| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Trnovo, Spominska plošča Gomišček Milošu
|
Trnovo, v Dolu,
Parcela je precej poraščena,
Lokacija ni točna, POPRAVITI |
GOMIŠČEK MILOŠ |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Kermavnar |
6.5.2021. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Nova Gorica |
K. o. 2300, parc. št. 647/1 |
||
Ruskim ujetnikom, Črneče |
Znamenje v obliki Triglava, posvečeno 197 sovjetskim ujetnikom, umrlim v letih 1941-1942. EŠD 7450. Na mestu ob vhodu v Črneče stoji spomenik v spomin na ruske ujetnike, ki so jih Nemci že leta 1941 pripeljali iz velikega ujetniškega taborišča Stalag 18-A v Wolfsbergu. Privedeni so bili z namenom, da pomagajo pri gradnji hidroelektrarne Dravograd. V Črnečah so postavili pet barak obdanih z bodečo žico. Življenje ujetnikov je bilo neznosno. Od silnega trpljenja, izmučeni in izstradani so na tem mestu umirali. Vir: Ludvik Pušnik, Po poteh spomina. |
Rusko grobišče ob vhodu v naselje Črneče. |
NA TEM KRAJU POČIVA 197 ZAVEZNIŠKIH VOJAKOV, SOVJETSKIH VOJNIH
UJETNIKOV, KI SO IZSTRADANI IN IZMUČENI UMRLI PRI GRADNJI ELEKTRARNE.
1941-1942 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik neobiskano nedokončano
S. Gradišnik |
21.11.2021. 00:00 |
— |
Dodal fotografije, S.Gradišnik
S.Gradišnik dodal opis in vir, 3.3.2023. |
Zidan spomenik v obliki Triglava. |
Dravograd |
828 ČRNEČE, 26/74 |
|
Dol pri Ljubljani, pokopališče, Levičnik Marjan |
Sistory navaja: Ime in priimek: Marjan Levičnik, Oče: Štefan, Mati: NULL, Datum rojstva: 00. 00. 0000, Kraj rojstva: Ljubljana, Kraj bivanja: Ljubljana, Stara občina: Ljubljana, Nova občina: Ljubljana, Zakonski stan: mladoleten, Poklic (soc. status): NI podatka, Datum smrti/izginotja: 00. 00. 0000, Kraj smrti/izginotja: Trebinje, Kraj pokopa: NULL, Država pokopa: Bosna in Hercegovina, Vojni status: NOV in POJ. |
Pokopališče Dol pri Ljubljani, v isti vrsti kot razpelo (za zadnjim delom pokopališke cerkve), 3. grob levo od razpela.
|
[križ] LEVIČNIKOVI MAMA IVANA MARJAN * 1927 + 1943 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 23.1.2025 po fotografijah in predlogi Zdenke Primožič |
23.1.2025. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Dol pri Ljubljani |
K. o. 1761 DOL PRI LJUBLJANI , parc. št. 1/1 |
|
Gabrovica pri Komnu-Spomenik padlim in spominska plošča relejni postaji 13 |
Neobdelan prosto stoječ kraški kamen z napisno ploščo iz črnega marmorja. Spomenik 17 padlim borcem je bil postavljen 21. 9. 1969 po načrtu Antona Uršiča. EŠD 27858 Leta 1985 je bila dodana bronasta plošča posvečena padlim kurirjem relejne kurirske postaje P 13 Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji1234 |
Spomenik stoji na vaškem trgu, pred cerkvijo sv. Petra v Gabrovici pri Komnu. |
Napis na prvi plošči: PADLI V NOB 1941 – 1945 ŠVARA EMIL 1901-1942 ŽRTVE FAŠISTIČNEGA TERORJA ŽERJAL ZORO 1913-1944 MED NOV JE TOD DELOVALA PADLI KURIRJI: JOŽEF ŠPACAPAN 1923-1942 Vipavsko, Kras po dolgem in počez 1985 SOBORCI IN KRAJANI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik
Dopolnila : K. Poljšak Ščuka |
23.1.2022. 00:00 |
— |
— |
Kamniti spomenik z marmorno ploščo
Bronasta plošča |
Komen |
2423 GABROVICA, 91/2 |
|
Ilirska Bistrica, Plošča na hiši Viktorja Bobeka |
Ilirska Bistrica, plošča na hiši, kjer Bobek je živel,
lokacija ni točna, POPRAVITI |
TIGR |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Kermavnar |
12.2.2021. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Ilirska Bistrica |
— |
||
ROB - spomenik padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja |
EŠD: 25843 Spominsko ploščo z vklesanimi imeni in priimki sestavljajo 4 kamnite plošče sive barve, velikosti 64 x 120 cm ta, da je ta površina 120 x 256 cm, nameščena na obcestni strani Doma krajanov Rob. Spominsko ploščo so odkrili 1979. leta po ideji arhitekta Vlasta Kopača. |
Rob 5, Rob |
IZ KRAJEVNE SKUPNOSTI ROB SO ŽRTVOVALI SVOJE ŽIVLJENJE V NARODNOOSVOBODILNEM BOJU 1941 - 1945 |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 16. 4. 2017, 11. 8. 2013; T.Bizjak,18.8.2019 |
24.10.2023. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 24.10.2023, dodal Besedilo na spomeniku po predlogi Zdenke Primožič |
kamnite plošče, memorialna dediščina |
Velike Lašče |
k.o. 1714 - Selo pri Robu, par. št. 1137/10 |
|
Moravče, pokopališče, Podbevšek Ivan in Franc |
Anton Podbevšek: Ni v SIstory. Opomba: Podatek o letnici smrti je v SIstory (1943) drug kot na nagrobniku
(1942). Franc Podbevšek: SIstory navaja Ime in priimek: Franc Podbevšek, Oče: Anton, Mati: Marija, Po domače: Podbevškov, Kraj rojstva: Moravče, Kraj bivanja: Moravče, Stara občina: Moravče, Nova občina: Moravče, Poklic (soc. status): kmečki delavec, Datum smrti/izginotja: 23. 09 1943, Kraj smrti/izginotja: Veliki Vrh nad Litijo, Kraj pokopa: Moravče. Opomba: Franc Podbevšek je napisan tudi na spomeniku v Spominskem parku pred
cerkvijo sredi Moravč. . |
Pokopališče Moravče, Iskalnik grobov Domžale – Moravče (Bogdan Podbevšek), P: A, V: 7, S: 2 Iskalnik grobov Domžale - Moravče Dostop: 19. 4. 2024).
|
[križ] PODBEVŠKOVI ANTON * 1870 + 1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 19.4.2024, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič. |
19.4.2024. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Moravče |
K. o. 1955 Moravče, parc. št. 137/1 |
|
Spomenik žrtvi Auschwitza-Olimje |
Na strani Zgodovina Slovenije-SIstory zaveden datum rojstva 12.10.1899 ( https://www.sistory.si/zrtve/zrtev/?id=58381 ), smrti pa 01.01.1944. |
Pokopališče Olimje |
"MARIJA OMERZEL ROJ. KUNEJ 2.10.1899 2.1.1944 ŽRTVA AUSCHWITZA" |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Bor1974 |
5.10.2020. 00:00 |
— |
— |
Nagrobna plošča |
Podčetrtek |
K. o. 1228 Sopote, parc. št. 91/5 |
|
LJ - RUDNIK, pokopališče - spomenik padlim partizanom in žrtvam FN |
Ni v RKD. Spomenik je bil odkrit leta 1960. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 64. |
Pokopališče pri cerkvi sv. Simona in Juda na Rudniku |
TU POČIVA PET NEZNANIH BORCEV, KI SO ZA OSVOBODITEV LJUBLJANE PADLI NA ORLJEM 8.MAJA 1945 IN ŠEST ŽRTEV BELOGARDISTIČNEGA NASILJA POBITIH NA GOLOVCU. SLAVA NJIHOVEMU SPOMINU TU POČIVA KAREL ŽUŽEK, BOREC 10. BRIGADE IN ŠE 3 BORCI 10. BRIGADE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 30. 7. 2017, dopolnil T. Bizjak, 19.12.2021 |
19.12.2021. 00:00 |
— |
V letu 2021 so pokopališče uredili po novih načrtih! Pri tem so prestavili tudi prvotni spomenik padlim na novo lokacijo in sicer na severni levi rob pokopališča, ob stopnišču, kjer je hkrati tudi dostop na pokopališče. Sam spomenik - nagrobnik - ni spremenjen, ima le novo lokacijo, osvežene črke in varovalno streho. |
kamen, kovina - grob z nagrobnikom |
Ljubljana |
k.o. 1696 - Rudnik, parc. št.175/1 |
|
Plošča sanitetni postaji št.2 |
. Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Bolnica123 |
Iz Kneže po cesti proti Kneškim Ravnam. Po približno 2 km je na levi strani potok Liščak kjer je malo globje tudi plošča.
[prestavi na pravo mesto, narobe vrisano -- mh] |
OB POTOKU JE OD APRILA 1943 DO NOVEMBRA 1944 DELOVALA PARTIZANASKA BOLNICA ŠT.2 1981 |
— |
— |
— |
— |
Vojko Hobič in Rok Uršič, 25.8.2019 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Tolmin |
— |
|
Koprivišče |
— |
Ob cesti Avče-Kal nad Kanalom. Hiša v bližini: Kal nad Kanalom št. 78 |
IZ TRPLJENJA IN ŽRTEV NA 30 LET JEČE OBSOJENI: MOČNIK ŠTEFAN * 1867 JUG IVAN * 1907 LIPIČAR DONAT * 1908 LIPIČAR LEOPOLD * 1909 LIPIČAR VALENTIN * 1909 MOČNIK AVGUŠTIN * 1908 PREGELJ RUDOF * 1909 NA 20 LET JEČE OBSOJENI: BREZAVŠČEK ANDREJ * 1912 LANGO LEOPOLD * 1911 LIPIČAR ANTON * 1913 MOČNIK MARKO * 1905 ŠAVLI JOŽE * 1901 ŠULIGOJ LEOPOLD * 1910 FAŠISTIČNO POSEBNO SODIŠČE JE NA POTVORJENEM SOJENJU 23 FEBRUARJA 1932 V RIMU OBSODILO 13 DOMAČINOV NA 330 LET ZAPORA. OBDOLŽILI SO JIH UMORA FINANČNEGA STRAŽNIKA, BILI SO KRIVI, KER SO BILI SLOVENCI. POHODI ŠKVADRISTOV, NASILJE POLICIJE, USTRAHOVALNI PROCESI NA KATERIH RESNICA NISTA BILI VAŽNI. TAKO SE JE V TEH KRAJIH IZKAZOVALA "VIŠJA CIVILIZACIJA". V SPOMIN IN OPOMIN POSTAVILO DRUŠTVO GORIŠKIH RODOLJUBOV NOVA GORICA 29. AVGUSTA 1999 AVTOR |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
MK, nedokončano, prosim dopolnite 15. 4. 2020 |
15.4.2020. 00:00 |
— |
Dodal slike in besedilo M. Hladnik 20. 6. 2024 |
Obelisk |
Kanal ob Soči |
k.o. Kal nad Kanalom , 2790 |
|
Spomenik padlemu sinu-Olimje |
Na strani Zgodovina Slovenije-SIstory ni zaveden. |
Pokopališče Olimje |
"JARHOVI SIN MARTIN 19.10.1919 PADEL 1944" |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Bor1974, 28.01.2020 in 05.10.2020 |
28.1.2020. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Podčetrtek |
K. o. 1228 Sopote, parc. št. 104/3 |
|
Gradišče nad Prvačino, Spominska plošča ustanovitvi odbora OF |
— |
Na cestni fasadi hiše Gradišče nad Prvačino št. 36 |
V TEJ HIŠI JE BIL |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar 15.4.2020
24.12.2021 D.Divjak |
24.12.2021. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 26.8.2021, fotografije
24.12.2021 dopolnil podatke D.Divjak |
Spominska plošča |
Nova Gorica
|
K.o.: 2321 - GRADIŠČE, št.parc.: 621 |
|
Ljubljana, pokopališče Dravlje, Anton Vodnik in Dora Pegam Vodnik |
»Ko je septembra 1941 ponovno zasedal Vrhovni plenum Osvobodilne fronte, so bile stvari glede narodnega odpora že močno določene. […] Medtem ko se je Kocbek z vsakim dnem bolj približeval vodilnim ljudem OF, zlasti Borisu Kidriču, in se je končno kot »nemarksistični revolucionar« priključil oboroženemu odporu, je Vodnik ostajal ob strani. V Rdeči hiši je bilo sicer močno zatočišče osvobodilnega gibanja […] tudi žena Dora je postala aktivistka, on pa razen moralne podpore ni bil v narodnem odporu sposoben nuditi kaj dejavnega. Njegova naloga je bila predvsem v tem, da bi s svojim odnosom pozitivno vplival na svoje katoliške prijatelje in znance. Sicer pa so se v Vodnikovem stanovanju občasno zbirali vodilni ljudje OF: V Vodnikovem stanovanju so se leta 1941 vrstili od julija do oktobra 1942 razni leteči sestanki članov Izvršilnega odbora in pogovori tov. Borisa Kidriča s posameznimi osebami: zaradi premnogih sestankov se je stanovanje kmalu kompromitiralo.[…] Sledile so sankcije, oba, Dora in Anton Vodnik, sta se znašla v zaporu, a samo za krajši čas. […] Zaradi simpatiziranja z Osvobodilno fronto je bil dvakrat zaprt, prvič od 22. decembra 1942 do 2. februarja 1943, drugič pa od 16. marca 1943 do 31. marca 1943, potem pa je italijansko nasilje nekoliko uplahnilo […] Izpostavljenost Vodnikove družine se je močno povečala takrat, ko je hči Marjana postala članica Skoja in se aktivno vključila v delo OF. Sredi leta 1944 je neposredno udarilo v Vodnikovo družino; pripadniki tako imenovane črne roke so v noči 9. julija na domu v Dravljah ubili pesnikovo sestro Ivanko […] Pesnikova družina je bila vseskozi ogrožena, izpostavljena pomanjkanju, kar je občutila tudi hčerka Marjana, takrat gimnazijka, kajti njena mama Dora Vodnik je bila močno povezana z mnogimi pomembnimi osebnostmi osvobodilnega gibanja, tudi z Lidijo Šentjurc, ki je bila na učiteljišču njena učenka. O maminih aretacijah je zapisala:' Mama ni bila aretirana samo enkrat, temveč večkrat. Prvič je bila aretirana pod italijansko okupacijo … Spominjam se tudi druge aretacije pod Italijani, takrat so odpeljali tudi gospodinjsko pomočnico … Najhujša je bila gotovo zadnja aretacija pod Nemci – takrat je bila v današnji bolnišnici za duševne bolezni – skupaj z Geržinčičevo Nado, Albrehtovo Vero, Piskernikovo in Ljubo Prenerjevo. Enkrat vem, da je bila mama v ilegali – skušali smo ji dobiti ponarejeno legitimacijo, da bi odšla na osvobojeno ozemlje- skrivala se je v majhni podstrešni sobici na Mirju. Potem pa je imela živčni zlom – oče jo je spravil na nevrološko kliniko, a tam so jo zelo hitro odkrili in od tam direktno prepeljali na »Studenec«, kjer je potem ostala v zaporu več mesecev, do februarja ali marca 1945, če se ne motim.170 […] Edvard Kocbek je ilegalno delovanje Dore Vodnik povzel v naslednjem: V njenem stanovanju so se leta 1941 vrstili od julija do oktobra 1942 sestanki članov Izvršnega odbora in pogovori tov. Borisa Kidriča s posameznimi osebami; zaradi premnogih sestankov se je stanovanje kmalu kompromitiralo. Njena zasluga je, da se je velik del njenih krščanskih prijateljev pravilno usmeril, s svojim možem vred je pozitivno vplivala na vrsto katoliških razumnikov. Zato je bila trikrat aretirana in zaprta; prvič do 15. avgusta 1943, hkrati s profesorsko skupino na učiteljišču, do zloma Italije. Drugič 15. novembra 1943 do marca 1944. Tretjič pa od 19. februarja 1945 do zloma nemškega okupatorja. Tretjič je bila aretirana zaradi pomoči moji hčerki Lučki, ki je živela v ilegali, pa jo je sovražnik odkril in jo interniral v bivšem Lichtenturnovem zavodu. […] Zaradi tveganih okoliščin, ki so zadevale predvsem ženo Doro, je bil Vodnik prisiljen nekoliko popustiti tudi v odnosu do Tineta Debeljaka in tistih, ki so z objavami kršili kulturni molk. To, da je sodeloval v Zborniku Zimske pomoči 1944 […] ni bilo nič posebnega, ker je bila to bibliofilska publikacija dobrodelne organizacije za pomoč vojnim beguncem - […] Očitneje se je izpostavil z objavo študije o Robbovi oltarni arhitekturi v Domu in svetu.180 Morda ga je k objavi prisilila materialna stiska, ker ni imel redne zaposlitve, v času, ko je bila v zaporu žena Dora, je oblast odtegnila njeno plačo. […] Vodnik je svojo lojalnost do Rupnikove pokrajinske uprave pokazal ob različnih priložnostih. Tako je npr. marca 1945 nastopil na literarnem večeru v Drami, ob njem pa še […] Nastop je bil v takratnih razmerah gotovo izjemen dogodek s precejšnjo publiciteto, ker je bil večer povezan z Rupnikovo podelitvijo pokrajinskih literarnih nagrad, o čemer je v Slovencu poročal Tine Debeljak in navedel, da je Vodnik prebral novo pesem Sveti Doroteji, fotografija nastopajočih pa je bila objavljena v reviji Slovensko domobranstvo.185 […] Dora Vodnik se je srečno vrnila iz zapora […]« (France Pibernik, Anton Vodnik, Monografija, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2012, str. 197, 198, 201, 202, 203, 204, 208, 209, 211, 212) »Ko je končala učiteljišče, se je posvetila učiteljskemu poklicu. Kot učiteljica je delovala dve leti v Borovljah na Koroškem, kamor je odšla, da bi pomagala tamkajšnjim rojakom v odločilnem času pred plebiscitom. Med drugim je tedaj sodelovala pri zbiranju slovenskih knjig za boroveljsko knjižnico. Že takrat se je pokazala tista njena domoljubna vnema, ki jo je Izpričala tudi pozneje v dneh osvobodilnega boja.« (F. V., + Dora Pegam Vodnik, Loški razgledi, Letnik 22, Številka 1, Škofja Loka: Muzejsko društvo, 1975, str. 285) Anton Vodnik (Wikipedija) (Iskalnik grobov, Žale, spletni naslov: https://grobovi.zale.si/# Dostop: 24. 5. 2023) |
Pokopališče Dravlje, Ljubljana, Oddelek: [ZID], Vrsta: [BD], Grob: [12] |
[križ] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 25.5.2023, po podatkih in slikah Zdenke Primožič |
25.5.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Ljubljana |
K. o. 1738 - Dravlje, parc. št., 253 |
|
Maksimilijan Gabrovec |
|
34011 Sesljan, Trst, Italija [kje točno?] |
TUKAJ JE PREBIVAL [posloveni] |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Hladnik |
19.4.2024. 00:00 |
— |
— |
Spotikavec |
— |
— |
|
Grob 28 padlih prekomorcev, pokopališče Divoselo, Hrvaška |
Nagrobno spomenik nad grobom na pokopališču v Divoselu pri Gospiču, kjer je
pokopanih 28 borcev 5. prekomorske brigade. Ob 20. obletnici osvoboditve Gospiča
je brobnico obiskala delegacija prekomorcev, v kateri sta bila tudi nekdanji
komandant in politični komisar 5. prekomorske brigade Stane Mahne in Silvo
Horvat. geslo: prekomorci123 |
— |
zvezda U BORBO ZA IDEALE RADNOG NARODA ZA SLOBODU I PRAVDU DALEKO OD SVOG RODNOG KRAJA OVDE IZGINUŠE BORCI 5. PREKOMORSKE BRIGADE U DANIMA OD 20.III. DO 4. IV. 1945 |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
D. Divjak, 11.6.2025 |
11.6.2025. 00:00 |
— |
— |
Grob |
Gospič, Hrvaška |
— |
|
Kulturno društvo Jezero, Doberdob |
Kovinska silhueta ženske pred vhodom ima na glavi kapo z zvezdo. vsi123 |
V niši pred vhodom v KD Jezero, Via Roma, 24, 34070 Doberdò del Lago GO, Italija |
— |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
22.10.2022. 00:00 |
— |
— |
Skulptura |
Italija, Doberdob |
— |
|
Paška vas, spominska plošča padlim borcem in gasilcem |
— |
Gasilski dom v Paški vasi. |
GASILCI P.G.D., PAŠKA VAS, AŽMAN MIHAEL *1896 +1942 SLAVA JIM! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ana Kočar, 08.04.2019
Stane Gradišnik, 15. 08. 2020 |
25.7.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 25.7.2024, dopisal imena na plošči. |
Plošča na gasilskem domu. |
Šmartno ob Paki |
K. o. 971 Paška vas, parc. št. 1/24 |
|
VANEČA-Spopad z okupatorjem |
Pri stari viničariji je oktobra 1944 padel v boju z madžarskimi fašisti
Slobodan Šumenjak - Miran. Na pročelju je spominska plošča, odkrita 17. 10.
1958. Viničarijo so leta 1999 podrli. Geslo: herojsmrt123 |
Po cesti iz Puconcev skozi naselje Vaneča se tik pred krajevno tablo, ki označuje konec naselja, zavije levo, pelje preko železniškega prehoda, nato levo, kjer se pri hiši Vaneča 37B zavije na cesto desno,ki pelje skozi gozd. Na prvem desnem odcepu se zavije proti hiši, ki nosi napis DOM SPOMINOV NA NARODNOOSVOBODILNO VOJNO 1941-45, HIŠNA ŠTEVILKA Vaneča 17c.
|
zvezda Tu je dne 20. okt. 1943 ob.13.uri padel narodni heroj ŠUMENJAK SLOBODAN-MIRAN roj. 11. II. 1923 Šmarje. In soborec KOSI ALOJZ - FRANCE vsled izdaje z madžarskimi fašisti. OOZB - Sobota |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dopolnil, D.Divjak, 16. maj 2020 |
16.5.2020. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Puconci |
K.o.: 30-VANEČA, št.parc.:979 |
|
Šentjur pri Celju, pokopališče, Bohorč Mirko |
Sistory navaja Ime in priimek: Bogomir Bohorč, Kraj rojstva: Šentjur, Kraj bivanja: Botričnica, Datum smrti/izginotja: 00. 3. 1945, Kraj smrti/izginotja: Zgornja Savinjska dolina. » BOHORČ BOGOMIR, * 1920, Šentjur, trgovski pomočnik; + 1945 pri Poljčanah« (Mirko Fajdiga, Padli borci (Od ustanovitve brigade do osvoboditve), Bračičeva brigada na Štajerskem, Koroškem in Gorenjskem, II. del, 2. knjiga, Založba Obzorja Maribor, 1994, str. 723) |
Pokopališče Šentjur pri Celju, 1. grob levo od poti, ki vodi od glavnega vhoda. |
BOHORČEVI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 12.4.2023, po podatkih in slikah Zdenke Primožič |
12.4.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Šentjur |
K. o. 1138 Šentjur pri Celju, parc. št. 223 |
|
Mislinja - Spomenik NOB |
Spomenik stoji ob regionalni cesti Slovenj Gradec-Velenje v centru naselja Mislinje. Skulpturo sestavlja osem betonskih plošč-lamel, ki se v osmerokotniku dvigajo iz granitne kockane plošče. Vsaka betonska plošča simbolizira partizansko enoto, ki se je bojevala v Mislinjski dolini: Pohorski bataljon, 11. SNOUB Miloša Zidanška, 14. divizijo s1. SOUB Toneta Tomšiča, 2. SNOUB Ljube Šercerja, 13. SNOUB Mirka Bračiča, 17. divizijo 3. JA. Sedma plošča pa je posvečena kurirjem in vezistom, osma pa telcem in žrtvam fašističnega nasilja. Na ploščah je pritrjenih šesnajst mozaikov, ki predstavljajo Pohorske gozdove-prostor partizanskega bojevanja in zavetja. Spomenik so otvorili leta 1978. Spomenik je umetniško delo akademskega slikarja Ivana Seljaka-Čopiča in profesorja Ferda Fischerja-Mojke. VIR: Jože Potočnik, Spomeniki in znamenja NOB v občini Slovenj Gradec. |
V centru naselja Mislinja ob cesti Slovenj Gradec-Velenje na desni strani stoji spomenik NOB v Mislinji. |
[zvezda] PADLIM BORCEM, TALCEM IN ŽRTVAM VAŠA ŽRTEV V GROZI VOJNIH DNI OBČANI MISLINJSKE DOLINE 1978 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Jože Vrabič, 5. oktober 2017
Dopolnil D.Divjak, 29.oktober 2020 |
29.10.2020. 00:00 |
— |
29.10.2020-dopolnil podatke D.Divjak |
Skulptura osmih betonskih plošč-lamel |
Mislinja |
K.o.: 863-ŠENTILJ POD TURAKOM, št.parc.: 95/3 |
|
Jelovica - Spominsko znamenje ustanovitvi Cankarjevega bataljona |
Skala z napisom je postavljena na mestu, kjer je bil 5. 8. 1941 ustanovljen Cankarjev bataljon. V bataljon sta bili vključeni Jelovška in Jeseniška (Cankarjeva) četa. Spomenik, delo Kamnoseštva Kopriva, je 1957 postavil Okrajni odbor ZB NOB Kranj. 5. avgust je radovljiški občinski praznik. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 238. Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 126. |
Ob pešpoti na levi iz smeri Jamnika čez Kroparsko goro proti Vodiški planini, do koder je približno 5 minut hoje. |
TU JE BIL 5. VIII. 1941 USTANOVLJEN CANKARJEV BATALJON. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik 17. 8. 2916 |
— |
— |
— |
prostostoječi kamen |
Radovljica |
K. o. 2165 Kropa, parc. št. 570/1 |
|
Cerknica, grob Ivan Martinčič |
SIstory navaja: Ime in priimek: Janez Martinčič, Oče: Janez, Mati: Antonija, Priimek matere: Godina, Po domače: Klobčev, Datum rojstva: 25.12.1910, Kraj rojstva: Cerknica, Kraj bivanja: Cerknica, Zakonski stan: Ni podatka, Poklic (soc. status): kmečki sin, PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 24.11.1944, Kraj smrti / izginotja: Grahovo, Kraj pokopa: Cerknica, Država pokopa: Slovenija V Sistoriyu je navedeno ime Janez ter datum rojstva 25.12.1919-op.D.D. https://obelezja.wordpress.com/2023/05/26/cerknica-pokopalisce-janez-martincic/ Foto: Miloš Toni |
Ob levem pokopališkem zidu |
IVAN *24. 12. 1910 partizan +24. 3. 1944 . RODBINA MARTINČIČ |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
D. Divjak 8.2.2025 |
8.2.2025. 00:00 |
— |
— |
Grob(išče) |
Cerknica |
K. o.: 1676-CERKNICA, št.parc.:1143 |
|
Spominska plošča Zdravku Čebularju - Radu |
Čebularjeva hiša je bia že leta 1941 pomembna javka KPS, Pohorske čete in 1. štajerskega bataljona. Pri Čebularjevih so se oglašali znani organizatorji NOB na Štajerskem: Dušan Kveder-Tomaž, Tone Žnidarič, Miloš Zidanšek in drugi. V tej hiši so januarja 1942 ustanovilizačasni pokrajinski komite KPS za severno Slovenijo. Gestapo je odgovoril na akcije mislinjskih komunistov in skojevcev z vso krutostjo. Pred valom aritacij se je aktivistov OF - Zdravko Čebular, Ernest Prevolnik in Adi Kolar umaknila v Ljubljansko pokrajino. Spomladi 1942 so v Mariboru padli prvi mislinjski talci: Albert Čas, Stanko Iršič, Franjo Zvrl, Jože Pirtovšek in Ivan Barišić. Veliko prebovalcev Mislinje so zaprli oziroma odselili. Zdravko Čebular - Rado se je vrnil na Štajersko, kjer se je priklučil Pohorskemu bataljonu. Bil je politični komisar Pohorskega bataljona. Rado je bil veder človek, znal je s harmoniko ustvariti dobro razpoloženje tudi po težkih pohodih in napetih akcijah. Padel je 8. januarja 1943 na Osankarici na Pohorju s soborci, ko mu je bilo 22 let. VIR: jOŽE pOTOČNIK, Spomeniki in znamenja NOB v občini Slovenj Gradec. EŠD 8066 |
V naselju Mislinja ob cesti Slovenj Gradec-Velenje, je na koncu naselja na desni strani, pred mislinjskim klancem obnovljena hiša na kateri je marmornata plošča v spomin na Zdravka Čebularja-Rada. |
[zvezda] ČEBULARJEVA DOMAČIJA JAVKA KPS 1941 ZDRAVKO ČEBULAR RADO BOREC II. GRUPE ODREDOV POLITKOMISAR 3. ČETE POHORSKEGA BATALJONA. PADEL 8.1. 1943 NA OSANKARICI OBČANI MISLINJSKE DOLINE |
— |
— |
— |
— |
Jože Vrabič, 5. oktober 2017
Dopolnil D.Divjak, 29.oktober 2020 |
29.10.2020. 00:00 |
— |
29.10.2020-dopolnil podatke ,D.Divjak
Po "Sistory" Zdravko Franjo ČEBULAR, roj. 14,X.1921.
Bor1974, 08.VIII.2022 |
plošča iz marmorja |
Mislinja |
K.o.: 863 ŠENTILJ POD TURJAKOM, št.parc.: *3/4 |
|
Spomenik žrtvam NOV |
Ob Domu družbenopolitičnih organizacij v Senici je bila 4. julija 1982 na pobudo krajevne organizacije ZB NOV Senica postavljena spominska plošča dvanajstim padlim domačinom. Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 104. |
Nekaj metrov od kulturnega doma (Spodnja Senica 23), zraven je spomenik upornim kmetom. |
[zvezda] V SPOMIN ŽRTVAM NOV 1941 - 1945 ROJEN PADEL UMRL TRAMPUŠ STANKO 1909 1942 - ŠTALC ALOJZ 1920 - 1942 TRAMPUŠ IVAN 1907 1943 - ŠTALC MIRKO 1912 1943 - PAVLOVČIČ STANKO 1918 1943 - KRIŽAJ JANKO 1909 1944 - KOPAČ JOŽE 1922 1944 - BABNIK FRANC 1922 - 1944 KOŠENINA ANTON 1919 1945 - KOŽUH ALOJZ 1926 1945 - KURALT STANKO 1921 1945 - OVIJAČ IVANKA 1917 - 1945 ZA SVOBODO DALI STE ŽIVLJENJA VAŠA. DA BRANIMO SLOVENSKO ZEMLJO, DOLŽNOST JE NAŠA ZZB SENICA 4.7.1982 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 19.10.2017 |
26.8.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 26.8.2023, dodal napis na spomeniku |
Marmorna plošča na podstavku |
Medvode |
1972 SENICA, 160/2 |