| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Marijan Vignjević, pokopališče Razdrto |
Na severni strani pokopališča ob zadnjem zidu, tretji z desne strani. |
MARIJAN VIGNJEVIĆ 1898 - 1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D. Divjak 11.4.2025 |
11.4.2025. 00:00 |
— |
— |
Grob |
Postojna |
K.o.:2483-RAZDRTO, št.parc.:264/6 |
||
Vrhovlje - spomenik s spominsko ploščo |
Spomenik je bil postavljen 22. 10. 1950 s strani Okrajnega odbora zveze borcev Gorica. Posvečen je borbam 17. SNOB S. Gregorčiča v Brdih in Slovenski Benečiji. foto: Eva Marinič |
Pred dvoriščem hiše s številko Vrhovlje pri Kojskem 2. |
TA ČAS PRIDRVI VSA NA DA SRDITA ČEZ BREGOVE STOPI TER TUJCE ZEMLJE LAČNE VTOPI SIMON GREGORČIČ . V SPOMIN NA SLAVNE BORBE 17.SNOB S.GREGORČIČ, KI JIH JE VODILA V BRDIH IN SLOVENSKI BENEČIJI . 22. OKTOBRA 1950 OKRAJNI ODBOR ZVEZE BORCEV GORICA |
— |
— |
— |
— |
EM, 21. 12. 2016
20.2.2021-dopolnil D.Divjak |
13.6.2021. 00:00 |
— |
20.2.2021-dopolnil podatke D.Divjak
Dodal sliki 13. 6. 2021 M. Hladnik |
spomenik s spominsko ploščo |
Brda |
K.o:: 2280-VRHOVLJE, št.parc.: 3822/1 |
|
Joža Vilfan |
Kip so odkrili 8. sept. 2018 (Svobodna beseda avg. 2018).
|
Pred vhodom sedeža Zveze borcev Nova Gorica, Kidričeva ul. 9. |
dr. Joža Vilfan (1908-1987) Primorski domoljub Partizan, politik in diplomat ----- Mestna občina Nova Gorica Krajevna skupnost Nova Gorica Slovenska gospodarska ... ---- "Glede na narodnoosvobodilno stran naše vojne ... je bila to vojna za združeno Slovenijo." (Jože Vilfan, 1969) |
— |
— |
— |
— |
Lanko Marušič, 7. 6. 2019 |
23.10.2022. 00:00 |
— |
Dodal tri posnetke M. Hladnik 23. 10. 2022 |
Doprsni kip |
Nova Gorica |
K. o. 2304 Nova Gorica, parc. št. 672/2 |
|
Renče, Informacijska tabla Emilu Bizjaku |
Na hiši Mohorini 5 je pritrjena informacijska tabla z opisom dogodkov v času ustanovitve in boja 1. Kraške čete 27. in 28. oktobra 1942. in skica poti do obeležja Bizjak Emilu-Juriju.Tabla je bila ob obisku 25.8.2021 močno obledela. |
Na cestni fasadi hiše Renče, Mohorini 5 |
— |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar |
1.4.2020. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 26.8.2021, opis in fotografije |
Informacijska tabla |
Renče-Vogrsko |
K. o. 2322 Renče, parc. št. 163 |
|
Josip Križaja, kraj strmoglavljenja letala |
Dne 8. oktobra 1948 je bil poslan na izvidniški polet, ker so se na območju Karlovca pripravljale vojaške vaje vojske FRJ. Ker je bilo vreme zelo neugodno za letenje, sprva Križaj ni bil pripravljen vzleteti, vendar je po ukazu poveljnika divizije le poletel, z napol pripravljenim letalom Jak-3. Letalo naj bi tisti dan že letelo in ni imelo dovolj goriva za polet. Sicer je bil na letališču na obisku tudi visoki general, ki je za vsako ceno vztrajal pri svoji odločitvi o Križajevem poletu, saj je bil Križaj zelo izkušen pilot in je imel več naleta kot vsa njegova eskadrilja skupaj. Ko je Križaj vzletel, se je nebo nad Ljubljano stemnilo in zelo pooblačilo. Križaj je nekaj časa krožil nad letališčem, vendar se je kot izkušen pilot usmeril proti Primorski. Verjetno je bil navajen letenja proti Pulju in se je zato usmeril tja. Letalo je na poti strmoglavilo na južno pobočje Snežnika. Po nekaterih izjavah je letalu zmanjkalo goriva (Jaki so v tistem času lahko leteli samo dobro uro), po drugih pa naj bi bil namenoma poslan v tako imenovano "častno smrt". Po izginotju letala so iz letališča Polje organizirali iskalno akcijo in so po treh dneh le našli razbitine letala. Križaja so z vsemi vojaškimi častmi pokopali na pokopališču Žale v Ljubljani. Njegov častni vod so sestavljali njegovi najboljši piloti. Danes se po pilotu imenuje aeroklub v Ajdovščini, njegov spomenik stoji tudi na aerodromu Portorož. Križaj je bil pred vojno tigrovec.
Ob praznovanju 90 letnice slovenske planinske organizacije s slovesnostjo na
Sviščakih 16.oktobra 1983 sta bila prisotna tudi Peter Lavrič predsednik
Meddruštvenega odbora ljubljanskih PD ter Miljenko Pavešić, predsednik Občinske
planinske zveze Reka Miljenko Pavešić. Ta je, kot nekdanji vojaški pilot,
svetoval iniciatorjem postavitve spominskega obeležja Josipu Križaju, da
vzpostavijo stik s predstavniki Vojnega letalstva in se pri tem sklicujejo
nanj. Vzpostavljen je bil stik z Muzejem vojnega letalstva v Zemunu ter tedanjim
komandatom vojnega letalstva JLA Antonom Tusom, pri katerem je posredoval
Miljenko Pavešič. Genaral Tus je podprl predlog postavitve obeležja ter za
izvedbo zadolžil načelnika vojaškega muzehija Božidarja Arandjelovića. Ta izjava Vojka Čeligoja iz Ilirske Bistrice je bila objavljena 13. decembra 2012 na forumu lokalpatrijotiRijeka, za kar je poskrbel Ozren.
|
Cesta Leskova dolina - Klana |
Tu je v letalski nesreči 8. oktobra 1948 preminil Josip Križaj, pilot v španski revoluciji in NOB kapetan JLA |
— |
— |
— |
— |
Dušan Škodič, 20.05.2018
13.3.2022 D.Divjak |
13.3.2022. 00:00 |
— |
13.3.2022 dodal dva posnetka in opis D.Divjak |
Krilo letala in plošča |
Ilirska Bistrica |
— |
|
Vogrsko, Spominska plošča VOS |
— |
Na fasadi osnovne šole Vogrsko |
ENOTA, NATO OKROŽNA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
MK
7. februar 2021 - dopolnil D.Divjak |
13.6.2021. 00:00 |
— |
7.2.2021 - dopolnil podatke D.Divjak
Sliko in besedilo dodal M. Hladnik 13. 6. 2021 |
Spominska plošča |
Renče-Vogrsko |
K.O.: 2314 - VOGRSKO št.parc.: 14/70 |
|
Grob kurirja Antona Novaka |
Grob z granitnim nagrobnim spomenikom z osrednjo ploščo, posvečen Antonu
Novaku, kurirju XIV. divizije, padlemu 30. 3. 1944. |
Grob s spomenikom je urejen v jugozahodnem delu naselja, na Delopstovi domačiji. Hiša v bližini: Topolšica 109 |
NOVAK ANTON IZ RIBNICE NA DOLENJSKEM * 2. 8. 1924 PADEL-30. 3. 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ana Kočar, 08.04.2019
Stane Gradišnik, 27. 7. 2020 |
— |
— |
9.10.2021 popravek lokacije. S.Gradišnik. |
Nagrobnik z napisno ploščo. |
Šoštanj |
— |
|
Vogrsko, Spominska plošča Juliju Beltramu |
— |
Na fasadi osnovne šole Vogrsko |
TUKAJ SE JE RODIL |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
MK, neobiskano, DOPOLNITI
7. februar 2021 D.Divjak |
13.6.2021. 00:00 |
— |
7.2.2021 - dopolnil podatke D.Divjak
Sliko in besedilo dodal M. Hladnik 13. 6. 2021 |
Spominska plošča |
Renče-Vogrsko |
K.O.: 2314 - VOGRSKO št.parc.: 14/70 |
|
Škrbina, Spominsko znamenje talcem |
Na naravno skalo je pritrjena marmorna spominska plošča z vklesanim napisom, posvečenim 5 članom NOO v Škrbini, ki so bili 1944 ustreljeni na tem mestu. Znamenje je bilo postavljeno 27. 4. 1952. EŠD 28233 |
Spominsko znamenje stoji jugovzhodno od vasi, na levi strani ceste Komen - Škrbina, 150 m od križišča na jugu pred vasjo. |
V TEJ VASI SO 15.2.1944 ŽERJAL JOŽEF ČRNIGOJ ERNEST DUGULIN AVGUŠTIN MIHALJ RUDOLF DUGULIN NADA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
MK, 9. 4. 2020; sliki 2 in 3 Bor1974-13.X.2020 |
27.9.2020. 00:00 |
— |
Dodal fotografijo Mojce Hladnik 27. 9. 2020. |
— |
Komen |
2411 ŠKRBINA, 768/4 |
|
Vogrsko, Spomenik Tržaški proletarski brigadi |
— |
V parku pri osnovni šoli Vogrsko |
[zvezda] TUKAJ JE BILA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
MK, neobiskano, DOPOLNITI
7. februar 2021 - dopolnil D.Divjak |
13.6.2021. 00:00 |
— |
7.2.2021 - dopolnil podatke D.Divjak
Sliko in besedilo dodal M. Hladnik 13. 6. 2021 |
— |
Renče-Vogrsko |
K.O.: 2314 - VOGRSKO št.parc.: 14/70 |
|
Kranj, pokopališče, Oblak Franc in Stanko |
Franc Oblak: SIstory navaja Ime in priimek: Franc Oblak, Oče: Franc, Mati:
Suzana, Datum rojstva: 22. 01. 1922, Kraj rojstva: Bohinjska Bistrica, Kraj
bivanja: Primskovo, Stara občina: Kranj, Nova občina: Kranj, Poklic (soc.
status): elektromonter, Datum smrti/izginotja: 26. 6. 1943, Kraj
smrti/izginotja: Dravograd, AEW taborišče, Kraj pokopa: NULL. ____________________________________________________________________ Stanko Oblak: SIstory navaja Ime in priimek: Stanko Oblak, Oče: Franc, Mati: NULL, Datum rojstva: 18. 10. 1926, Kraj rojstva: Primskovo, Kraj bivanja: Primskovo, Stara občina: Kranj, Nova občina: Kranj, Poklic (soc. status): mehanik – vajenec, Datum smrti/izginotja: 00. 00. 1945, Kraj smrti/izginotja: NULL, Kraj pokopa: NULL. . |
Mestno pokopališče Kranj, 9-B-2/3,4 |
[križ] OBLAKOVI SIN FRANC |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 16.3.2024, po podatkih in slikah Zdenke Primožič |
16.3.2024. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Kranj |
K. o. 2123 Čirče, parc. št. 355 |
|
Center delavskega gibanja, Maribor |
Bronasta spominska plošča z mehkimi robovi ima nalomljeno površino in reliefno izbočene črke napisa. Pod njo je dodan še manjši friz s stiliziranimi podobami prepletene množice. Plošča je bila odkrita leta 1986 na pobudo mariborskih sindikatov. Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 218. |
Spominska plošča se nahaja nad vhodom v stavbo na Ulici talcev 9. |
V TEJ STAVBI JE BIL V PROSTORIH DELAVSKE ZBORNICE MED LETI 1931 - 1941 SEDEŽ SINDIKALNIH KULTURNIH IN MLADINSKIH ORGANIZACIJ TEMU ŽARIŠČU DELAVSKEGA GIBANJA SO DAJALI KOMUNISTI REVOLUCIONARNO VSEBINO MARIBORSKI SINDIKATI 1986 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Smiljanić |
25.4.2020. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Maribor |
657 MARIBOR-GRAD, 1238/1 |
|
Sedmim padlim delavcem tovarne TOKOS |
Ploščo so odkrili delavci tovarne kos in srpov 29. nov. 1961. Od spomenika do spomenika NOB v občini Tržič, Tržič: Družbenopolitične organizacije, Skupščina občine, 1981, str. 79. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 279. |
Cankarjeva 9, Tržič. Na fasadi stavbe na dvorišču industrijskega kompleksa, 30 m od vhoda. Druga plošča (slika 3) se nahaja v severnem kotu istega dvorišča. |
Žrtvam fažizma Delovni kolektiv Druga plošča je iz brona: Pod Titovim 3. IX. 1950 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 31. 1. 2018 |
— |
— |
— |
marmornata plošča |
Tržič |
— |
|
MOZELJ-Grob neznanemu partizanu |
Idejni osnutek je delo ZZB Mozelj. Nagrobni spomenik je bil odkrit okoli leta 1965. Vir: mag. Irena Škufca, “Spominska obeležja narodnoosvobodilne borbe na Kočevskem, 2005 EŠD 14980 |
Na pokopališču v bližini vasi Mozelj |
Na pokopališču v Mozlju je postavljen nagrobni spomenik z belo marmornato ploščo (60x40 cm): PADLEMU BORCU NOB. Z.B. MOZELJ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Vasja Marinč, 9.3.2017
20. junij 2021 dopolnil D.Divjak |
20.6.2021. 00:00 |
— |
20.6.2021 dopolnil podatke D.Divjak |
Nagrobni spomenik |
Kočevje |
K.o.:1594 - MOZELJ, št.parc.: 2419/2 |
|
Moravče, pokopališče, Požar Janez |
Sistory navaja Ime in priimek: Janez Požar, Oče: Franc, Mati: Ana, Datum rojstva: 00. 00. 1915, Kraj rojstva: Vrhpolje pri Moravčah, Kraj bivanja: Vrhpolje pri Moravčah, Stara občina: Moravče, Nova občina: Moravče, Poklic (soc. status): kmečki delavec, Datum smrti/izginotja: 04. 01. 1945, Kraj smrti/izginotja: Luče na Štajerskem, Kraj pokopa: Vrhpolje. . . |
Pokopališče Moravče, Iskalnik grobov Domžale – Moravče, P: B, V: 3 3, S: 2 |
[križ] JANEZ * 17. 12. 1915 + 4. 1. 1945 NASVIDENJE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 17.4.2024, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič. |
17.4.2024. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Moravče |
K. o. 1955 Moravče, parc. št. 137/1 |
|
Bunker minerskega voda Bazoviške brigade |
Bunker stoji na griču Gouc nad vasjo Voglje pri Sežani. Borci so ga zgradili z izkopom jame v velikosti sobe. Jamo so pokrili s pločevino in to zasuli z zemljo. Ker je bunker v borovem gozdu, so na vrh posuli borove iglice, tako, da je bil teren nespremenjen. Manjši vhod so zapirali z brinjem.V bunkerju so delovali naslednji vogeljski vaščani: Ivan Gerlanc (vodja skupine), Stane Škabar in Rado Ravbar, poleg njih pa sta bila še Stano Tavčar iz Godenj in tovariš iz Trebč.Poveljnik minerskega voda brigade je bil Stane Lavrenčič. Glavna naloga skupine je bila izvajanje minerskih akcij na železniški progi Fernetiči-Opčine. |
Grič Gouc nad vasjo Voglje
Lokacija in dostop: Zemljanka je stala na vrhu Uglskega Gouca, kot mu pravijo domačini, knjižno bi mu rekli Vogeljski Govc, na sodobnih zemljevidih pa je imenovan Vogeljski bori. Nanj vodi več "kozjih stezic", ki jim nedomačini težko sledimo. Zato je najenostavneje vse do vrha hoditi od mejnega kamna do mejnega kamna, kjer je preveč zaraščeno, pa oviro obhoditi. Začnemo na skrajnem zahodnem robu vasi pri nekdanji nadzorni hišici dvolastniškega mejnega prehoda. Krenemo po kolovozu desno ob njej. Ko pridemo do obnovljenega kala Na hribe, izberemo desni krak poti. Kakih 100 m dalje se na desnem ovinku v levo odcepi "steza", ki jo je komaj opaziti. Po njej izsledimo mejni kamen 75/6 in nato gremo ob kamnih ves čas naravnost navzgor. V bližini kamna 75/1 lahko opazimo ostanke nekdanje jugoslovanske stražarnice. Prav na vrhu stoji sekcijski kamen 75. Samo kakih 5 m na italijansko stran je jama s ploščo.
Koordinate: S 45.73417, V 13.80243
|
BUNKER MINERSKEGA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik 23. 8. 2023 |
8.6.2025. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 8. 6. 2025, po predlogi Mojce Luštrek uredil besedilo na plošči, status postavil na obstoječ, dodal fotografije 3/1 do 3/4 in vnesel pravo lokacijo. |
Spominska plošča |
Sežana |
5 metrov od parcele parc. št. 114/1, K. o. 2433 VELIKI REPEN, na italijanski strani meje |
|
VANEČA-Spominska plošča padlim borcem NOB |
Ker je viničarija, kjer je bil spopad precej oddaljena od glavne poti, so krajevne družbenopolitične organizacije ob pomoči ZZB NOV Murska Sobota in krajevne skupnosti dale vzidati na pročelje vaškega doma in 4. julija 1970 odlrile še eno spominsko ploščo enake velikosti. Odkritje so povezali s slavnostno otvoritvijo doma, Vaneča 58/b. Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 244. |
Vaško-gasilski dom Vaneča, 7 km iz Murske Sobote |
20.X.1943 STA NA VANEČI PADLA ZA SVOBODO DANE ŠUMENJAK-MIRAN-NARODNI HEROJ ALOJZ KOSI-FRANC . OB 25-LETNICI OSVOBODITVE 4.JULIJ 1970 ZZB NOV OBČINA M.SOBOTA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dopolnil D.Divjak, 16. maj 2020 |
16.5.2020. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Puconci |
K.o.: 60-VANEČA, št.parc.: 772/2 |
|
Ivan Beja - Bela, Selca |
Tonalitna plošča je bila odkrita 1965 na hiši, v kateri je živel Ivan Beja - Bela, eden od organizatorjev oboroženega odpora. »Ivan Beja je bil rojen 25. 3. 1910 kot tretji od sedmih otrok Cesarjeve družine iz Sele št. 3 pri Tirni. Oče Janez je bil zaveden Slovenec. Bil je udeleženec 1. svetovne vojne in koroški borec. Umrl je leta 1957. Svoje otroke je vzgojil v zavedne Slovence. Njegovi potomci so veliko brali. Tudi mladi Ivan se je kalil ob očetu. Nasledil naj bi očetovo kmetijo, a mu je 2. svetovna vojna prekrižala načrte. Ivan in oče sta Nemce obsodila takoj po okupaciji. Nista hotela sodelovati z njimi. Že septembra 1941. l. se je Ivan povezal z Jožetom Gričarjem-Metodom. Bil je na sestanku od 18. na 19. september s skupino fantov v Selcah. Oktobra 1941 je sodeloval na sestanku na Savi pri Urankarjevih, pri Knausu, ki ga je vodil Lojze Hohkraut, narodni heroj, član CK ZK Slovenije. Od tedaj je ves čas do izdaje 30. 8. 1942 aktivno in organizirano delal za NOG. Ob izdaji je pred Nemci pobegnil in se prve dni septembra vključil v Moravško četo. Postal je ugleden borec in tovariš. Kmalu je postal član KP. V četi je bil vodnik 1. voda. Ko je 17. novembra 1942 padel komandir čete Ivan Remic-Lovec, doma iz Nazarij v Savinjski dolini, je naslednji dan postal komandir 1. čete v Moravškem-Zasavskem bataljonu. Ob veliki nemški ofenzivi, ki je imela v načrtu obkoliti in uničiti bataljon, se je ta premaknil iz bližine Zasavske gore - Roviškovca, na širši manevrski prostor. Bataljon je v kolovraški rebri pri Kolovratu 26. 2. 1943 naletel na Nemce. Komandir Ivan Beja-Bela je bil hudo ranjen, saj mu je krogla dumdumka raztrgala spodnjo čeljust in brado. Za nadaljnji boj je bil seveda nesposoben. Četo je potem vodil Ciril Gričar-Emil. Hudo ranjenega Ivana so spravili borci h Grilovim, po domače Piročevim pri Kolovratu. Ker pa se ni čutil varnega, je od tam naslednjega dne odšel. Na Musetovem studencu pri Brišah si je izpiral rano in si tešil žejo. Nato je nadaljeval pot. Borci, ki so prišli ponj, so ga našli na Dolgem Brdu oz. Vrhu nad Mlinšami. Položili so ga na nosila in ga odnesli na Miklavž nad Kresnicami. Prizor je bil mučen. Na nosilih je z ranjeno brado ležal komandir Bela. Govoriti ni mogel. K sebi je stiskal puško in jo poljubljal. Na zasilnem zdravljenju je bil v zemljanki pri Veliki vasi nad Kresnicami. Zdravniško pomoč mu je nudil dr. Polde Ukmar iz. Litije. Zatem je odšel na Dolenjsko in se zdravil v bolnici v Kočevskem Rogu. Rana se je zacelila, vendar je ostal težak invalid. Na področje okraja Vače - Šentlambert je prišel oktobra 1943. Čez Savo ga je preko zastraženega savskega mostu prepeljal na vozu s slamo Karel Lovše z Grčanovimi konji. Nato je bil Bela med pooblaščenci OZNE (organa za zaščito naroda) do
osvoboditve. Po njej ga je napadla zahrbtna bolezen. Umrl je 11. 11. 1946 na
svojem rojstnem domu v Selcah.« Prim. tudi: Boštjan Grošelj, Pomniki viharja /Odmev pretresljivih časov/, Šentlambert: Krajevna skupnost, 2022, str. 12-16. |
Selca 3, na južni fasadi hiše sredi vasi. |
V SPOMIN BEJA IVANU-BELA *25. 3. 1910 +11. 11. 1946 OKTOBER 1941 ZVEZA ZDRUŽENJE BORCEV NOV |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 30. 4. 2018
D.Divjak 5.4. 2021
Z. Primožič 16.9.2024 |
16.9.2024. 00:00 |
— |
5.4.2021 dopolnil podatke D. Divjak
Zdenka Primožič 12. 9. 2024 dopolnila Opis s sestavkom iz Glasila občanov, glasila Socialistične zveze delovnega ljudstva Litija.
Zdenka Primožič 16. 9. 2024 dopolnila Opis z navedbo vira: Pomniki viharja. |
Spominska plošča |
Zagorje ob Savi |
K.o.: 1887-ŠENTLAMBERT, št.parc.:2622/3 |
|
Učencem osnovne in vajenske šole Tržič |
Odkrili učenci in učitelji osnovne in vajenske šole Tržič 7. junija 1952. Od spomenika do spomenika NOB v občini Tržič, Tržič: Družbenopolitične organizacije, Skupščina občine, 1981, str. 80. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 279. |
Šolska ulica 2, Tržič, na SZ vogalu stavbe, v kateri sta Glasbena šola in Delavska univerza Tržič. |
KDOR ZA DOMOVINO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 27. 12. 2017 |
— |
— |
— |
vogalni kamen |
Tržič |
— |
|
Podcerkev, pokopališče, Voljč Ivan |
[…] Stari trg […] Z. Š. 41
Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123 |
Pokopališče Podcerkev, Stari trg pri Ložu, od pokopališke cerkve 4. vrsta, 6. grob z leve strani vrste.
|
[vrtnica] VOLJČ IVAN 1905 - 1942 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 7.3.2025, po predlogi in slikah Zdenke Primožič |
7.3.2025. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Loška dolina |
K.o. 1635 PODCERKEV, št. parc. *73 |
|
Sansepolcro, Italija, pokopališče |
Znotraj pokopališča je grobišče Slovanov, ki je bilo slovesno odprto 15. decembra 1973. Grobnico je zgradila jugoslovanska vlada po projektu kiparja Jovana Kratohvila. V njej je shranjenih 446 pocinkanih žar s posmrtnimi ostanki prav toliko jugoslovanskih državljanov, ki prihajajo z vseh območij balkanske države, predvsem pa iz Slovenije in Hrvaške, ki so umrli v Italiji med pridržanjem v koncentracijskih taboriščih (160 jih je umrlo v Renicciju, v občini Anghiari) ali v boju za osvoboditev. Občina Sansepolcro, ki se od leta 1991 ukvarja z vzdrževanjem in ohranjanjem objekta, ni nikoli izrazila svojega mnenja o tem, katera politična entiteta po razpadu Jugoslavije se lahko šteje za legitimno referenco v zvezi s suverenostjo nad svetiščem. Leta 2021 je občina podpisala pogodbo za upravljanje območja z Republiko Slovenijo.
|
Pokopališče Sansepolcro pri Arezzu, Toskana. |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Hladnik po poročilu Janija Aliča9.6.2023
D. Divjak 7.4.2024, 30.4.2024 |
30.4.2024. 00:00 |
— |
D. Divjak dodal foto 2 in 3, 7.4.2024, dodal povezavo zb-koper-zapisi, 30.4.2024 |
kostnica |
Italija |
— |
|
Pionirska proga |
Po vzoru otroških železnic, ki so se v 30. letih pojavile v nekdanji Sovjetski zvezi in zatem po ostalih vzhodnoevropskih državah, so se leta 1948 lotili tudi udarniške gradnje pionirske železnice v Ljubljani. Gradnja se je pričela 10. marca, po treh mesecih, 10. junija, so opravili preizkusno vožnjo, v nedeljo 13. marca pa so progo med Rožno dolino in Podutikom slovesno odprli. Na progi so bile tri postaje, poleg obeh končnih še vmesna v Kosezah, ki so jih poimenovali po pomembnih prizoriščih iz NOB. Vsa dela (prodajalci vozovnic, sprevodniki, strojevodje, kretničarji, postajni načelniki itd.) so opravljali pionirji, ki so poprej morali opraviti ustrezna usposabljanja. Po začetnem velikem zanimanju (leta 1948 so prodali 49830 in leta 1949 46240 vozovnic) se je število potnikov začelo naglo zmanjševati in obratovanje železnice ni bilo več rentabilno in s prihodki proge ni bilo več mogoče vzdrževati. Zato so jo leta 1952 prenesli na ljubljansko občino, kjer so naslednje leto sklenili, da jo bodo opustili. Zadnji vlak je zapeljal marca 1954, takoj zatem pa so tire razstavili. |
Koseška cesta ob Večni poti pod Rožnikom |
Foto: Železniška proga je danes spremenjena v kolesarsko stezo Trasa Nekdanja železniška postaja na Koseški 26 |
— |
— |
— |
— |
Dušan Škodič, 21.08.2018 |
— |
— |
— |
Nekdanja ozkotirna železnica pod Rožnikom |
Ljubljana |
Zgornja Šiška, 1895/6 |
|
PREDDVOR-Spominska plošča padlima gasilcema |
OPIS SPOMENIKA: Vzidana bela marmorna plošča (velikost 50cm X 40 cm) z vklesanim, rdeče obarvanim napisom. ŽIVLJENJEPIS: Andrej Mubi, rojen 30. novembra 1912 v Potočah pri Preddvoru, je bil aretiran 24. novembra 1943 in nato zaprt, najprej v Kranju, potem v Begunjah. Tam je bil 15. januarja 1944 ustreljen kot talec. Franc Mubi, rojen 12. septembra 1906 v Potočah pri Preddvoru, je bil 28. septembra 1906 v Potočah pri Preddvoru, je bil 28. septembra 1942 aretiran, odpeljan v Begunje in nato v Kokri ustreljen kot talec. Vir: Pomniki NOB v občini Kranj, str. 150-151. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 232. EŠD: 15809, memorialna dediščina |
Na južnem pročelju Doma gasilcev v Preddvoru (pošta). |
PADLIM GASILCEM V SPOMIN MUBI ANDREJ MUBI FRANC SLAVA JIM |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Borut Rojc
20.junij 2021 dopolnil D, Divjak |
20.6.2021. 00:00 |
— |
20.6.2021 dopolnil podatke D.Divjak |
Vzidana plošča |
Preddvor |
K.o.: 2084 - BELA, št.parc.: 392/87 |
|
Solkan, Spominska plošča, posvečena zapornikom (1918-1947) |
— |
Na fasadi zgradbe na ulici IX. Korpus št. 46 |
SOLKANCEM IN VSEM, KI JIM |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
MK
Dopolnil Lanko Marušič, 27.7.2020 |
9.4.2020. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Nova Gorica |
K. o. 2303 Solkan, parc. št. 2620/2 |
|
Metlika - Narodni heroj Janko Brodarič |
Janko Brodarič se je rodil 1.okrobra 1922 v Rosalnicah. Po osnovni šoli v Metliki se je učil za kleparja. Po sovražni zasedbi se je vključil v Osvobodilno fronto in proti koncu leta 1941 je bil sprejet v SKOJ. Zvečer 13. marca 1942, ko so ga zaradi njegove ilegalne dekavnosti prišli Italijani aretirati, je zbežal z doma in 8. aprila je bil skupaj z bratom Martinom v skupini sedmih mož, ki so bili prvi belokranjski prostovoljci v Beli krajini. V avgustu istega leta so Italijai odgnali v taborišče očeta, mater ter dve sestri, domačijo pa požgali. Ob napadu Kočevskega bataljona in dela borcev 2. čete Belokranjskega bataljona na močno utrjeno italijansko postojanko v Starem trgu ob Kolpi 1. junija 1942, v katerem se je izkazal z velikim junaštvom, je bil Janko težko ranjen. Prestreljeni je imel obe nogi in eno so mu v partizanski bolnišnici pod kolenom odrezali. Md roško ofenzivo, ko so ranjenci padli v zasdo, se je, da ne bi sovražniku živ prišel v roke, sam zabodel z nožem v prsi. Italijani so ga pustili, prepričani, da je mrtev. Med zadnjo fazo velike italijanske ofenzive na Gorjance konec oktobra 1942 se je Janko s skupino borcev Belokranjskega bataljona in s 1. hrvaškim proletarskim bataljonom prebil na Kordun. Kljub invalidnosti je ob prehodu proge Zagreb - Karlovac, kjer so bili napadeni, vzel mitraljez padlega borca in z njim tolkel po sovražniku. Janko je ostal na Kordunu, toda njegova nadaljna usoda ni znan. Po enem viru naj bi padel med četrto sovražno ofenzivo v začetku leta 1943, po drugem naj bi ga v partizanski delavnici smrtno ranila granata. Janko Brodarič je bil odlikovan z Redom narodnega heroja 27. novembra 1953. Avtor doprsnega kipa je akademski kipar Zdenko Kalin, 3. julija 1983 ga je odkrila OO ZZB NOV Metlika. Vir: arhiv ZB NOB Metlika (61) Foto: M.Hladnik 1.5.2017 Prim tudi: Janez Vitkovič, Belokranjski narodni heroji, v: Bela krajina skozi viharje k svobodi, Ljubljana: Zavod Borec, 1961, str.187, (188). |
V parku pred gradom, Trg svobode 4. |
JANKO BRODARIČ 1922 - 1943 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
16.2.2022 D.Divjak |
11.9.2024. 00:00 |
— |
Zdenka Primožič 11. 9. 2024 dopolnila Opis s podatkom iz knjige Bela krajina skozi viharje k svobodi. |
Doprsni kip |
Metlika |
K.o.: 1515 - METLIKA, št.parc.: 5/3 |