Memorial Table

-
-
Id Ime Opis Lokacija in dostop Besedilo na spomeniku Avtor spomenika Čas postavitve Status Opombe Last changed Spremembe, dopolnila, popravki Vrsta spomenika Občina Katastrski podatki
4334
Spomenik padlim

Spomenik je postavljen na dvignjen, ograjen prostor. Iz naravnega kamna zidan steber ima pritrjene marmorne plošče z vklesanimi imeni padlih. Postavljen je bil 1.12.1957, avtorja Jože Bizjak, Zdravko Leskovec.

  • EŠD 26977
  • JSNP 174
Iz Koritnice v Rut je 7 km. Spomenik je sredi vasi.

PADLIM ZA SVOBODO 1941-1945

KOS SIMON,LONCNER NIKO,FERJANC JUSTI,FERJANC MILKO,KEMPERLE LADISLAV,MAVER CIRIL,ORTAR IGNAC,REJEC ALBIN,KENDA VENCESLAV,MEZNAR ANDREJ,PAJNTARJERNEJ,KLEČ JOŽE,KODER ANTON,KODER JOŽE,LEBAN DOMINIK,BEGUŠ JUSTIN,BROVČ MIHA,MAVER MILE

ZVEZA BORCEV RUT

Vojko Hobič, 29.7.2019
30.4.2021. 00:00
M. Hladnik
Spomenik
Tolmin
2006
Spomenik Braniteljem Dravograda 1941- pri Hudopisku, naselje Meža, Dravograd

Na tem mestu so pripadniki jugoslovanske vojske, graničarji in orožniki v dneh od 6. do 9. aprila 1941 branili Dravograd pred vdorom nemških oboroženih sil III. Reicha. Kot žal vemo, hrabro tridnevno bojevanje, smrt 23 padlih graničarjev, porušeni mostovi in drugi obrambni ukrepi niso mogli ustaviti napadanje nemških enot, ki mu je še sledilo kruto okupatorstvo v Dravogradu. Ko se je vsakoletnega spominskega srečanja pri spomeniku udeležil tudi dipl.ing. Habrnal,ki se je pri svojem študiju posvetil arhivskih dokumentov in raziskovanju utrdbenih objektov med prvo in drugo svetovno vojno na področju večjih evropskih držav, med njimi tudi takratne Jugoslavije in nam spregovoril o širši dimenziji in pomenu utrdb tako imenovane Rupnikove linije, kamor sodijo bunkerji v dravski dolini - tudi bunker od katerega so se branili padli graničarji. Bunker pri Hudopisku je namreč sestavni del obrambnega sistema Kraljevine Jugoslavije, ki je po letu 1939 dal poudarek severni fronti kot glavnemu potencialnemu bojišču pred napadi Nemcev. V liniji te fronte, ki je segala od Ljubelja, je imel posebno mesto, ko so ocenjevali strategi močno utrjeni Dravograd. Le-ta naj bi na južnem bregu na eni strani preprečeval vstop v Mislinjsko dolino do Celja, na drugi do Maribora.  Za dosegi tega cilja so bili točno določeni utrdbeni pasovi, katerih skupna naloga je bila zavarovanje ozemlja  in zadrževanje  sovražnika do prihoda mobilizirane armade. Razdelitev utrdbenih pasov je dne 14. 2. 1939 Dravograd uvrstila v 6. utrdbeni odsek, ki je imel od težjega orožja na razpolago tudi 4 gorske topove. Glavna pozicija je bila 700 m vzhodno od cerkve Sv.Petra in Pavla na Kronski gori in njene meje delovanja so segale vse do Vranskega  in levo do Guštanja (današnje Ravne na Koroškem). Glavna naloga po tem strateškem načrtu je  bilo zaprtje doline Drave od Libelič do Dravograda in doline Meže od Guštanja do Dravograda . Določena so bila tudi sredstva za izgradnjo fortifikacijskih objektov po vsej Rupnikovi liniji . Vendar je bilo od celotnih sredstev dejansko porabljenih le 5%. Tudi to dejstvo govori o dejanski realni nemoči obrambe pred  nemško invazijo . 

V tem času je bilo izvede izvedeno bombandiranje Beograda 6. april 1941.

VIRI : "PO POTEH SPOMINOV" Ludvik PUŠNIK 2008; stran št.34-35

EŠD 7452 

Spomenik stoji v neposredni bližini naselja Meža v Dravogradu.Nad trgovina KGZ Dravograd-ali nad ranžirnimi tiri železniške postaje Dravograd. Mimo vodi asfalta lokalna cesta Dravograd-Otiški vrh (smer Vinkler - Otišnik).

Na spomeniku je napis :

NA TEM KRAJU SO BORCI BIVŠE JUGOSLOVANSKE VOJSKE LETA 1941 V TRIDNEVNEM TEŽKEM BOJU ZADRŽEVALI  PREMOČNEGA ZAVOJEVALCA IN PRI OBRAMBI NAŠIH MEJA ŽRTVOVALI 23 ŽIVLJENJ .

Obstoječi spomeniki
Milan PONGRAC, julija 2017, dop. M. Hladnik 6. 12. 2020
6.12.2020. 00:00
tik nad cesto Črneče–Libeliče, na Šušnikovem klancu, stoji eden izmed bunkerjev Rupnikove linije. Raziskava je potrdila, da so na tem kraju 7. aprila 1941 padli žandar in dva pripadnika tedanjih graničarjev, ki so hoteli zaustaviti pohod okupatorja proti Dravogradu, ko je prešel mejo na mejnem prehodu Libeliče. Pokopali so jih 8. aprila popoldne na pokopališču v Črnečah, je zapisano v župnijski knjigi. -- Svobodna beseda sept. 2020, https://www.svobodnabeseda.si/wp-content/uploads/2020/10/sb59-web.pdf -- mh
obelisk iz lomljenega granita , skala kvadratnega profila
Dravograd
Dravograd, parc. št. 1165/14
5896
Črnomelj, Spominska plošča partizanski delavnici

Datum odkritja: 1984

Na cestni fasadi hiše Kolodvorska ulica 25, Črnomelj

V TEJ HIŠI JE DELOVALA OD LETA

1944 DO OSVOBODITVE PARTIZANSKA

KLEPARSKA DELAVNICA.

INŽENIRSKA BRIGADA 7. KORPUSA NOV IN POJ

1984

Obstoječi spomeniki
M. Kermavnar Dušan Škodič, 1.8.2021
8.8.2021. 00:00
Spominska plošča
Črnomelj
K. o.: 1535 - ČRNOMELJ, parcela: 51/2
5014
Idrija, Stanislavu Scozieru

Opis v RKD: Marmorna plošča je posvečena padlemu mizarju rudnika Stanislavu Scozieru. Odkrita 22. 7. 1951.

EŠD 17451

foto 1: Zavod za spomeniško varstvo-Gorica, 1981

Plošča je bila vzidana na dvoriščni fasadi stavbe "Na Uti", Gregorčičeva ulica 3. Na mestu te stavbe sedaj stoji "Dom upokojencev Idrija", Arkova ulica 4. Trenutno nahajališče plošče ni znano.

MIZAR RUDNIKA IDRIJA

SOZIERO STANISLAV

12.VII8.1908

PADEL V BORBI PROTI FAŠIZMU

22.V.1944       

     Sind. podr. rudarjev       

     22.7.1951

Uničeni spomeniki
M. Hladnik; M. Kermavnar, 20.7.2020
25.2.2020. 00:00
Spominska plošča
Idrija
K. o. 2357 Idrija mesto, parc. št. 709/5
7847
Muzej narodne osvoboditve Maribor

MNO Maribor prikazuje na svojih stalnih in občasnih razstavah obdobje od 1918 - 1945. Razstava Maribor 1941-1945 prikazuje čas narodnoosvobodilne vojne na mestnem območju. V Mariboru je bilo od 1941-1945 središče okupatorjeve oblasti za Spodnjo Štajersko. Tu so bili glavni okupatorjevi ponemčevalni uradi.

Vir: Vodnik po partizanskih poteh, str. 525.

Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 220-223.

Dopolnila: Posebno pozornost zbudi od leta 2018 stalno postavljena razstava o legendarnem Pohorskem bataljonu na vrtu muzeja.

Ulica heroja Tomšiča 5.
Obstoječi spomeniki
S.Gradišnik 22. 10. 2022
5.5.2025. 00:00
Dodal slike Saše Šest, ki pravi, da je muzej vreden obiska, in označil kot obstoječe. M. Hladnik 8. 8. 2024 M.Kermavnar, 5. 5. 2025, po predlogi Mojce Luštrek v Opis dodal Dopolnilo.
Muzej
Maribor
657 MARIBOR-GRAD, 900
9438
Franc Kosten

Ime Franca Kostena je tudi na osrednjem spomeniku žrtev NOB na pokopališču. Civilist zidarja Kostena so ubili Italijani na Medvedjeku 8. 4. 1942.

Pokopališče Trebnje, lokacija ni natančno označena.

KOSTENOVI
ATA FRANC 1913--1942

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik
25.12.2024. 00:00
družinski nagrobnik
Trebnje
5857
Spominska plošča padlim borcem, Jurovski Dol

Krajani območja Jurovski dol so bili v precejšnjem številu vključeni v narodnoosvobodilno gibanje kot aktivisti ali kot borci NOV. Nekaj jih je padlo oziroma bilo ubitih.Krajani krajevne skupnosti Jurovski dol so se jim po vojni oddolžili tako, da so na kulturnem domu v Jurovskem dolu vzidali spominsko ploščo z imeni padlih.

Vir: Pomniki NOB v Slovenskih Goricah in Prekmurju, Drago Novak,Ivo Orešnik,Herman Šticl,Pomurska založba, Murska Sobota , 1985

V središču naselja na objektu Jurovski Dol 1, v bližini cerkve (Kulturni dom). Koordinate: 46.60662493786531, 15.78548969316448

           [zvezda]

ŽRTVE ZA SVOBODO

RUDOLF TOPLAK

FRANC ŠNAJCER

FRANC ORNIK

IVAN LORBER

ANTON PLANER

27.4.1973 KO ZB NOV JUROVSKI DOL

.

plošča spodaj:

KAREL ČIŽEK

  1909 - 1941

Obstoječi spomeniki
D.Divjak 24. junij 2020 R. Zupanec
20.12.2023. 00:00
Označil kot obstoječe, popravil naslov, dodal dve lastni fotografiji in dodal koordinate. R. Zupanec, 20. 12. 2023
Spominska plošča
Sveti Jurij v Slovenskih goricah
529-JUROVSKI DOL, št.parc.:*98
2274
Ribnica, Spominska plošča Jožetu Šešku

 Na nekdanji ribniški občinski praznik 26. marca 1958, ki je bil v spomin na zmago partizanskih enot nad italijansko enoto Macerata v Jelenovem Žlebu, je bila odkrita spominska plošča z reliefno plastiko narodnemu heroju Jožetu Šešku. Bil je prvi, ki je zanetil ogenj upora proti nekdanjim izkoriščevalcem ljudstva in okupatorjem ter da je po njegovi zaslugi bila spomladi 1938 ustanovljena prva celica KPS v Ribnici.

 Rojen je bil 4.decembra 1908 v Slovenski vasi pri Kočevju, ljudsko šolo in gimnazijo obiskoval v Kočevju in bil 1928 prvi slovenski maturant.V ljubljani je študiral filozofijo in diplomiral na slavistiki 1931 in se 1933 zaposlil v Mariboru. Po treh mesecih je bil odstranjen zaradi komunistične propagande, obsojen na 6 mesecev strogega zapora in 3-letno izgubo državljanskih pravic. Živel je v Kočevju, in bil 1928 sprejet v KP ter po ustabnovitvi partijske celice bil njen prvi sekretar. Leta 1933 je organiziral plakatno akcijo.

Kot sekretar Okrožnega komiteja KPS je pokrival Kočevje, Ribnico, Velike Lašče, Loško dolino vse do Kolpe in Bele Krajine. Bil je zaslužen za ustanovitev prve ribniške partizanske čete 13. julija 1941.

 Zaradi izdaje so ga Italijani odkrili v skrivnem bunkerju v Konca vasi - Stara cerkev. Po  zasliševanju je na vojaškem sodišču s Karlom Ahacem bil obsojen na smrt in ustrelili 11. maja 1942 na strelišču ob Dolenjski cesti v Ljubljani.

Pokrovitelj vzdrževanja v preteklosti :Občinska konferenca ZKS Ribnica

Evidenčna št.: 22480 memorialna dediščina

V središču Ribnice, v neposredni bližini avtobusne postaje in na levi strani glavne ulice v smeri proti Kočevju se nahaja hiša Gregorja Miheliča in v njej gostilna. Na levi strani ob vhodu se nahaja spominska plošča z reliefom Jožeta Šeška. Pred preimenovanjem ulic v začetku 90. let je bila to Šeškova ul.32, danes Škrabčev trg 22.

       NARODNI HEROJ

         JOŽE ŠEŠKO

NAŠ PRVI BUDITELJ IN OR-

GANIZATOR V OSVOBODILNEM

               BOJU

Obstoječi spomeniki
Daniel Divjak, 10.9.2017
10.9.2017. 00:00
Spominska plošča
Ribnica
K.o.:Ribnica, parcela 1949, stavba 338
7450
20. padlim domačinom in borcem Celjske čete

V veži šole v Šentrupertu sta spominski plošči 20. domačinom-padlim borcem in žrtvam okupatorja. Poleg te plošče je bila leta 1975 vzidana tudi plošča padlim borcem Celjske čete. Vir: Vodnik po partizanskih poteh. Str. 491 in 494.

Osnovna šola Breze-Šentrupert.
Uničeni spomeniki
S.Gradišnik
21.10.2023. 00:00
S. Gradišnik, obe plošči sta bili pozneje verjetno prestavljeni na centralni spomenik v Šentrupertu. Dopolnitev opisa.
Spominski plošči.
Laško
1032 ŠENTRUPERT, 948/2
9380
Delavski klub-Velenje
Velenje, Titov trg 003

DK-zvezda

Obstoječi spomeniki
Bor1974
5.11.2024. 00:00
Restavracija
Velenje
9259
Kurirska postaja S-8

,Na avtocestni pentlji med Hajdino in Kidričevim je, zemljanka kurirske postaje S-8. Kurirska postaja S-8 je bila ustanovljena v začetku leta 1944. Postaja je delovala na silno neugodnem ozemlju, na katerem so Nemci pogosto organizirali hajke na kurirje in politične delavce. Težaven je bil tudi prehod čez Dravo. Kurirji so jo morali često kar preplavati.

Do septembra 1944 se je S-8 zadrževala v gozdovih okrog Strnišča (danes Kidričevo). Iz varnostnih razlogov se je morala večkrat seliti. Iz začetnega taborišča blizu glavne ceste Zgornja Hajdina - Šikole, se je preselila v bližino vasi Njiverce, od tam pa v gozdove južno od železnice Ptuj - Pragersko, blizu ceste Hajdina - Apače. Vir: Rado Zakonjšek (Kurirji str. 454). 

,Na avtocestni pentlji med Hajdino in Kidričevim so ostanki bunkerja - kurirske postaje S-8. Vidni so še pragovi in prve stopnice v podzemlje. Spomenik ni vzdrževan, povzročitelj izginotja je DARS, ki bi lahko bil ob gradnji avtoceste pomnik ,zaščitil in ohranil. Koordinate: 46.411.640 N in 015. 810.326 E
Uničeni spomeniki
S. Gradišnik, 10. 08. 2024
27.8.2024. 00:00
Bunker S-8 je komaj še viden, zato sem ga opremil z zeleno zvezdico. Po besedah predsednice ZB Ptuj Branke Bezeljak bodo S-8 obnovili., S.Gradišnik, posnetek št.1 je naredil Stanislav Lepej s Ptuja.
zemljanka
Hajdina
2563
Spominska plošča padlim lovcem v NOB

Spominska plošča je bila odkrita leta 1962.

Plošča je pritrjena z leve strani pri vhodu v Planinski dom na Menini planini. Dostop je možen z Nove Štifte, Bočne ali Tuhinjske doline.

        L.D. GORNJI GRAD 

V SPOMIN PADLIM LOVCEM 

       V N.O.B. 1941 - 1945 

MAROVT ANTON 1879

KRAJNC FRANC   1889

TEVŽ JOŽE            1903

ŽMAVC FRANC    1911

BITENC IVAN       1911

(Znak SLD in prekrižani srekovi vejici)

               1962

Obstoječi spomeniki
Sandi Grudnik, 20.11.2017
27.10.2023. 00:00
M.Kermavnar, 27. 10. 2023, uredil Besedilo na spomeniku po predlogi Mojce Luštrek
Plošča s brušenega kamna pritrjena na kamnito steno doma.
Gornji Grad
k.o.942 Gornji Grad, parc. št.850/4, lastnik: Planinsko društvo Gornji Grad
4984
Spominska plošča štirim padlim borcem pri Medvedu.

Po mitingu v Otiškem vrhu so se borci ustavili na kmetiji Medved. Izdal jih je dezerter, ki je prijavil lokacijo gestapu v Dravogradu. Štirje partizani so padli, sekretarko SKOJ-a Stanko Orožim-Janjo pa so ranjeno skrili v bunker pri Sv.Ani. Ponovno je udaril izdajalec, 15.februarja je padla tudi Janja.   

V Bukovski vasi po asfaltirani cesti proti Pohorju,do turistične kmetije Medved.

Kot žrtve ste padli v borbi za nas dne 1.2.1945  PEPČI ČAS roj.11.9.1927 v Št.Janžu,  ŠTEFAN GORŠEK roj.1.5.1919 Št.Martin,  PETER RAČNIK roj.22.2.1922 Pameče,  PAVEL MERHAR roj.25.4.1921 Prigorica. Nepozabni spomin junakom ki v grobu trohnijo. 

Obstoječi spomeniki
Stane Gradišnik , 1.2.2020.
Marmorna plošča vzidana na steno cerkve Sv.Ožbolta.
Dravograd
840 OTIŠKI VRH I, *95
6671
Ajdovščina, Doprsni kip Borisa Kidriča

Spomenik je doprsna plastika Borisa Kidriča postavljena na pravokoten podstavek. Plastika je bronasta. Stala je pred staro osnovno šolo, ki se je imenovala po B. Kidriču.Vir: Zavod za spomeniško varstvo - Gorica

Doprsni kip je odstranjen in se hrani v soseščini v kabinetu za zgodovino v (novi) Osnovni šoli Danila Lokarja v Ajdovščini
Uničeni spomeniki
M. Kermavnar 4.5.2021 27.2.2022 D.Divjak
27.2.2022. 00:00
27.2.2022 dopolnil podatke D.Divjak
Doprsni kip
Ajdovščina
K.o.: 2392 -AJDOVŠČINA, št.parc.: 504
7812
Stanko Devetak, Poljane / Marcottini

Na seznamu spotikavcev na nemški Wikipediji slike tega spotikavca ni. Postavljen 27. januarja 2022.

Na tlaku pred hišo Via Matija Gubec 8, Poljane / Marcottini

HIER WOHNTE
STANKO DEVETAK
GEBOREN 1927
VERHAFTET 30.9.1943
DEUTSCHLAND
SCHICKSAL UNBEKANNT

Neobiskani spomeniki
M. Hladnik 18. 10. 2022
19.4.2024. 00:00
Dopolnil s slikami z nemške Wikipedije. M. Hladnik 19. 4. 2024
Spotikavec
Italija
6670
Ajdovščina, Spomenik IV. Prekomorski brigadi

Spomenik je izdelan iz obdelanega kamna, je spiralne oblike in visok cca 0,5 m. 

Na njem je napis.

Odkritje: 1986

Ajdovščina, v parku nasproti hiše Cesta IV. Prekomorske 2A.

CESTA IV. PREKOMORSKE BRIGADE
IV. PREKOMORSKA BRIGADA JE BILA USTANOVLJENA IZ PRIMORCEV
IN DRUGIH BORCEV SEPTEMBRA 1944 V JUŽNI ITALIJI IN JE
SKUPAJ Z ZAVEZNIKI POMAGALA ENOTAM NOV IN POJ V DOMOVINI

Obstoječi spomeniki
M. Kermavnar 21.5.2021 27.2.2022 D.Divjak
27.2.2022. 00:00
27.2.2022 dopolnil podatke D.Divjak
Ajdovščina
K.o.: 2392 - AJDOVŠČINA, št.parc.: 654
6981
MORAVČE pri Gabrovki 67 - spomenik glavni partizanski javki za zvezo za Štajersko, Revirje, Gabrovko in Ljubljano

EŠD: ni
Spominska kamnita plošča velikosti 0,60 x 0,80 m, je pohorski granit temnejše barve in z vklesanim sporočilom, je nameščen na vogalu hiše,  na južni strani, desno od vhodnih vrat in okoli 2,5 m od tal.

Spominsko ploščo so vgradili in odkrili člani krajevnih organizacij ZB Moravče in Gabrovke, dne 25.4.1980.

Tik pred Gabrovko je zaselek Klanec pri Gabrovki. Pred vrhom klanca zavijemo na levo in navkreber ter nato po asfaltni cesti še okoli 700 m, ko zavijeno na levo in pridemo do hiš Moravče pri Litiji št. 68 in štev. 67. Na številki hiše Moravče pri Gabrovki 67 je spominska plošča.

V TEJ HIŠI JE BILA MED NOB OD LETA 1941 - 1943 GLAVNA PARTIZANSKA JAVKA ZA ZVEZO OD ŠTAJERSKE, REVIRJEV, GABROVKE DO LJUBLJANE.

VODILI SO JO ALBIN VOZELJ, BERTA VOZELJ IN FRANC SOTLAR - DADO.

SVOJA ŽIVLJENJA SO ŽRTVOVALI ZA SVOBODO.

Obstoječi spomeniki
T. Bizjak, 8.2.2022;
9.2.2022. 00:00
kamen, kraj zgodovinskega dogajanja, memorialna dediščina
Litija
k.o. 1845 - Moravče, parc. št.: 147/2
6878
NOVO MESTO-Rojstna hiša Marjana Kozine

Marjan Kozina je skladal simfonije na temo NOB.

  • Marjan Kozina. Wikipedija.
Rozmanova 19, Novo mesto

V TEJ HIŠI JE BIL ROJEN MARJAN KOZINA SLOVENSKI SKLADATELJ 
4. JUNIJ 1907
19. JUNIJ 1966

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 27.7.2021 4.1.2022 D.Divjak
4.1.2022. 00:00
4.1.2022 dopolnil podatke D.Divjak
Spominska plošča
Novo mesto
K.o.: 1456 - NOVO MESTO, št.parc.: 1380
7255
Metlika - Narodni heroj Ilija Badovinac

Ilija Badovinac, kmečki sin, je bil sovaščan Janka Brodariča. Rodil se je 21.avgusta 1917. V narodnoosvobodilno gibanje se je vključil že leta 1941 in je bil član terenskega odbora OF Rosalnice. Med belokranjske partizane je vstopil 20. maja 1942 skupaj s svojima bratoma Markom in Vladom. Z junaštvom se je izkazal že v prvih napadih na sovražnika in je postal komandir 2. Belokranjskega bataljona, zatem pa namestnik komandanta 1. bataljona belokranjskega bataljona. Vse do svoje smrti je bil na komandnih položajih v raznih partizanskih enotah, s kazterimi se je bojeal po Dolenjskem, hrvaškem Žumberku in na Štajerskem. Bil je komandant Gorjanskega bataljona Krškega odreda in komandant 1. bataljona Vzhodnodolenjskega odreda, komandant 3. bataljona Cankarjeve brigade od 24. decembra 1942 do septembra 1943, nato krajši čas namestnik komandant Šlandrove in namestnik komandanta 12. brigade, ko je s XIV.divizijo iz Bele krajine preko Hrvaške odšel na Štajersko, pa je bil komandant 1. bataljona Šercerjeve brigade.Med boji z vermani na prehodu ceste Jurklošter - Rimske Toplice 12. februarja 1944 je bil pri Zagračnici, ko je skušal padlemu sovražniku odvzeti orožje, smrtno zadet.Za narodnega heroja je bil imenovan 23. decembra 1951.

Avtor doprsnega kipa je akademski kiparZdenko Kalin,  3.julija 1983 ga je odkrila OO ZZB NOV Metlika.

Vir: arhiv ZB NOB Metlika (  62)

Foto: M. Hladnik, 1. 5. 2017

Prim. tudi: Janez Vitkovič, Belokranjski narodni heroji, v: Bela krajina skozi viharje k svobodi, Ljubljana: Zavod Borec, 1961, str.185)

V parku pred gradom, Trg svobode 4.

ILIJA BADOVINAC

1917 - 1944

Obstoječi spomeniki
16.2.2022 D.Divjak
11.9.2024. 00:00
Zdenka Primožič 11. 9. 2024 dopolnila Opis s podatkom iz knjige Bela krajina skozi viharje k svobodi.
Doprsni kip
Metlika
K-.o.: 1515 - METLIKA, št.parc.: 5/3
6876
NOVO MESTO-Pesem svobode, Na vratih

Kip Jakoba Savinška spada k spomeniškemu kompleksu Na vratih.

  • EŠD 8722
Na križišču Prešernove in Rozmanove ulice v Novem mestu.

POJMO 
BRATJE
PESEM
O
SVOBODI
?? OKTOBRA 196?
POSTAVIL
MESTNI ODBOR
ZVEZE BORCEV

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 27.7.2021 4.1.2022 D.Divjak
4.1.2022. 00:00
4.1.2022 dopolnil podatke D.Divjak
Kip
Novo mesto
K.o.: 1456 - NOVO MESTO, št.parc.: 1467
2952
Ljubljana, Dolenjska cesta 11 - spomenik padlim borcem in talcem FN

EŠD:9435

Na ploščadi velikosti 2 x 3 m, tlakovana s kamnitimi pravokotnimi ploščami različnih dimenzij, stoji kamniti valj visok en meter, premera pol metra, na katerem je 0,7 m visoka kovinska skulptura s tremi zmaji, ki nosijo okroglo skledasto posodo - kelih.

Napis je vklesan po obodu valja. Spomenik stoji na zelenici pred stavbo Dolenjska cesta 11, v kateri je sedež Strelske zveze Slovenije.

Avtor spomenika je arhitekt Edo Mihevc, postavili so ga 1956. leta.

Italijanske oblasti so uporabljale bivše vojaško vežbališče na Dolenjski cesti za streljanje obsojencev in talcev. Večino žrtev so ustrelili na tem kraju do srede maja 1942, ko so Italijani začeli streljati v Gramozni jami.

Poleg žrtev, ki jih je vojaško vojno sodišče 11. armade obsodilo na smrt že leta 1941, je bilo po 24. aprilu 1942, ko so italijanske vojaške oblasti izdale odlok o streljanju talcev, na strelišču ustreljenih tudi prvih 21 talcev. 1. maja sta bila ustreljena kot prva dva Ernest Eypper, narodni heroj in Mirko Gašperlin, nato 11. maja naslednjih 10, dan pozneje pa še 9 talcev. Talcem je ZB postavila spomenik 4. julija 1956.

Viri:

Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga 1961, str. 54.

Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 71.

Špelca Čopič, Damjan Prelovšek in Sonja Žitko, Ljubljansko kiparstvo na prostem, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1991, str. 172.

.

Geslo: herojsmrt123

Ljubljana, Dolenjska cesta 11;

NI MRTEV KDOR IZKRVAVI ZA SREČO, ZA PROSTOST LJUDI.

BORCEM IN TALCEM PADLIM ZA SVOBODO

    1941   -  1945

Obstoječi spomeniki
T. Bizjak, 2.4.2018.
kamen in železo, memorialna dediščina
Ljubljana
k.o. Karlovško predmestje - 1695, par. št.118/228
4991
GORIŠNICA-Spomenik padlim borcem

Na fotografiji , slika 3, iz 70-ih let 20. stol. vidimo center Gorišnice. Na levi strani ceste je šolska stavba, na desni pa cerkev, pred katero je od 7. 8. 1966 stal spomenik 28 padlim domačinom v NOB.

Kasneje so ga zaradi preureditve prostora prestavili in stoji danes na gorišniškem pokopališču. 

Načrt za spomenik je pripravil Janez Rebernak, izdelali pa so ga v kamnolomu Cezlak na Pohorju.
Dimenzije spomenika: 460 x 95 cm.

  • Vir-slike in tekst: Kamra, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj
  • Vodnik 557

Opomba 1:

»Letošnje praznovanje občinskega praznika občine Ptuj je obsegalo več prireditev. […] Težišče praznovanja pa je bilo letos v Gorišnici. Tam je bila v nedeljo, 7. avgusta [1966], v zadružnem domu svečana seja skupščine občine, ki ji je prisostvovalo tudi lepo število gostov ter domačinov iz Gorišnice in njenega območja. […] Po seji je bilo ob 10. uri odkritje spomenika padlim borcem NOV. Spomenik je postavljen pred šolo v Gorišnici. Je iz pohorskega granita, vanj pa je vklesanih 27 imen padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja z gorišniškega območja. Na čelni strani spomenika je napis:
V svetel spomin vam, ki ste v smrti zajeli spoznanje, da je svet za vse enak.
[…] 
Spomenik je odkril zadnji sekretar ilegalnega odbora OF za Ptujsko polje Franc Belšak – Simon, v varstvo občinske skupščine pa ga je sprejela predsednica Lojzka Stropnik. 
[…] 
Borci, katerih imena so na spomeniku v Gorišnici
Franc Belšak iz Muretinec , rojen 11. novembra 1923, dijak klasične gimnazije v Mariboru, po okupaciji zaposlen v Ptuju, 1. marca 1943 prisilno mobiliziran v okupatorjevo vojsko, 15. junija istega leta pa že pobegnil na Pohorje, kjer je postal borec 2. pohorskega bataljona. 27. oktobra istega leta prišel kot aktivist na Ptujsko polje. Padel 4. februarja 1945 ob okupatorjevem napadu na kurirsko postajo TV 15 S. 
Ruda Sever iz Moškanjc, rojen 3. novembra 1920. Končal štiri razrede ptujske gimnazije, nato se vpisal v srednjo tehniško šolo v Ljubljani. Ob okupaciji se vrnil na dom, kjer so ga kmalu aretirali in zvlekli na Borl. Ko so ga pozneje izpustili, so ga prisilno mobilizirali v svojo vojsko, vendar je že po štirinajstih dnevih pobegnil. Postal je kurir in komandir 14. S postaje in padel ob okupatorjevem napadu na to postajo 4. februarja 1945. 
Franc Vojsk iz Zagajič, rojen oktobra 1909, krojaški mojster v Mariboru.  Ob okupaciji je moral zapustiti Maribor, vendar so ga kmalu zvabili nazaj, a so ga izselili z družino v Srbijo. V bližini Čačka, kjer je živel, se je povezal z osvobodilnim gibanjem. Nekoč je izginil in ni bilo moč ugotoviti, ali je padel kot partizan ali pa so ga ubili četniki. 
Franc Tobias iz Moškanjc, rojen septembra 1919, delavec. Bil je kurir postaje TV 14 S in je padel ob napadu okupatorjeve policije na kurirsko postajo dne 4. februarja 1945. 
Janez Plohl iz Zagajič, rojen 4. marca 1927, se je šestnajstleten vključil v osvobodilno gibanje. 19. novembra 1944 je odšel na Dolenjsko, kjer je postal borec Tomšičeve brigade. Padel je marca 1945. 
Oto Lipa iz Gorišnice, rojen leta 1921, gojenec pilotske šole v Divoli, ki je ni končal, ker je prišla okupacija. Po vrnitvi v Gorišnico je bil priložnostni delavec do junija 1944, ko je odšel v Zagorsko brigado, od tam pa v pilotsko šolo. Padel je v zasedo ter bil hudo ranjen v obe nogi. Umrl je v partizanski bolnišnici konec decembra 1944. 
Alojz Muhič iz Gorišnice, roj. v 1917. letu, gojenec vojne akademije v Beogradu. Po okupaciji ­ se je vrnil v Gorišnico in odšel jeseni 1944 med pohorske partizane, kjer je padel leta 1945. 
Martin Vajda iz Male vasi, rojen leta 1920, kmečki sin. Prisilno je bil mobiliziran v okupatorjevo vojsko, vendar se je dal ujeti Angležem. V Angliji je vstopil v prekmorsko brigado ter padel v Dalmaciji blizu Zadra leta 1945.
Anton Frlež iz Rogaške Slatine, rojen leta 1920, je bil komandant 5. relejne linije, ki je povezovala kurirske postaje na levem bregu Drave. Največ se je zadrževal na TV 14 S. Padel je 4. februarja 1945 v Gorišnici. 
Franc Roškar iz Moškanjc, rojen 18. oktobra 1924, kmečki sin, prisilno zaposlen v Gradcu, prisilno mobiliziran v okupatorjevo vojsko, leta 1943 ujet in stopil v Angliji v prekmorsko brigado, prišel na Dolenjsko, se boril v Cankarjevi brigadi. Padel v Meniški vasi 22. aprila 1945. 
Božo Žnidarič iz Zamušan, rojen 29. marca 1924, dijak ptujske gimnazije, po okupaciji prisilno ­zaposlen na Madžarskem, v Kidričevem in v Ptuju. Ko je moral junija 1944 na nabor [v] okupatorjevo vojsko, je odšel k partizanom. 5. marca 1944 [Sistory 1945]  [je] padel v zasedo v Prvencih, kjer je bil hudo ranjen in je 9. marca 1944 umrl. 
Ciril Kranjčič iz Zamušan, rojen 2. aprila 1910, kmečki sin, prisilno mobiliziran v vermanšaft, po pobegu zaprt in poslan v Rače, kjer je ponovno pobegnil v Kozjanski odred. Pozneje je postal kurir. 5. marca 19[??] [Sistory 1945]  je padel v zasedo v Prvencih, kjer je bil hudo ranjen, tako da je pozneje umrl. 
Stanko Klančnik iz Gorišnice, rojen 19. aprila 1923 na Ponikvi.  Bil je dijak ptujske gimnazije, leta 1942 prisilno mobiliziran v okupatorjevo vojsko, vendar je pobegnil in postal referent za kadre brigade Janka Premrla Vojka. Padel je v sestavu te brigade na Primorskem. 
Venceslav Šprajc iz Zamušan, rojen 27.  junija 1923, kmečki sin. Leta 1942 prisilno mobiliziran v okupatorjevo vojsko, od koder je pobegnil k partizanom. Boril se je v gorenjskem odredu in padel pod Storžičem decembra 1944. 
Martin Trunk iz Formina, rojen 30. oktobra 1881. Svoje sinove je poslal k partizanom, njega pa so obtožili gospodarske sabotaže. Odpeljali so ga v mariborsko kaznilnico, kjer so ga usmrtili 15. januarja 1944. 
Julka Cvetko iz Zamušan, rojena 4. maja 1912. Bila je učiteljica v Strojni, po okupaciji pa se je vrnila v Moškanjce in delala na finančnem uradu v Ptuju. Povezala se je z osvobodilnim gibanjem ter delala, dokler je niso junija 1943 aretirali in odpeljali v Auschwitz, kjer je umrla januarja 1944. 
Ivan Ambrož iz Muretinec, rojen 23. aprila 1927, se je kot petnajstleten fant povezal z osvobodilnim gibanjem in odšel leto dni pozneje k partizanom (novembra 1944). Padel je pri Belih vodah pri Šoštanju. 
Janez Prelog iz Muretinec, rojen 12. aprila 1919. Ob vdoru okupatorja je bil vojak v Nišu. Tam je bil ujet in v vojnem ujetništvu zbolel na pljučih. Umrl je 6. junija 1942 v Beogradu.
[Manjka del besedila?] jen 27. novembra 1898, čebelar, je ob napadu sovražnika leta 1941 branil severno mejo. Pri Dravogradu ga je zadela sovražnikova krogla 9. aprila 1941. [Po napisu na spomeniku in Sistory bi lahko bil Franc Rižnar, Datum rojstva: 00.00.1898, Kraj rojstva: Gajevci, Kraj bivanja: Gajevci, Poklic (soc. status): kmet,  PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 00.00.1941, Kraj smrti / izginotja: NULL, Kraj pokopa: NULL, Država pokopa: Ni podatka]
Vinko Ambrož iz Muretinec, rojen 8. aprila 1899. Aprila 1941 je branil severno mejo, kjer je padel na braniku domovine. 
Jože Črešnik iz Moškanjc, rojen 15. januarja 1918, čevljar. Bil je kurir TV 14 S postaje in je padel 10. oktobra 1944 v zasedo v Mezgovcih, kjer ga je ubila gestapovska krogla. 
Peter Kurež iz Moškanjc, rojen 18. novembra 1918, je zaradi revolucionarnega delovanja moral ­ opustiti šolanje na ptujski gimnaziji. Pozneje je živel v Zavrču, kjer je kmalu po okupaciji organiziral osvobodilno gibanje. Gestapo ga je kmalu izsledil ter ga 8. januarja 1942 odpeljal v Dachau, od koder se ni več vrnil. 
Franc Pivko iz Borovec, rojen 21. januarja 1914, železničar. Marca 1943 prisilno mobiliziran v okupatorjevo vojsko, je decembra 1944 pobegnil na Hrvaško, kjer je postal partizanski kurir. Ranjen se je marca 1945 ustavil na kmetiji v Pacinju, kjer je bil izdan. Nemški žandarji so ga ubili, preden se je mogel braniti. 
Franc Kolenko iz Gajevec, rojen 28. novembra 1926, je odšel avgusta 1944 k partizanom in postal kurir postaje TV 15 S. 24. januarja 1945 je padel v bližini Miklavža pri Ormožu. 
Anton Pukšič iz Gajevec, rojen 14. januarja 1910. Bil je šef policije v Mariboru do začetka okupacije. Aprila 1941 je bil kot oficir ujet in odveden v vojno ujetništvo. Pozneje se je zaposlil pri mizarju Iršiču v Mariboru. Decembra 1944 so ga osumili, da je skupaj s svojima bratoma pobil dva okupatorjeva orožnika. Ker mu niso mogli izsiliti priznanja, so ga gestapovci ubili v Ptuju decembra 1944. 
Franc Murkovič iz Male vasi, rojen 6. septembra 1923, zidar. Odšel je k partizanom na Dolenjsko, kjer je padel 7. maja 1945 pri Velikih Laščah. 
Stanko Murkovič iz Male vasi, rojen 7. avgusta 1904. Bil je trgovec v Dornavi. Po okupaciji se je zatekel v rojstno vas. Sodeloval je z narodnoosvobodilnim gibanjem in bil član OO OF za spodnje Ptujsko polje. 27. avgusta so ga aretirali, vendar je na postaji Moškanjci pobegnil. Na begu ga je zadel gestapovski rafal.« 
(Tednik, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva za Podravje, Letnik XIX, štev. 32, Ptuj, 12. avgusta 1966, naslovna stran in str. 2)
Elektronski vir: dlib.si/stream/PDF Dostop: 11. 12. 2023

Na spomeniku je napisan tudi Ivan Vojsk, ki ga elektronski vir ne omenja. SIstory navaja: Ime in priimek: Ivan Vojsk, Oče: NULL, Datum rojstva: 00.00.1922, Kraj rojstva: NULL, Kraj bivanja: Moškanjci, PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 00.00.1944, Kraj smrti / izginotja: NULL, Kraj pokopa: NULL, Država pokopa: Ni podatka

Na lokalnem pokopališču v Gorišnici je urejena posebna površina s spomenikom in dvema klopema. Nahaja se nasproti vhoda. Koordinate: 46.40550, 16.01011.

    V SVETEL

 SPOMIN VAM

     KI STE V

 SMRTI ZAJELI

  SPOZNANJE

  DA JE SVET

ZA VSE ENAK

   1941 - 1945

.

FORMIN. TRUNK MARTIN - 1926

GAJEVCI. KOLENKO FRANC - 1926

        RIŽNAR FRANC - 1898

        PUKŠIČ ANTON - 1910

GORIŠNICA. FERLEŽ ANTON - 1925

        KLANČNIK STANKO - 1923

        LIPA OTO - 1921

        MUHIČ ALOJZ - 1917

                      -

MURETINCI. AMBROŽ IVAN - 1927

       AMBROŽ VINCENC - 1899

      BELŠAK FRANC -1922. PRELOG ALOJZ - 1919

ZAGAJIČI. PIVKO FRANC - 1914

     PLOHL JANEZ -1927. VOJSK FRANC - 1909

ZAMUŠANI. KRAJNČIČ CIRIL- 1910

     ŠPRAJC VENČEK - 1923

     ŽNIDARIČ BOŽO - 1922

                          -

MALA VAS. MURKOVIČ FRANC - 1923

     MURKOVIČ STANKO - 1904

     VAJDA MARTIN - 1920

MOŠKAJNCI. CVETKO JULKA - 1914

     ČREŠNIK JOŽE - 1918. KUREŽ PETER - 1914

     SEVER RUDA - 1920. TOBIJAS FRANC - 1919

     VOJSK IVAN - 1922. ROŠKAR FRANC - 1924

Obstoječi spomeniki
Bor1974, 06.II.2020 Dopolnil D.Divjak, 24.4.2020 21.maj 2021 dopolnl D.Divjak
2.4.2024. 00:00
Slike 4 Bor1974-26.X.2020 21.5.2021 vnesel tekst s plošč D.Divjak M.Kermavnar, 13.12.2023, dopolnil tekst s plošč, dodal Opombo 1 po predlogi Zdenke Primožič
Spomenik
GORIŠNICA
K.o.: 408-GORIŠNICA, št.parc.: 337
7146
Bistrica ob Dravi, Spominska plošča borcem Pohorske čete

Pohorska četa Lackovega odreda, ki je po odhodu glavnine odreda na Kozjak septembra 1944 ostala na Pohorju, je izvajala akcije na razmeroma velikem območju. Predvsem je rušila železniški progi Maribor-Celje in Maribor-Dravograd ter napadala manjše sovražnikove postojanke. Njena najpomembnejša akcija je bila izvedena v Bistrici pri Limbušu v noči na 27. december 1944. Poveljstvo čete se je z akcijo odločilo zato, da bi izboljšalo njeno oborožitev, saj je zaradi dotoka novincev v četi močno primanjkovalo orožja in druge opreme.

V Bistrico ni šla vsa četa. Partizani so najprej izvedli preskrbovalno akcijo, v kateri so zaplenili večje količine moke, vina, dva vola, svinjo in še drugo, nato so odšli v tovarno okovja in pločevinastih izdelkov, kjer so razdejali pisarno, zaplenili pisalne stroje in pobrali pogonske jermene, ki so jih uporabili za podplate svojih obuval.

Potem, ko so partizani opravili preskrbovalno akcijo v tovarni, je skupina dvanajstih prostovoljcev napadla še vojaško postojanko na železniški postaji, ki je bila zavarovana z žičnimi ovirami, minami in bunkerji. S pretvezo so Partizani najprej razorožili stražarje in nato še ostale vojake. Upirati se je poskušal le poveljnik, a so ga hitro ukrotili. Razorožene vojake, ki so jim partizani vzeli uniforme in jih pustili samo v spodnjem perilu, so opozorili, naj čim prej odidejo iz Bistrice, ker jih bodo sicer, če bodo znova prišli, usmrtili. Partizani so na postaji v Bistrici zaplenili strojnico, brzostrelko, 16 pušk, raketno pištolo, 30 ročnih bomb in precej streliva, uničili pa so tudi naprave v prometni pisarni. Bogat plen so na saneh odvlekli na Pohorje. Uspešna akcija Pohorske čete Lackovega odreda v Bistrici pri Limbušu (ob Dravi) je bila pomembna, ker je bila izvedena v času velike okupatorjeve ofenzivene dejavnosti na območju 4. operativne cone. Enote te cone konec leta 1944 niso zavzele nobene druge okupatorjeve postojenke.

Spominsko ploščo so odkrili leta 1983. Njene dimenzije so 60 x 90 x 3 cm.

Vir: Marjan Žnidarič, Spominska obeležja Lackovega odreda, Maribor, 2007, str. 39

fotografija:

Bistrica_ob_Dravi

Na poslopju železniške postaje. Bistrica ob Dravi Ulica 27. decembra 20

V NOČI NA 27.12.1944 JE POHORSKA ČETA
LACKOVEGA ODREDA RAZOROŽILA
VOJAŠKO POSADKO OKUPATORJEVE
POSTOJANKE NA TEJ POSTAJI.

     PREDAJTE OROŽJE. ZGINITE STRAN,
     TUJCEM VELEVAM JAZ - PARTIZAN.

DECEMBER 1983       KS IN DPO BISTRICA OB DRAVI
                                      ŽELEZNIŠKO GOSPODARSTVO
                                                    LJUBLJANA

Obstoječi spomeniki
M. Kermavnar 27.1.2022 D.Divjak 29.11.2022
29.11.2022. 00:00
D.Divjak dodal posnetke 2-4 in podatke 29.11.2022
Spominska plošča
Ruše
K.o.: 663-BISTRICA PRI LIMBUŠU, št.parc.: 334/10
7496
Partizanska domačija Ferme

Na tej domačiji so se pogosto zadrževali borci 1. bataljona III. VDV brigade.

Domačija Ferme, Zgornja Rečica 95.

               [zvezda]

PARTIZANSKA DOMAČIJA 

                FERME

       NAŠ DRUGI DOM

         BORCI 1. BATALJONA 

         III. BRIGADE VDV - NO

         22.7.1987

Obstoječi spomeniki
S.Gradišnik.
15.4.2022. 00:00
Spominska plošča.
Laško
1022 REČICA, 30/5
2190
Jože Štendler, Kobla 2, Ravne

Štendler je bil kurir relejne kurirske postaje G - 2. Ploščo so izdelali v livarni Železarne Jesenice po naročilu krajevne skupnosti Bohinjska Bistrica. Odkritje je bilo 25. septembra 1981.

EŠD 16928 

Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 180-181.

Na obcestni fasadi postaje opuščene žičnice Kobla II, to je nad cesto, ki pripelje iz Bohinjske Bistrice skozi Ravne. Na tem mestu se spremeni v slabšo gozdno cesto.

10. 9. 1944
JE TU DAROVAL SVOJE
ŽIVLJENJE REVOLUCIJI
JOŽE ŠTENDLER
BOREC NOV

SLAV MU!

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 25. 8. 2017
bronasta ploošča
Bohinj