Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Šentjanž nad Dravčami, Spominska plošča na Levovnikovi domačiji |
Vir: |
Spominska plošča je pritrjena na steno hiše na Levovnikovi domačiji.
Šentjanž nad Dravčami 14.
|
IZ TE HIŠE JE BIL V LETU 1942 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar |
28.1.2022. 00:00 |
— |
S.Gradišnik, dodal fotografije, 18.8.2022 |
Spominska plošča |
Vuzenica |
— |
|
Spomenik padlim med NOB, Dol-Laze |
V dvodelen, iz večjih lomljencev zidan pokončen dvojni kvader, je spredaj vzidana pokončna granitna napisna plošča, ob straneh pa sta vklesani še dve imeni. Na vrhu je (je bila) peterokraka zvezda. Spomenik iz 1953 je posvečen v NOB padlim domačinom. Kraj se ponaša z bogato predvojno zgodovino. Od tu izhaja tudi prvoborec, revolucionar in politik Stane Kavčič. Kot tak je bil kraj kaj hitro cilj okupatorskega nasilja. Po partizanskem napadu na preserski most so Italijani aretirali 69 povsem nedolžnih ljudi v Borovnici in okolici in proti njim uprizorili sodni proces. 16. obtožencev so obsodili na smrt in jih 10. 3. 1942 ustrelili v Gramozni jami v Ljubljani. Večina od teh jih je bilo doma z Dola in sosednjih Laz. Iz obeh vasi je med NOB padlo 12 borcev, 16 je bilo žrtev fašističnega nasilja, večinoma talcev. (iz neznanega razloga na spomeniku niso vpisani vse žrtve). Arhiv ZB NOB Borovnica Franc Pasetta, Nastanek in delovanje Borovniške čete v letu 1941. Vrhnika, Naš časopis, 1981. Albert Jakopič-Kajtimir, Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana, Založba Borec, 1978 Evidenčna številka po registru nepremične kulturne dediščine: 11550 |
Spomenik stoji na manjši zravnani površini, posuti s peskom, nad cesto Borovnica – Verd na levi strani v smeri iz Borovnice proti Verdu. |
SLAVA PADLIM V NOB Napis na čelni strani: GRELJO IVAN KOROŠEC STANE |
— |
— |
— |
— |
Peter Palčič marec 2017 |
— |
— |
— |
Kamnit dvojni kvader |
Borovnica |
2004, 1934/44 |
|
Pri stenah, žrtvam fažizma |
Spomenik vsem žrtvam fašizma so odkrili 1983. |
Pri stenah / Torriori di Monrupino, Col, južno od križišča, kjer se odcepi cesta na britof. |
SINOVOM NAŠEGA NARODA AI FIGLI DEL NOSTRO POPOLO OBČINA REPENTABOR 1983 COMUNE DI MONRUPINO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 22. 12. 2020 |
8.6.2025. 00:00 |
— |
Fotografije Danijel Zlatič.
Fotografije Hladnik 5. 2. 2022
M.Kermavnar, 8. 6. 2025, dodal fotografij 3/2 do 3/4 Mojce Luštrek |
plošča in infotabla |
Italija, Repentabor |
— |
|
Padlim, Banjaloka |
Spomenik ima masivno betonsko podlago. Na njej je kamnita gmota (150x150x60 cm) s črno marmornato ploščo (62x50 cm). Avtor idejne zasnove za spomenik je ing. arh. Ignacij Gregorač - Vid, napis na plošči pa je delo dr. Lada Jordana. Gradbena dela so izvajali delavci podjetja Snežnik Kočevska Reka in člani ZZB. Spomenik je bil odkrit 19. septembra 1971. Kočevska je dežela gozdov, ki so nudili zavetje partizanskim enotam, med drugim tudi zalednim enotam (bolnice, delavnice ipd.). Pomembno vlogo so imele partizanke tiskarne in ciklostilne tehnike, kjer so razmnoževali informacijsko - propagandno gradivo, brošure, denar in vojaške priročnike. Med večje tiskarne je sodila tiskarna Triglav, skrita v predelih Goteniškega Snežnika. Vsaka delavnica je imela poleg strokovnih delavcev (stavcev, tiskarjev, knjigovezov...) in stražarjev tudi političnega komisarja. To dolžnost je pri kolektivu ciklostilne tehnike in tiskarne Triglav opravljal Janez Maselj - Lado, rojen 1911 v Čepljah. 16. junija 1944 se je Janez Maselj odpravil v osvobojeno Dolnjo Brigo. Ravno tedaj pa je v vas vdrla nemška vojska, ki je komisarja hudo ranila. Misleč, da je mrtev so mu vzeli pištolo in sezuli škornje. Ranjenec se je odvlekel v gozd, kjer so ga našli domačini in ga odpeljali v partizansko bolnišnico v bližini Dolnje Brige, kjer je naslednje jutro preminil. Pokopali so ga na grobišču blizu bolnice. Po osvoboditvi so svojci njegove posmrtne ostanke prenesli na Brdo pri Lokovici. Vir: mag. Irena Škufca, Spominska obeležja narodnoosvobodilne borbe na Kočevskem, 2005 Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 114. |
Ob glavni cesti (na desni strani) Kočevje - Petrina (Brod na Kolpi) med naseljema Briga in Banja Loka. |
[zvezda] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Vasja Marinč, 7.3.2017
24.12.2021 D.Divjak |
24.12.2021. 00:00 |
— |
24.122.2021 dopolnil podatke D.Divjak |
Spomenik |
KOSTEL |
K.o.: 1609 - BANJA LOKA, št.parc.: 210/2 |
|
Radio Kričač |
Radio Kričač je bila radijska postaja v organizaciji Osvobodilne fronte, ki je delovala od novembra 1941 do aprila 1942. Radijski oddajnik in pripadajočo opremo je izdelal Rado Luznar. Besedila oddaj je sestavil uredniški odbor pod vodstvom Lovra Kuharja. Program je vseboval predvsem poročila iz partizanskega in okupiranega terena, poročila iz drugih bojišč, razne prispevke, navodila, povzetke in okrožnice za delo na terenu in pregled posameznih političnih, vojaških in drugih akcij. Radio je oddajal 2x ali 3x na teden. Oddajanje se je začelo okoli osme ure zvečer in je navadno trajalo približno 15 minut. Ker je radio deloval v ilegali, se je stalno spreminjala lokacija oddajanja. Vedno je bila izbrana lokacija na domu nekga, ki so mu delavci radia zaupali. Zato ima Kričač spominsko obeležje na vseh lokacijah, kjer so potekale oddaje. V Ljubljani tako lahko najdemo 22 obeležij (moralo bi jih biti 23, vendar stavbe na Vilharjevi 2 ni več). Na vsaki stavbi, od koder je radio oddajal, je pritrjena okrogla spominska plošča. Vir: Reisp, Sonja. Kričač. Radio Osvobodilne fronte 1941 - 1942. Ljubljana: Inštitut za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani, 1975. Foto: Boštjan Potočnik |
Spominska plošča se nahaja na fasadi hiše na naslovu Cesta v Rožno dolino 24 v Ljubljani. |
V TEJ HIŠI JE DELOVAL V LETIH 1941 IN 1942 RADIO KRIČAČ OF RTV LJUBLJANA 26. IX. 1985 |
— |
— |
— |
— |
Boštjan Potočnik, 9.1.2017 nedokončano |
— |
— |
— |
spominska plošča (premer prib. 45cm) |
Ljubljana |
Gradišče II, *384 |
|
Zagaj pri Ponikvi |
Ni v RKD. 25. marca v mraku se je nenadoma pojavila pred hišo Franca Habjana p.d. Sodina, v kateri je bil štab brigade, bojna patrulja nemške kolone. Nemški naddesetnik je prišel do praga domačije in po nemško vprašal presenečenega Jožeta Zbašnika, katera četa je tukaj. Ko je Nemec opazil pri komandantu Martinu Kumerju rdečo zvezdo, je počasi izgovoril: "A tako, banditi!" Nastala je panika. Padel je nosač generatorja in borec Alojz Mazil. Naslednji dan je umrla še Marija Grobler-Slavček iz Lok pri Taboru. Vir: Bračičeva brigada 2 str. 564. |
Za zidanim znamenjem levo ob cesti na severnem koncu vasi Zagaj pri Ponkvi, 40 m za h. št. 25 a oziroma 60 m pred bifejem na sedlu (Kraberk 15). |
1. plošča: NA TEH PRIJAZNIH 2. plošča: MAZIL ALOJZ 3. plošča: GROB |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 24. 5. 2018 |
— |
— |
S.Gradišnik, dodal besedilo, 20.5.2022.
Po "Sistory" Alojz MAZIL, roj. 13.06.1914 v Slivnici pri Celju, stan. Kraberg, poročen, posestnikov sin, II. SNOUB Ljube Šercerja, padel 08.04.1945 v Kraberku, Marija GROBLER, roj. 30.09.1922 v Sodražici, stan. Loke pri Taboru, samska, uradnica, XIII. SNOUB Mirka Bračiča, štab, umrla 26.03.1945 v PVB "Zima" nad Konjiško vasjo za posledicami ran-Bor1974, 15.XII.2024. |
tri marmornate plošče |
Šentjur |
— |
|
Spomenik padlim, Zgornji Goreljek |
Spomenik v boju 15. 12. 1943 padlim borcem 3. bataljona Prešernove brigade. Arh. Edo Ravnikar je lokacijo uredil leta 1956 po naročilu Okrajnega odbora ZZB NOV Radovljica. Plošča je bila izdelana v livarni Železarne Jesenice, napis pa je sestavil Matej Bor. Leta 1974 dopolnjeno s skulpturo Toneta Svetine. Na temeljnih nekdanjega penziona Pokljuka (Mile Pavlin navaja predvojni Lovčev hotel). Fotografija kaže podrto ploščo, ki je danes spet fiksirana. EŠD 9497 Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 102-103. Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 131. Spomenik na Pokljuki. Wikimedia Commons. 15.12.1943 zjutraj je prišel 3. bataljon Prešernove brigade na Goreljek in se ustavil v Lovčevem hotelu; bataljon se je zavaroval le z dvema stražama. Partizani so, nič hudega sluteč, zaradi utrujenosti kmalu zaspali. Štab bataljona se je nastanil kakih 50 metrov stran od hotela. Opoldne so imeli četni komandirji sestanek, tedaj pa je pritekel stražar v štab in javil, da gredo Nemci. Prihajali so v belih haljah in bataljon v širokem loku obkolili ter začeli obroč stiskati. Po naključju je poveljstvo bataljona ostalo zunaj sovražnega obroča. Nemci so začeli napadati z močnim ognjem, tako da se partizani niso mogli umakniti. Boj je trajal 5 ur. Okrog 500 Nemcev se je bojevalo z 82 partizani. Le redkim borcem je uspelo prebiti se iz obroča ter se pridružiti štabu bataljona in komandirjem čet, ki so zunaj obroča napadali sovražnika, da bi rešili obkoljene tovariše. Šele ko je obkoljenim borcem zmanjkalo streliva, je Nemcem uspelo strniti obroč. Ranjene in ujete partizane so odpeljali s seboj; hotel pa zažgali. Okrog 40 metrov od bojišča je urejeno grobišče s spomenikom; tu so pokopani padli borci. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 238. |
Ob cesti na planini Zgornji Goreljek, desno od ceste (v smeri proti Koprivniku) in južno od grobnice padlih.
Hiša v bližini: Goreljek 92 |
S SMRTJO STE POSTALI NESMRTNI [zvezda] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik nedokončano foto 26. 11. 2011
D.Divjak 13.10.2022 |
13.10.2022. 00:00 |
— |
D.Divjak dopolnil podatke 13.10.2022
Dodal nekaj slik M. Hladnik 20. 4. 2024 |
kamen in kovinski kip |
Bohinj |
K.o.: 2196 - BOHINJSKA ČESNICA, št.parc. 1805/4 |
|
Lado Grbec in Ivan Lampeter, pokopališče Videm |
Na pokopališču stoji nagrobni spomenik s črno marmornato ploščo (67x45 cm). Ostali podatki niso znani. Spomenik Lampetru: črna marmornata plošča (65x45 cm). Nagrobni spomenik v spomin med NOB padlemu borcu Cankarjeve brigade Ivanu Lampetru na pokopališču Videm. Spomenik je bil obnovljen s pokrivno ploščo leta 2016.
|
Na pokopališču na Vidmu, Lampetrov stoji od vhoda v levi vrsti ob obzidju.
(EPSG:3912): 502543,25 44402,50
(WGS84): 45°32'38,05" N 15°1'40,13" E
|
[zvezda] [zvezda] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Vasja Marinč, 9.3.2017
M. Hladnik 21.1.2022
D. Divjak 25.8.2024 |
25.8.2024. 00:00 |
— |
Po podatkih Pavla Majerleta Kukina dopolnil M. Hladnik 21. 1. 2022.
D. Divjak dodal opisa iz Sistory 25.8.2024 |
Nagrobnik |
Kočevje |
parcelna številka 3199/1, k. o. 1600 Knežja lipa |
|
Železniki, pokopališče, Kemperle Tone |
Sistory navaja: Ime in priimek: Anton Kemperle, Oče: Janez, Mati: Frančiška, Datum rojstva: 16. 01. 1913, Kraj rojstva: Češnjica pri Kranju [naselje v občini Železniki], Kraj bivanja: Maribor, Stara občina: Maribor, Nova občina: Maribor, Poklic (soc. status): trgovski nameščenec, Datum smrti/izginotja: 13. 01. 1945, Kraj smrti/izginotja: Češnjica, Kraj pokopa: NULL, Država pokopa: Slovenija. »Kemperle Anton, 1913, Češnjica, trgovec, v partizane 9. 1. 1945, padel 13. 1. 1945 na Češnjici;« (Vincencij Demšar, Žrtve narodnoosvobodilne vojne iz občine Škofja Loka, Loški razgledi, letnik 22, številka 1, Škofja Loka: Knjižnica Ivana Tavčarja, Muzejsko društvo, 1975, str. 195) OpombaTone Kemperle je napisan tudi na spomeniku padlim v NOB in žrtvam fašističnega nasilja na Trnju v Železnikih. |
Pokopališče Železniki, od pokopaliških vrat pri poslovilnih vežicah desno,
ob zidu, vzporednem s cesto Škofja Loka–Železniki, 6. grob z desne strani vrste. |
[križ] KEMPERLOVI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 19.12.2024, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič |
19.12.2024. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Železniki |
K. o. 2071 ŽELEZNIKI, parc. št. 593/5 |
|
Babno Polje,grobišče na pokopališču |
Skupni grob 103 borcev NOB in žrtev fašističnega nasilja je tlakovan in označen s kamnitim obeliskom, na katerem je vklesano posvetilo. Na vrhu obeliska je zvezda, pred njim betonska klop. Grob je bil urejen po načrtih arhitekta Janeza Berdajsa 1959. Na levi strani spomenika je na pokopališkem zidu vgrajena marmorna plošča temne barve širine 48 in višine 26,5 cm ter na desni strani svetla marmorna plošča širine 47 in višine 30 cm s poljskim napisom. EŠD 17025 Foto: Miloš Toni |
Ob JV zidu pokopališča v Babnem Polju, pri cerkvi sv. Mihaela. |
TU JE SKUPNI GROB 103 PADLIH BORCEV IN ŽRTEV FAŠISTIČNEGA NASILJA IZ NOB leva plošča JOŽE ZUPANČIČ-PEPI ROJEN 1922 PADEL L. 1945 NA SPODNJIH POLJANAH MARICA DEBEVEC ZUPANČIČ ROJENA 1923 LIKVIDIRANA MARCA L. 1945 desna plošča na levi strani križ KU PAMIECI POLAKOW AUGUSTYNIAKA STANISLAWA Z WARSZAWY L 36 ANDRZEJCZAKA ZYGMUNTA Z LODZI L 21 POLEGLYCH NA SZLAKU WOLNOSCI W BABNO POLJE TOWARZYSZ BRONI OLEJNICZAK Z LODZI PREVOD /Drago Telič 5.6.2009/ V SPOMIN POLJAKOM AUGUSTYNIAK STNISLAWA IZ VARŠAVE STAREGA 36 LET ANDRZEJCZAKA ZYGMUNTA IZ LODZA STAREGA 21 LET KI STA PADLA NA POTI K SVOBODI V BABNEM POLJU VOJNI TOVARIŠ E OLLEJNICZAK IZ LODZA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik , dopolnil Daniel Divjak, 12.11.2019
2.junij 2021 dopolnil D.Divjak |
2.6.2020. 00:00 |
— |
2.6.2021 dodal povezavo D.Divjak |
Spomenik |
Loška dolina |
1651-BABNO POLJE, št. parc.:609 |
|
Hruševica, Spomenik NOB |
— |
Sredi vasi na severni fasadi hiše Hruševica 24a |
Prva plošča: PADLI V NOB 1922 ALOJZ FURLAN 1943 UMRLI V INTERNACIJI 1907 JANEZ ABRAM 1944 SPOŠTUJ SPOMIN UMRLIH ZA SVOBODO VAŠKA SKUPNOST HRUŠEVICA Druga plošča: ZGODOVINSKI DOGODKI MED NOB NOVEMBRA 1941 USTANOVLJEN PRVI VAŠKI ODBOR OF HRUŠEVICA 28. 8. 1983
Tretja tabla: V TEM KRAJU JE BILA HRUŠEVICA 1988 . Četrto obeležje: OF |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
MK 9. 4. 2020, foto in besedilo M. Hladnik 15. 7. 2020 |
21.4.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 21. 4. 2024, dodal fotografiji 3/1 in 3/2 Luštrek Janija |
plošče |
Komen |
2417 HRUŠEVICA, 837/9 |
|
Vojaško pokopališče pripadnikov Coomonwealtha Padova, Herman Topnikar |
Na vojaškem pokopališču je pokopan Herman Toplikar poleg groba člana letalske posadke stotnika S. Kovačovića, s katerim sta bila žrtvi protiletalske obrambe ( baterija 4/ Schwere Flakabteilung 311, na poti Zgornja Savio-Ravenna-Ostiglia-Modena-Bologna). Letalo je v skupini 13 letal 1. oktobra 1944 vzletelo z letališča Cecina med 20. in 21.15 uro na nočni oboroženi izvidniški polet nad severno in vzhodno Italijo v okviru 55Sq z letalom Baltimor V FW351-P, ki je bilo težko poškodovano in se zrušilo v bližini mesta Fiesso Umbertiano, severozahodno od Ferrare in pri tem eksplodiralo. Pri tem sta bila žrtvi oba strelca narednik H. Toplikar in nadporočnik Stevan K. Kovačović. Geslo: nedokončano123 |
Vojaško pokopališče pripadnikov Coomonwealtha, Via della Biscia 31, Padova |
SERGEANT H. TOPLIKAR 1ST OCTOBER 1944 YUGOSLAV FORCES |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
D. Divjak 15.12.2024 |
15.12.2024. 00:00 |
— |
— |
Nagrobnik |
Padova, Italija |
— |
|
Murska obota-Judovski spotikavci: Andrej Hahn |
|
Na križišču Slomškove in Slovenske ulice v Murski Soboti, pred h. št. 52.
46° 39′ 30,9″ N, 16° 09′ 59,81″ E |
TUKAJ JE PREBIVAL |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
30.1.2021. 00:00 |
— |
— |
Spotikavec |
Murska Sobota |
— |
|
Jože Fink, Križe |
Stara slika je iz brošure Od spomenika do spomenika, str. 33. Številka hiše je bila včasih Križe 57. Predvojni sekretar SKOJ-a Fink je deloval v Vzajemnosti, bil med ustanovitelji Zveze delovnega ljudstva in pri protidraginjskih demonstracijah. Bil je med organizatorji OF v Tržiču in Tržiške čete. Boril se je tudi v Dražgošah. Marmornata plošča odkrita 21. 4. 1957. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 278. Od spomenika do spomenika NOB v občini Tržič, Tržič: Družbenopolitične organizacije, Skupščina občine, 1981, str. 33 (kot datum odkritja naveden 16. april 1957). |
Planinska pot 16, Križe (na hiši desno ob poti na Kriško goro, po domače pr Dolenc), 100 m v breg od glavne ceste v Križah. |
V tej hiši je bil rojen Jože Fink borec za delavske |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik s pomočjo Janeza Kavarja 9. 1. 2018, foto 2 Zdenka Maglica |
25.6.2021. 00:00 |
— |
— |
marmornata plošča |
Tržič |
— |
|
Trem partizanom Šercerjeve brigade, Planina pod Šumikom |
Padlim partizanom Štefan Dovnik, Avgust Dvoršak, Simon Janžič. Obeležje je bilo postavljeno 1979. Idejo za postavitev so dali lovci iz Oplotnice, ki spomenik tudi obiskujejo. Kraj boja 3. bataljona Šercerjeve brigade 23. oktobra 1944; v večurnem spopadu z Nemci so padli trije partizani. Prostor označuje granitni blok s kovinsko spominsko ploščo.
|
Na ovinku dovoza na kmetijo Juhartovih (Planina pod Šumikom 52), 300 m pred kmetijo. |
[zvezda] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar 22. 5. 2020, M. Hladnik 1. 9. 2020 |
4.8.2023. 00:00 |
— |
Dodal fotografiji Romana Zupaneca, dopisal besedilo, premaknil zapis 2 m proti jugu, kjer je že stala modra zvezdica M. Kermavnarja za isti spomenik, združil podatke in odvečno zvezdico pobrisal. M. Hladnik 4. 8. 2023 |
— |
Slovenska Bistrica |
K. o. 726 Planina, parc. št. 30 |
|
Župniku Martinu GABERC - Gornja Radgona |
— |
Plošča je pritrjena na ograjeni stavbi, po vsej verjetnosti župnišču. |
— |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Bor1974 |
17.2.2022. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
GORNJA RADGONA |
184 GORNJA RADGONA, 332 |
|
Novo mesto, Grobnica NOB na pokopališču Ločna |
Spomenik v obliki kvadratnega obeliska stoji na tlakovanem podstavku. Na vrhu obeliska je pritrjena kovinska krogla s petokrako zvezdo. Postavljen je bil 1954, avtorja sta D. Lapajne in M. Mušič. EŠD 4218 |
Stoji v vzhodnem vogalu pokopališča Ločna v Novem mestu.
Hiša v bližini: Seidlova cesta 27 |
KDOR PADE KOT STE PADLI VI TA ZMAGAL JE NAD SMRTJO IN USODO KO DAL SRCE JE IN POGUM IN KRI ZA NAJBOLJ DRAGOCENO STVAR SVOBODO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Miloš Kermavnar, 25.1.2020 |
27.7.2021. 00:00 |
— |
Zadnji dve sliki M. Hladnik 27. 7. 2021 |
grobnica |
Novo mesto |
K. o. 1456 Novo mesto, parc. št. 917 |
|
Bukovo, Spomenik |
Grobnica leži na pokopališču ob zidu, desno od cerkve. Skupen spomenik je kamnit obelisk z vklesanim posvetilom. Napisne plošče z vklesanimi imeni pokopanih so pritrjene na zid, ki omejuje grobnico z ene strani. Datum odkritja: 1.6.1963 Foto 1: M. Hladnik Foto 1,2,3: Miloš Kermavnar |
Na pokopališču ob cerkvi v Bukovem. (Bukovo 5) |
ŽRTVAM NOB |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 8. 4. 2017; Miloš Kermavnar 22.10.2019
7. februar 2021-dopolnil D,.Divjak |
7.2.2021. 00:00 |
— |
7.2.2021 - dopolnil podatke in vnesel imena in priimke žrtev, D.Divjak |
prostostoječi rezani kamen |
Cerkno |
K.o.: 2337 - BUKOVO, št. parc.: 37 |
|
Metnaj, spominska plošča padlemu Albinu Grajzar - Binetu |
EŠD: NI ! Kako je prišlo do napake pri zapisu priimka na plošči, ni znano. Nedvomno pa je to Albin GRAJZAR - Bine, roj.15. 2. 1922 v Smledniku, padel pa je 1. 4.1944 kot namestnik poveljnika I. divizije VDV. Po okupaciji se je 1941. leta pridružil partizanom in sicer je bil najprej borec Zaloške skupine, nato borec Molniške čete kot mitraljezec, leta 1943 je bil komandant I. bataljona VOS za Ljubljansko pokrajino, nato komandir Zaščitne čete pri Glavnem poveljstvu NOV in POS in od marca 1944 namestnik poveljnika I. divizije VDV. Dne 1. 4. 1944 je padel v Metnaju v spopadu z domobranci in Nemci. Za narodnega heroja so ga proglasili 20.12.1951 (povzeto po Pomniki v občini Grosuplje Lojzeta Kiklja) Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 109. Geslo: herojsmrt123 GRAJZAR ALBIN Wikipedija. GRAJŽAR, ALBIN (Bine) Obrazi slovenskih pokrajin. |
Spominska plošča je nameščena na južni strani stavbe PGD Metnaj št.2 in sicer na levem vogalu.
Do stavbe PGD Metnaj gremo iz Ivančne Gorice skozi Stično vse do Mekinje nad Stično ali pa še višje, do Dobrave pri Stični. Iz obeh zaselkov vodi cesta na levo proti Metnaju. |
V TEM KRAJU JE JUNAŠKO PADEL LETA 1944 GRAJŽER ALBIN KOMANDANT I. BRIGADE VDV |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
T. Bizjak in L. Zupančič |
7.7.2020. 00:00 |
— |
— |
kamnita plošča, kraj zgodovinskega dogajanja, memorialna dediščina |
Ivančna Gorica |
k.o.1803 - Metnaj, parc. št.: 190/2 |
|
Zorko Jelinčič, Nova Gorica |
Pred stavbo Kidričeva 16, Nova Gorica |
ZORKO JELINČIČ S HVALEŽNOSTJO POSTAVILI: |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar |
12.2.2021. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 7.9.2021, fotografije, napis na obeležju |
Doprsni kip |
Nova Gorica |
K. o. 2304 Nova Gorica, parc. št. 658/7 |
||
Obešeni partizani, Novo mesto |
Valjast steber z napisno ploščo, v ozadju postavljen del železne ograje, na katero so bili obešeni partizani. Postavljen 1956. Avtorica Špelca Valentinčič. Na sedanjo lokacijo prestavljen leta 1995 ob rekonstrukciji Seidlove ceste.
V Krečičevem katalogu je datum odkritja 12. 9. 1956, pred imenom
Valentinčičeve pa je zapisan Jože Plečnik. Seidlova cesta je bila nekoč Cesta
herojev. |
Spomenik stoji ob Seidlovi cesti in Koštialovi ulici, Novo mesto |
NA TEJ OGRAJI SO NEMCI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
L.H., 27.2.2018 |
30.5.2022. 00:00 |
— |
Dodatki o Plečnikovem avtorstvu. M. Hladnik s pomočjo Jožice Jožef Beg 31. 5. 2022
|
Spomenik |
Novo mesto |
k.o. Novo mesto, št. 1090 |
|
Franc Segulin - Boro Kladivar, Materija |
Doprsni kip je postavljen na podstavek iz črnega kamna. Kipar Jože Pohlen, odkrit 7. 9. 1974.
Segulin Franc Slovenska biografija. SEGULIN FRANC Spomeniki prihodnosti. |
Nahaja se na vaškem trgu, pred stavbo s hišno številko 18. |
FRANC SEGULIN BORO KLADIVAR ROJEN 3. OKTOBRA 1914 V POVŽANAH. SEŽGAN V KREMATORIJU RIŽARNA V TRSTU 22. I 1945 SEKRETAR OKROŽNEGA KOMITEJA KPS ZA BRKINE - SL. ISTRO IN SEKRETAR OKROŽNEGA KOMITEJA KPS ZA TRST. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Potepan s., 22. 4. 2018
Dopolnil D.Divjak 28. september 2020 |
11.9.2024. 00:00 |
— |
28.9.2020-dopolnil podatke D.Divjak, 29. 4. 2021 M. Hladnik
Zdenka Primožič 11. 9. 2024 dodala v Opis povezavo na spletni strani Slovenska biografija in Spomeniki prihodosti. |
Doprsni kip |
Hrpelje-Kozina |
K.o.: 2559 - MATERIJA, št.parc.: 837 |
|
Kurirska postaja 0-5 |
V Pikovih jamah Rudnika svinca in topilnice Mežica v Podpeci je v zimi 1944 / 45 delovala kurirska postaja 0-5, ki je vzdrževala zvezo s kurirsko postajo TV-32 v Jamnici pri Šentanelu. Po teh kurirskih linijah je bila takrat postavljena kurirska zveza čez Dravo na Svinško planino, kjer se je boril Severnokoroški bataljon.V spomin na uspešno delovanje kurirske postaje, so novembra 1979 odkrili spominsko ploščo, ki je pritrjena nad vhodom v jamo. Vir: Spomeniki in znamenja NOB v Mežiški dolini, str.62.S. Gradišnik, 16. 12. 2024 |
Z avtom: 1200 m po cesti od križišča pod Pikovem do ovinka, kjer se stanska cesta umeri navzdol (na tablah piše GUTOVNIK, ŠPAN, NAPŠ).
Peš: od ovinka se usmerimo 300 m navzgor po razmočeni gozdni vlaki. Ko zagledamo štiri meterski skalni prelom dolžine 30 m, se pod levo stranjo preloma nahaja rudniška Pikova jama s ploščo pred jamo. |
KURIRSKA POSTAJA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
bb
S.Gradišnik |
16.12.2024. 00:00 |
— |
— |
Kovinska plošča |
Črna na Koroškem |
PODPECA, 902 527/1, RS |
|
Osnovna šola Zreče |
OŠ Zreče se je nekoč imenovala po Borisu Vinterju, najmlajšem partizanskem
komandantu. V zgodovini šole na spletu tega nikjer ne omenijo. vsi123 |
Šolska cesta 3, Zreče |
— |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
M. Hladnik |
18.8.2020. 00:00 |
— |
— |
napis |
Zreče |
— |
|
Rojstna hiša Antona Blejca |
Anton Blejc je bil operativni oficir Kamniškega bataljona, padel 28. oktobra 1941 na Golčaju. Plošča je bila odkrita 24. oktobra 1981. Ne pozabite nas: obeležja svobode: spomini in spomeniki, Mengeš: Združenje borcev NOB, 2016, str. 21. EŠD 10705 |
Krekova ulica 4, na obcestni fasadi hiše v Mengšu. |
V TEJ HIŠI SE JE RODIL |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 26. 7. 2018 |
15.12.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 15. 12. 2024, po predlogi Mojce Luštrek vnesel drobne popravke besedila na spomeniku in dodal fotografijo 3/2 Luštrek Janija. |
Spominska plošča |
Mengeš |
1938 MENGEŠ, 860/7 |