| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Denarni zavod Slovenije |
Deloval je od 2. junija do konca aprila 1945. Plošča, izdelana po načrtu arhitekte Janje Lap, je bila odkrita na pobudo Narodne banke 21. julija 1954. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 83. Vodnik, 39 |
Trg svobode 2, poslopje Ljubljanske banke, Črnomelj. |
V tej stavbi je posloval med narodnoosvobodilno borbo v letih 1944 - 1945 Denarni zavod Slovenije pri predsedstvu SNOS ustanovljen z odlokom preds SNOS dne 12. marca 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik neobiskano nedokončano
Dušan Škodič, 1.8.2021 |
8.8.2021. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Črnomelj |
1535 ČRNOMELJ, 3/3 |
|
Podcerkev, pokopališče, Mlakar Ivan, Valentin, Franc |
. »V. OBČINA STARI TRG […] […]
- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -- - - - - - - -
. […]
- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -
.
Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123 |
Pokopališče Podcerkev, Stari trg pri Ložu, za pokopališko cerkvijo 5. vrsta, 1. grob z leve strani vrste.
|
[križ] IVAN 1922 - 1942 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 7.3.2025, po predlogi in slikah Zdenke Primožič |
7.3.2025. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Loška dolina |
K.o. 1635 PODCERKEV, št. parc. *73 |
|
Spomenik padlim kurirjem - partizanom pod Brinjevo goro |
Maja 1944 so Nemci požgali Španarjevo domačijo. Mati je zgorela v krematoriju, sin Lojze je padel kot partizan na Jamnici, hčerka je preminila v tujini, na pragu svobode. Blizu požgane Španarjeve domačije stoji spomenik z dvema ploščama. Prva je posvečena Jugovemu Franciju, ki ga je policija ubila iz zasede, druga pa Šumnikovemu Jožu, ki je padel na pragu domače hiše. En Šumnikov sin je preminil v taborišču, drugi v partizanih. Vir: Milan Ževart, Po sledovih NOB, str. 300. Na križišču štirih gozdnih poti pod Brinjevo goro stoji v naposredni bližini Žažetove domačije spomenik, posvečen padlim kurirjem - partizanom, ki so na tem nestu padli v nemško zasedo. Tu so padli Franc Juh z Raven na Koroškem, Jože Šumnik iz Stražišča in Ivan Polanšek s Strojne. Spomenik so odkrili 28. novembra 1976. |
Pod Brinjevo goro, med kmetijama Broman in Žaže ob poti Brinjeva gora Prevalje |
27. 11. 1943 JUGOV FRANCI 28. 9. 1944 ŠUMNIK JOŽE 29. 9. 1944 POLANŠEK JANEZ NE POZABITE NA NAS -ZA VAS SMO TU PADLI - ZA VAŠO SVOBODO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Alojz Ovnič, 19. april 2017
S.Gradišnik |
12.11.2023. 00:00 |
— |
S. Gradišnik, dodal opis, 12. 11. 2023 |
Iz nerjavečega jekla odlit okrogel spomenik z vazo na vrhu in imeni padlih |
Ravne na Koroškem |
— |
|
Jože Krenker |
V kapelici pri Vrhnjaku v Vodrižu je vzidana plošča partizanu Jožetu Krenkerju, ki je padel 18. aprila 1945.Vir: Spomeniki NOB občine Slovenj Gradec. Domačin Krenker (p.d. Ažnikov) je bil žrtev izdaje. Vir: Domačija Vrhnjak, gospodinja. |
Na vzpetini pri kmetiji Vrhnjak. |
V SPOMIN PARTIZANU JOŽEFU KRENKER 5. 3. 1909 padel 8. 4. 1945 Slava junaku. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik, 6.3.2022.
S.Gradišnik, 1. 7. 2023 |
1.7.2023. 00:00 |
— |
S.Gradišnik dodal fotografije. Spominsko ploščo Jožetu Krenkerju je lastnik kapele Vrhnjak odstranil in zavrgel ob obnovi kapele leta 2011. Govoril sem osebno z gospodarjem kmetije.
S.Gradišnik, spominsko ploščo so vrnili v kapelico, dodal fotografijo, 1. 7. 2023 |
Kapelica. |
Slovenj Gradec |
— |
|
Vogrsko, Spominska plošča NOO |
— |
Na fasadi osnovne šole Vogrsko |
PRED TEM POSLOPJEM |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
MK,
7. februar 2021- dopolnil D.Divjak |
13.6.2021. 00:00 |
— |
7.2.2021 - dopolnil podatke D.Divjak
Sliko in besedilo dodal M. Hladnik 13. 6. 2021 |
Spominska plošča |
Renče-Vogrsko |
K.O.: 2314 - VOGRSKO št.parc.: 14/70 |
|
Kubed spominska plošča - grob |
— |
V vasi Kubed imajo na pokopališču. |
V TEJ ZEMLJI ISTRSKI STE POKOPANI, JUNAKI ISTRI IN SVOBODI VDANI. |
— |
— |
— |
— |
Ivan Zorč 15. 03. 2017 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Koper |
2614 KUBED, 1477 |
|
Vrzdenec, pokopališče, Stanovnik Franc |
datum rojstva: 13. 10. 1891, kraj rojstva: Vrzdenec, vojni status: Aktivist OF, datum smrti: 7. 1. 1944, kraj smrti: Vrzdenec, vzrok smrti: Umorjen, povzročitelj smrti: Domobranci Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123 |
Pokopališče Vrzdenec, od pokopaliških vrat desno, ob zidu, 3. grob levo od pokopališke kapele.
Hiša v Bližini: Vrzdenec 51 |
[križ, ovit z vrtnicami] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 7.6.2025, po predlogi Zdenke Primožič |
7.6.2025. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Horjul |
K. o. 1991 VRZDENEC, parc. št. *1 |
|
Na Logu |
— |
Trenta 37 oz. Na Logu 37. |
[srp in kladivo] |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 22. 2. 2017; Vojko Hobič,1.7.2019 |
18.8.2021. 00:00 |
— |
Obisk, foto hiše in popravek besedila M. Luštrek 25. 6. 2022 |
spominska plošča |
Bovec |
— |
|
Pod Snežnikom - Civilno taborišče |
Delovalo je od začetka novembra dp 19. decembra 1942, ko je bilo napadeno in
uničeno. Sam Slivniški bataljon je deloval od 2. septembra 1942 do 14. maja
1943. Taborišče se je nahajalo v Šimenovih dolinah severno od kote 1093. V
taborišču je bila elika baraka, približno 8 x 14 m, okrog nje 9 več manjših
kolib, baraka za kuhinjo in shrambo. V taborišču je bilo več kot 90 ljudi: 37
otrok do 14 let, 7 starejših od 50 let, 10 mater z otroki, 2 ženski z dojenčki,
20 partizanov za stražo, 23 sposobnih za delo, nepoznano število
rekonvalescentov iz bolnic in brigad. |
Mojca Luštrek dvomi, da bi bilo na tej lokaciji kakšno obeležje. Jeričev vodič je tudi vprašljiv kar zadeva popis lokacij bolnišnic. |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
D.Divjak 9.7.2022 |
9.7.2022. 00:00 |
— |
— |
— |
Hrvaška, Čabar |
— |
|
Pokopališče Završe, spomenik padlim partizanom 1. Pohorskega bataljona, 14. divizije in domačinom |
Patrulja Pohorskega bataljona se je po 8. februarju 1943 zadrževala na mislinjskem območju. 16. januarja je krenila iz Gornjega Določa v Završe, kjer je na župnjiskem seniku prenočila. Toda bila je izdana. Ko so Nemci pričeli streljati, se je skupina naglo odločila prebiti se do gozda, ki je bil blizu hleva. Karel Dolinšek-Čiko, Franc Hudomalj-Milorad, Karel Rotovnik-Gojko, in Jožefa Tekauc-Pepca so ,se drug za drugim pognali iz hleva, vendar so smrtno zadeti omahnili na ozki čistini. Peti je skočil iz hleva Sandi-Maks King. Sovražnikove krogle so ga zadele v roko in nogo. Nemci so ga ujeli. Kmalo sta se iz hleva zaslišala še dva strela. Fortunant Verboten in Anton Žmavc-Janko sta si vzela življenje, da ne bi prišla v roke sovražniku. Hlev so Nemci požgali, v katerem sta bila mrta Janko in Fortunant. Župnika Maksa Ledineka so Nemci odpeljali v koncentracijsko taborišče. Štiri padle partizane so razstavili v Slovenj Gradcu na kraju kjer je danes grobnica herojev. Tu so tudi pokopani. Zoglenele kosti partizanov Fortunanta Verbotna in Antona Žmavca-Janka pa so domačini pokopali na domačem pokopališču. Spomenik sta zasnovala ing.arh. Branko Kocmut in ing. arh. Ivan Kocmut. Odkritje spomenika je bilo 13. 10. 1957. VIR: Jože Potočnik, Spomeniki in znamenja NOB v občini Slovenj Gradec. Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 233. |
Iz glavne ceste Mislinja-Velenje, pred Gornjem Doliču zavijete na desno za naselje Završe. Na pokopališču stoji granitni spomenik.
|
PETIM PARTIZANOM I. POHORSKEGA BATALJONA, PADLIM 17. 1. 1943 LETA 23 BORCEM XIV DIVIZIJE NOV. PADLIM OD 1944--1945 LETA IN PADLIM PARTIZANOM DOMAČINOM: LEPENER ALEKS 26. VI. 1944 TAMŠE FRANC 15. VIII. 1944 KOTNIK LUDVIK 6. XII. 1944 ŠVAB LEOPOLD 17. X. 1944 KOLETNIK ŠTEFAN 28. III. 1945 SLAVA NJIHOVEMU SPOMINU! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Jože Vrabič, 4. november 2017
M.Hladnik 21.4.2021
6.junij 2021 dopolnil D.Divjak |
6.6.2021. 00:00 |
— |
Popravil napake v prepisu besedila po opozorilu Mojce Luštrek. M. Hladnik 21. 4. 2021
6.6.2021 dopolnil podatke D.Divjak |
Granitni spomenik |
Mislinja |
K.o.: 886-ŠENTVID NAD VALDEKOM, št.parc.: 496 |
|
Prežihov Voranc, Maribor |
Pobuda za spomenik pisatelju Lovru Kuharju - Prežihovemu Vorancu je bila sprožena leta 1964, naslednje leto pa je mariborska občina razpisala natečaj. Naročilo je dobila kiparka Vlasta Zorko, ki je v bronu upodobila Vorančevo celopostavno figuro, ki sedi na mizi pred domačo hišo v Kotljah. Na mizi leži nekaj knjig. Celota je postavljena na podolgovatem marmornatem podstavku z vklesanim in pozlačenim napisom. Spomenik je bil odkrit leta 1968. Rakovec, Andreja. "Mariborski spomeniki znanim osebnostim: o vlogi naročnikov in umetnikov v drugi polovici 20. in na začetku 21. stoletja." Acta historiae artis Slovenica, let. 20, št. 1 (2015), str. 207-209. Rakovec, Andreja. Spomeniki znanih osebnosti v Mariboru (zloženka). Maribor: Umetnostna galerija, s. d. |
Spomenik stoji ob Gosposvetski cesti, med stavbama III. gimnazije Maribor in Osnovno šolo Prežihovega Voranca. |
PREŽIHOV VORANC 1893-1950 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Smiljanić |
3.4.2020. 00:00 |
— |
— |
Celopostavni kip na podstavku |
Maribor |
Gosposvetska cesta, 1392/1 |
|
Koboli, spomenik bratoma Kante |
Spomenik iz obdelanega kamna dimenzij 130 x 130 cm in napisno ploščo 60 x 40 cm stoji na opornem zidu. Vir : http://www.vojaskimuzejtabor.eu/novica-obnova-urejanje-spomenikov.html |
Koboli, nedaleč od Kantetove domačije
|
TUKAJ STA PADLA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar |
1.1.2022. 00:00 |
— |
— |
— |
Komen |
2419 KOBOLI, 300/1 |
|
Delavcem opekarne Hudo pri Radomljah |
Svetla marmornata plošča na nekdanji Šrajevi opekarni, v kateri je delovala prva partizanska tiskarna za kamniško okrožje. Vklesana so imena štirih delavcev opekarne, padlih v NOB. Odkrita 5. avgusta 1956.
|
Opekarniška 16. Spominska plošča je pritrjena na vzhodni fasadi vratarnice podjetja Induplati, v severnem delu naselja. Pred vratarnico so (lahko zaklenjena) železna motorna vrata. |
V TEJ OPEKARNI SE JE NAHAJALA ZA SVOBODO SO ŽRTVOVALI HRIBAR JANEZ 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 7. 3. 2019 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Domžale |
1936 RADOMLJE, 1014/19 |
|
Lokve pri Črnomlju, glavnemu štabu NOV in PO Slovenije ter Francu Rozmanu - Stanetu |
Po načrtih Branka Kocmuta je bil spomenik postavljen 22. julija 1952, leta 2009 pa je bil obnovljen. Zgodovinsko ozadje: Glavni štab NOV in PO Slovenije Glavni štab NOV in PO Slovenije se je tu nastanil v barakah v gozdu vzhodno od vasi. To naselje se je imenovalo Baza 100 in v njej je štab ostal do odhoda iz Bele krajine zadnje dni aprila 1945. Bil je najvišji vojaško-politični in vodstveni organ za poveljevanje vojaškim enotam in ustanovam NOB na Slovenskem. Osnovo tega organa so predstavljali člani Vojaške komisije pri Centralnem komiteju Komunistične partije Slovenije, štab pa je bil do sredine 1943 podrejen Izvršnemu odboru Osvobodilne fronte. Zadnjo besedo pri imenovanju posameznikov na pomembna mesta znotraj štaba je potem prevzel Vrhovni štab NOV in PO Jugoslavije. Do maja 1942 je bil njegov sedež v Ljubljani, zatem do novembra 1942 v Kočevskem Rogu, nato do aprila 1943 v Polhograjskem hribovju in potem spet v Kočevskem Rogu. Po kapitulaciji Italije in razpadu italijanske vojske je sledilo več selitev: grad Soteska pri Dolenjskih Toplicah, vas Pribišje severno od Semiča, vas Kot pri Semiču, Črmošnjice, Dragatuš, od septembra 1944 Lokve pri Črnomlju in za nekaj časa tudi Trst proti koncu vojne. Število članov štaba se je stalno večalo, predvsem skozi leto 1944, in na koncu preseglo število 300. Štab je imel svoje organe in oddelke. Kot prvi je bil februarja 1943 ustanovljen glavni obveščevalni center, junija 1943 pa operativni oddelek s kadrovskim odsekom, odsekom za propagando in statistiko, odsekom za zveze in saniteto ter sodni in ekonomski odsek. Organizacijski oddelek in oficirska šola sta avgusta 1943 postali naslednji novi pridobitvi, v letu 1944 pa še cela vrsta oddelkov in odsekov: operativni, obveščevalni, šifrantski, prometno-tehnični, ekonomski, sanitetni, veterinarski, propagandni in personalni oddelek, sodni ter politični odsek, geodetska sekcija, referat za letalstvo in Baza glavnega štaba Slovenije v Dalmaciji. Štab je imel povrhu tega tudi verskega referenta in oficirja za zveze z zavezniškimi vojaškimi misijami. Takoj po ustanovitvi 22. junija 1941 v Ljubljani se je najprej imenoval Vrhovno poveljstvo slovenskih partizanskih čet, nato je septembra 1941 sledilo preimenovanje v Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet; konec leta 1942 se je uveljavilo ime Glavno poveljstvo slovenske narodnoosvobodilne vojske, od začetka 1943 Glavno poveljstvo slovenske narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije, maja istega leta pa je prvi dve besedi zamenjala besedna zveza Glavni štab, in to ime se je obdržalo do marca 1945, ko se je preimenoval v Glavni štab JA za Slovenijo. Dokončno je bil ukinjen 18. maja 1945. Zgodovinsko ozadje: smrt komandanta Staneta Na tem mestu se je 7. novembra 1944 med preizkušanjem angleškega metalca min ponesrečil komandant Stane. S tovariši je preizkušal enega od angleških minometalcev, ki so jih Angleži s padali spustili na osvobojeno ozemlje, ko je tretja mina v cevi eksplodirala, na mestu ubila vodnika Juga in mlajšega vodnika Tončka Dobriloviča, ki sta upravljala z orožjem, in ranila preostale – od tega Rozmana tako hudo, da tudi takojšnja operacija ni mogla več pomagati. Pozno popoldne istega dne je zaradi hudih poškodb trebušne votline umrl v partizanski bolnišnici Kanižarica. V zadnjih urah je bila ob Rozmanu tudi njegova žena Marija Jurca – Meta, takrat v tretjem mesecu nosečnosti z njegovo bodočo hčerko Stano, ki je bila rojena aprila 1945. Za posledicami ran od eksplozije je 18. decembra umrl še španski borec podpolkovnik Anton Žnidarič – Štefan, medtem ko so načelnik glavnega štaba generalmajor Lado Ambrožič – Novljan ter majorja Franc Tavčar – Rok in Jože Malnarič – Križevski preživeli. Pokopan je bil 8. novembra v Črnomlju, vojska in ljudstvo se je množično poslovila od komandanta Staneta, partizanske enote pa so še zadnjikrat stopile v pozor pred svojim komandantom ob 11. uri na trgu pred gradom. Do danes se je pojavilo več govoric o okoliščinah Rozmanove smrti; od neprevidnosti, sabotaže (podtaknjena defektna mina, možen razlog Rozmanovo zagovarjanje obstoja slovenske vojske in poveljevanja v slovenščini) in celo do trditve, da naj bi bil za njegovo smrt odgovoren Arso Jovanović (1907 – 1948), katerega je v Slovenijo poslal Tito z namenom, da bi slovensko osvobodilno gibanje podredil vrhovnemu štabu, čemur so se v vodstvu OF uprli. V resnici je odpovedala varnostna naprava minometa, ki se je po vsej verjetnosti poškodovala ob padcu iz letala, ko se padalo s pošiljko ni odprlo. Vendar je poglavitni razlog treba iskati v sami pomanjkljivosti izdelave teh minometov. Osnovna ideja je bila sestava lahkega in preprostega minometa, s katerim bi lahko oborožili enote, ki se izkrcavajo v sovražnikovem zaledju. Pri tem pa se je pojavilo vprašanje, kako mino aktivirati ob njenem padcu na cilj. Mine težjih minometov so imele na konici nameščen udarni vžigalnik, ki je sprožil aktivacijo, ko je konica priletela ob tla. Da bi mine vedno pristale na konici z vžigalnikom, so skrbeli zračni stabilizatorji na drugem koncu mine. Ti pa na manjših in lažjih minah niso bili učinkoviti in zato je bilo treba poiskati drugo rešitev. To je na koncu postal sistem vžiga, ki mino aktivira ob močnem tresljaju, ko ta prileti na cilj, z varnostno napravo pa bi preprečili eksplozijo v cevi minometa, saj bi ta naprava ob izstrelitvi mine aktivirala glavni vžigalnik, ki bi mino sprožil ob naslednjem večjem udarcu. Ker pa se številna padala z zaboji teh min niso odprla in so zaboji v prostem padu prileteli na tla, so te varnostne naprave večkrat odpovedale. Več partizanov je umrlo ali bilo ranjenih zaradi teh minometov, dokler ni vrhovni štab prepovedal njihovo uporabo. Usločen kamniti steber stoji na mestu, kjer je bil sedež glavnega štaba NOV in POS (Baza 100) in kjer so ob nesreči izgubili življenje komandant Franc Rozman in še trije partizani. Spomenik, narejen po zamisli B. Kocmuta, je bil odkrit 1952.
Viri slik:
Geslo: herojsmrt123 |
Spomenik se nahaja v vasi Lokve pri Črnomlju, smer Semič – Črnomelj, ko se peljemo mimo Petrove vasi in Rožanca, ki sta na desni strani, je približno čez 200 m odcep na levo v vas Lokve. Pri odcepu sta tudi dva smerokaza k spomeniku, peljemo se naprej čez vas in pred gozdom je spomenik. Dostopno je z avto, parkiramo v lahko v bližini. |
Na tem mestu se je 7. 11. 1944 smrtno ponesrečil komandant SPČ NOV in POS Franc Rozman – Stane podpolkovnik Žnidarič Anton – Štefan starejši vodnik /JUG/ in mlajši vodnik Tonček Dobrilovič. Spodaj je z rdečimi črkami zapisano: Na tem mestu je deloval glavni štab NOV in POS od decembra 1944 do osvoboditve. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Rahela Butala (izvirni zapis), Stanko Podržaj (dopolnjeni zapis, 16. 12. 2016) |
30.4.2024. 00:00 |
— |
Dodal posnetek, M. Hladnik 30. 4. 2024 |
Steber je vbočen in ima na sredini reliefno upodobitev, zgoraj pa vgraviran napis z zlatimi črkami |
Črnomelj |
Lokve (začetek gozda). K. o.: 1536 Talčji Vrh, parcela: 283. Lastnik: Občina Črnomelj. |
|
Leandro Furlan |
Leandra Furlana so tu ubili nacisti 26. 9. 1943. Na tem kraju je 26. septembra 1943 padel Leandro Furlan, star 19 let. Po spopadu s partizani pri Zgoniku so ga Nemci opazili preden bi se lahko skril v grmovje. Ustrelili so ga, potem pa mu še nekajkrat zabodli v tilnik. Njegovo truplo je vaščan našel šele nekaj dni kasneje. Vir: SKGZ, spomeniki.org/ monuments https://www.spomeniki.org/monuments/spominska-plosca-leandru-furlanu-v-gabrovcu/ |
Ob cesti iz Proseka v Gabrovec na levi strani ceste, 100m od mosta nad avtocesto (nekaj korakov od ceste) |
V SPOMIN |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Hladnik 22.12.2020
D.Divjak 31.5.2022 |
1.10.2022. 00:00 |
— |
D.Divjak dodal opis 31.5.2022
Spomenika na opisanem mestu s ceste ni videti, tudi dostopa ni preko obcestne ograje. Če je spomenik kje v grmovju še je, mora biti zelo zapuščen in zanemarjen. M. Hladnik 1. 10. 2022 |
— |
Italija, Zgonik |
— |
|
Ustanovitev Šaleške čete, Vrhornik |
Območje Završ, Graške gore in Razborja je bilo med narodnoosvobodilno borbo zelo pomembno. Tu so se partizanske enote pogosto zadrževale, tu so izbojevale številne bitke. Prav na tej domačiji Vrhornik je bila 1. julija 1942 ustanovljena Šaleška četa. Ob ustanovitvi je štela 22 partizanov in na mislinjsko-šaleškem območju samostojno delovala le do 6. Oktobra, ko se je pridružila legendarnemu Pohorskemu bataljonu. Spominska plošča je bila sprva na pritrjena na staro hišo, ki so jo leta 2010 podrli in jo pritrdili na novo stanovanjsko hišo, last sina Franca Kotnika v Podgorju 153-po domače pri Vrhorniku. Vir: Iz arhiva in zapisnikov združenja borcev za vrednote NOB Slovenj Gradec. |
Iz naselja Podgorje pri kapelici v smeri Uršlja gora, Razbor in nadalje za smer Šoštanj, Velenje. Po 5 km na križišče zavijemo v levo v smer Velunje in po 1 km po makadamski cesti ponovno zavijete v levo in po klancu prispete do kmetije Vrhornik/Vrhurnik, Podgorje pri Slovenj Gradcu, št. 153. |
[zvezda] OO ZZB NOV |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Jože Vrabič, 13. julija 2017 |
7.5.2025. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 7. 5. 2025, po predlogi Mojce Luštrek uredil napis na plošči in dodal fotografijo Vrhornikove hiše 3/2, ki ni več stalno naseljena. |
Železo vlita plošča |
Slovenj Gradec |
K. o. 0857 Veluna, parc. št. *29/1 |
|
Novo mesto, Spominska plošča padlim iz Bršljina |
Na pravokotni svetli marmorni plošči so imena 26 padlih borcev in žrtev druge
svetovne vojne iz Bršljina. Plošča je bila odkrita 1951. |
Bršljin 44. Plošča je pritrjena na vhodni fasadi nekdanjega zadružnega doma, danes trgovine Kmetijske zadruge. |
ZA SVOBODO SO DAROVALI BORCI ŽRTVE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar |
24.5.2020. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Novo mesto |
K. o. 1455 Bršljin, parc. št. 128/10 |
|
Franc Rozman Stane, vojašnica Edvarda Peperka v Ljubljani |
Prvotno je bila to Vojašnica bratstva in edinstva, zgrajena leta 1975. Kasneje je bila preimenovana v vojašnico Franca Rozmana, 13. julija 2012, pa je sledilo preimenovanje (po nalogu tedanjega obrambnega ministra Aleša Hojsa) v Vojašnico Edvarda Peperka geslo: vojska123 |
Na dvorišču vojašnice Edvarda Peperka, Leskovškova 2, Ljubljana |
FRANC ROZMAN STANE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 12.05.2019 |
9.8.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 9.8.2024, uredil Besedilo na spomeniku (opis preselil v rubriko Opis in viri) in dodal katastrske podatke |
kip z dvema stebroma na kamnitem podstavku |
Ljubljana |
K. o. 1730 Moste, parc. št. 127/587 |
|
Ustrelitev borcev krške partizanske skupine |
V smrekovem gozdu ob cesti Brežice-Bizeljsko so nacisti 30. 7. 1941 ustrelili devet fantov in eno dekle, ki so bili člani krške partizanske skupine. Nemci so jih s pomočjo izdajalca ujeli v gozdu Rore nad Krškim. To so bile prve žrtve nacističnega nasilja v Sloveniji. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, str. 469. Na začetku poti proti spomeniku Krški četi, pri SOS izvozu iz državne ceste, stojijo štirje leseni stebri, od katerih sredinska dva nosita leseno tablo z napisom: POT K SPOMENIKU KRŠKIH ŽRTEV Tam se prične kakih 100 metrov dolga ravna pot v gozd do spomenika. Tik pred spomenikom je mostiček čez manjši potok. Spomenik je sestavljen iz velikega pokončnega kamnitega bloka, na katerega vrh je pričvrščen okrogel betonski odlitek z reliefom peterokrake zvezde, ki je pobarvana rdeče, na sprednji strani pa ja vdelana kamnita plošča z napisom. Pred spomenikom se nahaja mnogokotni podstavek za sveče, obrobljen s kamnitimi robniki in v notranjosti posut z lubjem. ESD 9372 Zavod za varstvo kulturne dediščine Novo mesto Avtor neznan, spomenik postavila KO ZB Brežice, izvajalec del Mulej Jožko, kamnosek Videm - Krško, datum odkritja 1946. Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 159-160. |
Vas Bukošek, v gozdu Dobrava, ob državni cesti Brežice–Bizeljsko, kjer se nahaja SOS izvoz. Tu se začne krajša pot v gozd do spomenika. |
NA TEM MESTU SO BILI USTRELJENI DNE 30.7.1941 PRVI BORCI ZA SVOBODO GRABER JOŽE 1922 JERNEJEC PETER 1914 KAPLAN RADO 1912 KAPLAN MILAN 1918 KAPLAN ZDENKO 1922 KASTELIC RAJKO 1922 LASTELIC FRANC 1923 PRESKAR FRANC 1917 PRESKAR TONČI 1921 URANJEK IVANKA 1919 MESTNA ZVEZA BORCEV BREŽICE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Andrej Cizl, 30.1.2018, dopolnila Stane Preskar in Anton Petrovič, 30. 5. 2018 |
13.10.2023. 00:00 |
— |
S.Gradišnik, dodal opis dogodka, 13. 10. 2023 |
kamnit blok |
Brežice |
505/13 k.o. Bukošek, Zavod kmetijskih zemljišč in gozdov RS |
|
Turjak |
LSI 2: 277 (slika), 278 vsi123 |
Turjak, v starem mestnem jedru
https://www.google.si/maps/@45.8205613,13.4453332,3a,15y,258.99h,82.38t/data=!3m6!1e1!3m4!1s0YX13yfXzsfL1MXR0k2ZOg!2e0!7i13312!8i6656!5m1!1e1?hl=sl
Prestavljen glede na StreetView in fotografijo 1? (MK)
|
A TUTTI CADUTI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 3. 1. 2021 |
22.10.2022. 00:00 |
— |
Dodal slike, dve tudi iz sosednjega kraja Begliano. Spomeniki so antifašistični, niso pa več slovenski. |
— |
Italija, Turjak / Turriaco |
— |
|
Oštrc, grob petnajstim borcem |
.Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 130. |
Pokopališče v vasi Oštrc. |
NA TEM POKOPALIŠČU JE POKOPANIH 15 BORCEV NOV IN 5 ŽRTEV FAŠISTIČNEGA NASILJA. SLAVA JIM. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Anton Petrovič, 13. 8. 2017 |
— |
— |
— |
spominska |
Kostanjevica na Krki |
K. o. 1335 OŠTRC, parc. št. 1146/2 |
|
Pavlova vas - Kerinov križ |
Nagrobni spomenik je narejen iz skalne gmote kamnine, ki je pri lokalnemu prebivalstvu znana kot "pišečki kamen" in ki se najde pri Duplu – votlini, kjer izvira potok Gabernica, v neposredni bližini župnijske Cerkve sv. Mihaela v Pišecah. V skalo je vdelana marmorna spominska plošča. Pred spomenikom se nahaja kamnita škarpa. Na tem mestu je, preden je bil postavljen spomenik, stal križ, ki so ga nato odstranili. Ker je partizanski spomenik posvečen Ivanu Kerinu, je pri lokalnem prebivalstvu kraj obče znan kot Kerinov križ. V preteklosti je bilo nekaj pobud, da bi križ postavili nazaj, ki pa niso bile uresničene. Kerinov križ je tudi priljubljena začetna točka izletniških pohodov na Veliki Špiček (686 m; 45 min hoda), ki je najvišji vrh Občine Brežice, in na Svete Gore (527 m; 2 uri hoda), znano romarsko središče v vasi Zagaj v Občini Bistrica ob Sotli. V bližnjem zaselku Preska se na Velikem vrhu (701 m), ki je najvišji vrh Orliškega pogorja, nahaja spomenik tolarju. https://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Kerinov_kri%C5%BE EŠD 10498 1. maja 1943 so nacisti v Pišecah ustrelili deset talcev in borcev Srečotove čete Kozjanskega bataljona. 1. maja 1944 so na prevoju gore Orlice nad vasjo Pavlova vas po izdaji ujeli borca Ivana Kerina in ga zverinsko obglavili. Junija leta 1944 so nad Pišecami ustrelili očeta in sina Habjanova, 17. februarja 1945 pa še borca Kozjanskega odreda Janka Padežnika. |
Spomenik se nahaja v Pavlovi vas, ob cesti, ki pelje od Cerkve sv. Jedrti v Pavlovi vasi do zaselka Preska, ki uradno spada k Osredku pri Podsredi. |
V SPOMIN IVANU KERINU IZ SILOVCA KI SO GA 1.MAJA 1944. NA TEM MESTU UBILI NEMŠKI FAŠISTI OB DVAJSETLETNICI VSTAJE ZB. PIŠECE - SROMLJE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Andrej Cizl, 26.1.2018 |
5.12.2020. 00:00 |
— |
Z lit. dopolnil M. Hladnik
Fotografijo informativne table dodal Stane Preskar (25. 10. 2021). |
nagrobni spomenik padlemu partizanu |
Brežice |
K.o.: 1259-PAVLOVA VAS |
|
Turjak, občina |
12 padlim partizanom |
Turjak, mestna hiša (županstvo), Piazza Liberta 34 |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Hladnik 3. 1. 2021 |
22.10.2022. 00:00 |
— |
Občinska stavba je bila konec tedna zaprta, zato do plošče ni bilo mogoče. M. Hladnik 22. 10. 2022 |
Spominska plošča |
Italija, Turjak / Turriaco |
— |
|
Pokopališče Podlipovica |
— |
Pokopališče se nahaja okrog cerkve sv. Mohorja in Fortunata nad Podlipovico. Nagrobnik je levo od mrliške vežice. |
NEZNANI BOREC NOV |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po cedejki Čas beži, spomin živi, poslikal Urh Ferlež 17. 7. 2023 |
28.6.2023. 00:00 |
— |
— |
Nagrobnik |
Zagorje ob Savi |
— |
|
Dramlje, pokopališče, Grabler Matevž |
Sistory navaja Ime in priimek: Matevž Grabler, Oče: Franc, Mati: Antonija, Po domače: Tavželj, Datum rojstva: 19. 09. 1884, Kraj rojstva: Dramlje, Kraj bivanja: Dramlje, Stara občina: Dramlje, Nova občina: Šentjur pri Celju, Datum smrti/izginotja: 00. 00. 0000, Kraj smrti/izginotja: Dachau, Kraj pokopa: Dachau. |
Pokopališče Dramlje, Šentjur pri Celju, leva stran pokopališča, 4. vrsta (od spodaj navzgor), 4. grob desno od kamnite ograde. |
[križ] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 10.8.2023, po podatkih in slikah Zdenke Primožič |
8.10.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 8. 10. 2024, dodal fotografijo 4/4 Mojce Luštrek |
družinski nagrobnik |
Šentjur |
K. o. 1131 Marija Dobje, parc. št. 816/3 |