustanovil ilegalno tehniko. Delovala je v prvih mesecih okupacije leta 1941. V tem času so izšle 3 številke Ljudske pravice in druga partijska literatura. Ponoči so iz tiskarne odnašali literaturo, jo uskladiščevali v posebna skrivališča v Slapeh in v Zalogu, od tam pa so jo širili po vsej Sloveniji. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 35. Marmorna spominska plošča je na locirana fasadi hiše.
|
Sadinja vas 144, Ljubljana |
V TEJ HIŠI JE DELOVALA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar |
13.8.2020. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Ljubljana |
K. o. 1775 Sostro, parc. št. *278 |
|
NOB, Kranjska Gora |
Marmornat steber na kvadratnem podstavku in z zvezdo na vrhu, posvečen devetim borcem. Postavila Zveza borcev NOB Kranjska Gora leta 1947. Na to mesto so ga preselili leta 2003 s prejšnje lokacije ob Borovški cesti, kjer je stal pred vilo Olgo (k. o. Kranjska gora 523/1). Njegov avtor je kamnosek Vurnik iz Radovljice.
|
Levo pred vhodom na staro kranjskogorsko pokopališče, Koroška ulica; za trgovino Mercator. |
[zvezda] ČERNE SLAVKO SLAVA JIM! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 14. 6. 2017 |
1.5.2025. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 1. 5. 2025, po predlogi Mojce Luštrek uredil besedilo na spomeniku in dodal fotografijo 3/2. |
okrogel steber z zvezdo |
Kranjska Gora |
2169 KRANJSKA GORA, 3/3 |
|
Kolovec |
Zidan spomenik piramidalne oblike z vgrajeno marmornato ploščo, posvečen od 1941 obstoječi partizanski javki. Nemški okupator jo je 28. 1. 1944 požgal in ubil pet domačinov. Postavljen je bil 22. 7. 1958. Napis na spomeniku je napačen: v ogenj so vrgli le živo Jernejčevo mater, drugi člani družine so padli drugod.
|
Jugozahodno od hriba Kolovec, na vrtu nekdanje Jernejčeve [tudi Jernejevčeve] domačije. |
TU JE STALA HIŠA V KATERI JE BILA NJIHOVA NEPOZABNA IMENA SO SREČKO VRENJAK OHRANILI JIH BOMO V TRAJNEM SPOMINU |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik ok. 2019, slike Mojca Luštrek 9. 11. 2021 |
9.11.2021. 00:00 |
— |
— |
— |
Radomlje |
1935 ROVA, 890 |
|
Prirodoslovni muzej v Ljubljani |
|
V veži Narodnem muzeju Slovenije, Prešernova 20, vhod iz Muzejske ulice 1, Ljubljana |
[zvezda] JURIJ GLAESENER |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po podatkih in slikah Mojce Župančič, 24. 8. 2021 |
9.8.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 9.8.2024, po predlogi Mojce Luštrek uredil besedilo na plošči in Lokacijo ter dodal njene fotografije 3/1 do 3/3. |
plošče |
Ljubljana |
AJDOVŠČINA, 2959 |
|
Gorenji Logatec, Edvard Kardelj |
Šola v Gorenjem Logatcu je po 2. svetovni vojni nosila ime “Osnovna šola Gornji Logatec”. Ob občinskem prazniku 12. septembra 1979 je bila preimenovana v “Osnovna šola Edvarda Kardelja Logatec”. Pred šolo je bil odkrit Kardeljev doprsni kip kiparja Stojana Batiča. Leta 1992 je dobila novo ime “Osnovna šola Tabor Logatec”. Fotografija 1: Franc Godina, dipl. ing., Kratek pogled na praznovanje, Logaške novice, Glasilo SZDL Občine Logatec, Leto V., št. 10, oktober 1979, naslovna stran. Elektronski vir: Logaške novice, št. 10, 1979, naslovna stran Dostop: 10. 3. 2024. |
Gorenji Logatec, pred Osnovno šolo Tabor Logatec |
EDVARD |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 11.3.2024, po predlogi Zdenke Primožič |
11.3.2024. 00:00 |
— |
— |
Doprsni kip |
Logatec |
— |
|
Spominska plošča žrtvam družine Deleja |
— |
V centru vasi Gorenje. |
Članom Delejeve družine, žrtvam fašističnega nasilja: očetu Ivanu, materi Heleni, hčerki Marti in sinu Konradu.Slava jim !ZB NOV Šmartno ob PakiOO ZB NOV Velenje. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ana Kočar, 08.04.2019
Stane Gradišnik, 25. 6. 2020 |
— |
— |
Po "Sistory" Ivan roj. 01.12.1876, Pesje, umrl v Lublinu, Poljska, 18.03.1943, Helena roj. 23.03.1888, Podgora, umrla v Auschwitz-Berkenau 18.09.1942, Marta roj. 28.06.1916, Gorenje, ustreljena v Celju 23.06.1942, Konrad roj. 23.12.1919, Gorenje, ustreljen v Mariboru 21.05.1942, pokopan v Gradcu.
Bor1974, 03.VII.2022 |
Marmorna plošča na fasadi hiše. |
Šmartno ob Paki |
— |
|
Franjo Žgeč, nagrobnik |
|
Pokopališče Dornava |
PROF. DR. FRANJO ŽGEČ 1896--1961 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
15.5.2024. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Dornava |
384-DORNAVA, 597/4 |