| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Grad Rajhenburg-Stalna razstava Slovenski izgnanci 1941--1945 |
Zbirališče izgnancev med 2. svetovno vojno (spominska plošča iz 1995, razstava).
|
Grad Rajhenburg v Brestanici. |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Hladnik 25. 7. 2018, slika iz Wikipedije
D.Divjak 29.8.2022 |
29.8.2022. 00:00 |
— |
Dopolnil podatke D.Divjak 29.8.2022 |
Muzej |
Krško |
K.o.: 1357- BRESTANICA, št.parc.: 647 |
|
Spomenik talcev Radeče |
Delno obnovljeni spomenik je odkrit 8. maja 2015 ob 70 obletnici podpisa kapitulacije nemške vojske. Spominska skulptura »Vseljudski odpor« je delo slovenskega pisatelja Toneta Svetine, katero je podaril podjetju Radeče papir. Vzrok streljanja talcev naj bi bila likvidacija Tirolca Meier-ja, kmeta, ki se je vselil na kmetijo Franca Kozinca na Novem gradu. Meier naj bi zasledoval kurirje iz relejne kurirske postaje TV 5A, ki so imeli pot mimo Brunka, mimo Novega grada, mimo Gorelc v dolino na Vrhovo, čez Savo, na zaselek Okroglice pod Lovrencem do relejne kurirske stanice S 5. Skupina iz vojaške kurirske stanice 1 – 23 ga ustrelijo pod kapelico na Gorelcah, ko se je vračal z ženo iz Radeč. Ni hotel ustaviti konjev, ampak je pognal konja v galop proti Novemu gradu. Streljali so za njima in njega ubili. Njegov sosed iz zaselka Nežence Tirolec Lenger se je takoj izselil nazaj na Tirolsko. Prepoznani so bili:
|
Ulica talcev pri stanovanjskem bloku Ulica talcev 9, pod pokopališčem. Dostop po cesti pred Občino Radeče |
23.3.1945 JE BILO NA TEM MESTU USTRELJENIH 17 TALCEV ŽRTEV FAŠISTIČNEGA NASILJA SLAVA JIM! …ZA VASJO LEŽE UBITI FANTJE, KI HOTELI SO ŽIVETI, PA SO MORALI ZATO UMRETI. KAJUH VSELJUDSKI ODPOR SOVRAŽI VAS CELO KAMENJE, DREVJE IN PSI! NAROD, KI NE PRIZNA PORAZA, NE MORE BITI PREMAGAN. LAHKO GA UNIČIJO, TODA PREMAGAJO NE! TONE SVETINA |
— |
— |
— |
— |
Kravogel Blaž, radeče 8.5.2019 |
— |
— |
— |
Kamnita ploščad in skulptura vseljudskega odpora |
Radeče |
KO Radeče, parcelna št. 173/13 |
|
Ignac Kralj, Slovenski Javornik |
Iz Cankarjevega bataljona je 1941 odšel na Dolenjsko, kjer so ga l. 1942 Italjani aretirali in kot talca 19. 9. 1942 ustrelili na Selu pri Št. Vidu na Dolenjskem. Odrkrito 1953. Arhiv ZB Jesenice Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 205. |
Cesta prvoborca 1, Slovenski Javornik |
Iz te hiše Kralj Ignac Padel l. 1942 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 23. 12. 2017 |
— |
— |
— |
bronasta plošča |
Jesenice |
2175 JESENICE, 2123 |
|
Ženske demonstracije 1943 |
— |
Metelkova 2b, Ljubljana, na zahodnem pročelju stavbe JAK. |
NA TEM MESTU MESTNA OBČINA LJUBLJANA |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 2. 6. 2019 |
— |
— |
— |
— |
Ljubljana |
TABOR, 3107/1 |
|
Spominsko znamenje slovenskim izgnancem |
http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=28707 Opomba: v viru je navedeno, da so na spomeniku verzi "pesnika A. Salmiča", v resnici pa gre za pesnico Anko Salmič (op. Tim V.). |
Spominsko znamenje stoji na manjšem križišču poleg hiše, kjer je nekoč bila šola, danes pa je eden prostorov Krajevne skupnosti Dolenja vas pri Krškem na naslovu Dolenja vas pri Krškem 81. V neposredni bližini je cerkev Mariji Vnebovzeti, tik poleg spominskega znamenja pa je še glavna regionalna prometna povezava med Krškim in Brežicami. |
Stran 1: 1995 SRCE ODPUŠČA SPOMIN OSTANE . ŽRTVAM DRUGE SVETOVNE VOJNE POSTAVILI KRAJANI KS DOLENJA VAS - OB 50-LETNICI VRNITVE IZ IZGNANSTVA 15.8.1995 Stran 2: 1941 KDO JE KRIKNIL KDO JE NIKNIL SRED DOMAČEGA POLJA? BIL JE OČE, BRATJE, MATI - IN ODŠLI SO PREK POLJA. R. VODEB . KAMNOSEŠTVO ARH SELCE Stran 3: 1945 O, POZDRAVLJENA, NEVESTA, NAŠA DOMOVINA ZLATA! SKORO BODO SPET ODPRTA K TEBI NAM, IZGNANCEM, VRATA! A. SALMIČ Stran 4: prazna. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Tim Verstovšek, 11.12.2016
29.januar 2021 dopolnil D.Divjak |
29.1.2021. 00:00 |
— |
29.1.2021 - dopolnil podatke, D.Divjak |
Znamenje v obliki kvadratastega stebra iz dveh kosov rjavkastega granita |
Krško |
K.o.: 1318 - DOLENJA VAS, št.parc.: 127/7 |
|
Bunker za hrano za bizeljsko in brežiško območje-Pišece |
83. obletnica ustanovitve Brežiške čete in 48. pohod “Po poteh Brežiške čete”, Pišece
26. 10. 2024
Spominska slovesnost ob 83. obletnici ustanovitve Brežiške čete in 48. pohod “Po poteh Brežiške čete” bo v soboto, 26. oktobra 2024. Slovesnost bo ob 9.10 uri pri Domu krajanov v Pišecah.
Planinski pohod: Pišece – Grad Pišece – “bunkerji” – Pišece; odhod okoli 10 ure. Na dvournem pohodu boste spoznali zgodovino, ogledali bunker v katerem je bilo v času vojne do 9 ton hrane za celotno Brežiško območje.
Strelsko tekmovanje z zračno puško: ob 10.30 uri na športnem igrišču pri OŠ Pišece. Ekipo sestavljajo trije strelci.
Ob 13. uri svečani prihod pohodnikov in podelitev nagrad najboljšim strelcem.
Organizator: ZB NOB Brežice, Športna zveza Brežice, Planinsko društvo Brežice
|
Pišece 054/b |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
Bor1974 |
26.10.2024. 00:00 |
— |
— |
Podzemni bunker-repnica |
Brežice |
— |
|
Grobišče s spomenikom 149 žrtvam NOB - Brinkovač pri Gornjem Gradu |
Grobišče 149 borcev in aktivistov NOB 4. operativne cone, ki so jih Nemci v času ofenzive na osvobojeno ozemlje Zgornje Savinjske doline pripeljali iz raznih krajev, streljli v gozdu za Brinovim hribom in jih tukaj pokopali. Grobišče je bilo urejeno leta 1979 in je delo arhitekta Dušana Samca. Vir: arhiv Združenja za vrednote NOB Zg. Savinjske doline EŠD 4556 |
Spomenik stoji 650 m naprej od bencinskega servisa v Gornjem Gradu z leve strani v smeri Radmirja. Nasproti spomenika je Žagarstvo Ogradi, Spodnji trg 39. |
TU JE POKOPANIH 149 BORCEV 4.OPERATIVNE CONE NOB, PADLI V OFENZIVI PROTI OKUPATORJU DECEMBRA 1944. SLAVA JIM. |
— |
— |
— |
— |
Sandi Grudnik, 21.11.2017 |
— |
— |
— |
Visok, iz marmornih plošč sestavljen vertikalni blok in nagrobna plošča z napisom. |
Gornji Grad |
k.o.942 Gornji Grad, parc.št.567/2, lastnik:Občina Gornji Grad |
|
Valentin Pestotnik - Miha |
Ploščo, odkrito leta 1949, je lastnik odstranil ob obnovi fasade in je ne namerava več montirati na hišo, češ da se je tako odločila stara mama, žena padlega, ker po vojni "ni imela nič od tega". Zdaj se plošča nahaja v kletnih prostorih hiše. Vodnik po poti spominov NOB občine Kamnik, 1988, str. 26. Spominska obeležja NOB občine Kamnik, Kamnik: Kulturna skupnost, Zveza združenj borcev NOB, 1975, spomenik št. 46. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 215. EŠD 12030 |
Spodnje Palovče 6 (hiša je v delu vasi pod glavno cesto skozi vas), malo nad zidanim znamenjem. |
V TEJ HIŠI JE STANOVAL PESTOTNIK |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
M. Hladnik 21. 6. 2018 |
— |
— |
Po "Sistory" roj. 05.02.1909 v Kostanju, padel 24.12.1942 na Kostavski planini - Bor1974, 19.II.2023 |
Kamnita spominska plošča |
Kamnik |
1912 PALOVČE, 358 |
|
OF, Podgrad pri Novem mestu |
Svetla gladka plošča pravi, da so bile v šoli na Podgradu, 26. septembra 1943, volitve 3 poslancev v zbor odposlancev slovenskega naroda, v Kočevju. Tu je od aprila 1944 do konca vojne deloval rajonski Narodno osvobodilni odbor Stopiče.
Plošča ima zanimivo prirezane robove, izvedena pa je v dveh ravninah, saj nosi dve sporočili.
|
Pritrjena je na glavni fasadi šole, na naslovu Podgrad 2. |
V TEJ ŠOLI SO BILE 26. SEPT. 1943. VOLITVE 3 POSLANCEV V ZBOR ODPOSLANCEV SLOVENSKEGA NARODA V KOČEVJU TU JE DELOVAL OD APRILA 1944 DO KONCA NOV RAJONSKI NARODNO OSVOBODILNI ODBOR STOPIČE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Miloš Kermavnar 26. 2. 2020 |
12.8.2024. 00:00 |
— |
Dodal fotografije in označil kot obstoječe. M. Hladnik 12. 8. 2024 |
Spominska plošča |
Novo mesto |
— |
|
Matija Saje, Starihov vrh |
Na neoblikovanem kamnitem bloku je pritrjena plošča s posvetilom Matiji Sajetu, partizanskemu aktivistu, ki je padel na tem mestu leta 1942. Spomenik je bil postavljen v zadnji četrtini 20. stol. EŠD 20058 |
V gozdu vzhodno od vasi Trebnji Vrh, levo ob cesti, ki pelje proti vasi, kmalu za križiščem za vasjo Brezje pri Vinjem Vrhu.
N 45°38'4.7904" E 15°10'31.872" |
OB TEM ROBU GOZDA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 16. 11. 2018, slike in koordinate Nejc Plečko
Dušan Škodič, 3.8.2021 (popravil lokacijo) |
12.6.2020. 00:00 |
— |
— |
— |
Semič |
— |
|
Padlim, Šmartno pri Litiji |
Znamenje (odkrito leta 1946) ima obliko kapelice. Na zidanem spodnjem delu je napisna plošča, v osrednjem delu z leseno mrežo je steber z imeni padlih, krije ga visoka piramidalna streha z bakreno kritino. EŠD 20275 |
V vrtu (parku) za hišo Ustje 1, Šmartno pri Litiji. |
VAM BRATJE PA PESEM DOLINAR RUDOLF * 1914 + 1944 |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 10. 11. 2018 |
— |
— |
— |
kapelica z lesenim stebrom in ploščo |
Šmartno pri Litiji |
— |
|
DOLENJSKE TOPLICE - SPOMENIK 1. BRIGADI VDV |
SPOMENIK LOKALNEGA POMENA V okvir bojev leta 1944 sodi tudi ustanovitev 1. brigade vojske državne varnosti (VDV). Ustanovili so jo 15. marca 1944 v Dolenjskih Toplicah. Ker so varnostno obveščevalno službo (VOS) v začetku leta 1944 odpravili, je predsedstvo SNOS 1. marca izdalo odlok o ustanovitvi vojske državne varnosti, katere osnovna naloga je bila boj proti peti koloni, hkrati pa z drugimi enotami NOV sodelovati v boju proti sovražniku. Poveljnik 1. brigade VDV je postal Jože Mirtič – Zidar, politični komisar Anton Kranjc – Mirko, njegov pomočnik pa Janez Japelj. Brigada je imela pet bataljonov, razporejenih od Trsta do Bele krajine, ki so nastopali povsem samostojno. Prvi bataljon je bil pri štabu brigade v okolici Novega mesta, drugi bataljon je bil v Beli krajini, tretji severno od Novega mesta, četrti na Notranjskem in peti na Primorskem. Prvič so se vsi bataljoni strnili v drugi polovici decembra 1944 na področju Črmošnjiško - Poljanske doline in Dolenjskih Toplic. Sredi decembra se je brigada preimenovala v 1. brigado 2. divizije narodne obrambe. Spomenik so 30.6.1956 postavile pohodne patrulje VDV brigade in Skupščina občine Novo mesto, ki je brigadi 23.10.1969 podelila tudi domicil v Dolenjskih Toplicah. EŠD 22347 |
Ob severnem vstopu v Dolenjske Toplice iz smeri Novega mesta stoji ob parkirišču v Zdraviliškem parku večja neobdelana skala z napisom.
KOORDINATE: N 45º 45' 30,36"; E 015º 03' 26,30"
|
V SPOMIN NA USTANOVITEV I.BRIGADE VDV MAREC 1944 |
— |
— |
— |
— |
Franc Kulovec, 6.2.2019 |
— |
— |
— |
NARAVNA SKALA |
Dolenjske Toplice |
K. O. TOPLICE, pc. št. 464/1, Lastnik TERME KRKA NOVO MESTO |
|
Plošča posvečena napadu na nemško vozilo |
Ni podatkov. |
Ob cesti Kobarid - Trnovo ob Soči, okoli 2 km kjer je nov viadukt. Na desni strani. |
Del Gradnikove brigade je na tem mestu 18.5.1943 uničil štabno vozilo enote 103. Alpskega polka in zaplenil radijasko postajo, strelivo, orožje in opremo. 18.5.1988 D.O. Gradnikove brig. |
— |
— |
— |
— |
Vojko Hobič 26.12.2018 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Kobarid |
2224 TRNOVO, 1740/9 |
|
Draga pri Begunjah - Grobišče talcev |
Spominski prostor v Dragi sestavljajo: -kovinski kip talca, delo kiparja Borisa Kalina, -kamnit obelisk z napisom, -trikotni nagrobni kamni treh velikosti, razvrščeni v gruče. Vseh skupaj 111. Grobišče 161 (po PPS 188) talcev iz begunjskih zaporov je bilo na pobudo Glavnega odbora ZZB NOV Slovenije odkrito 1953 kot spominski park, obdan z zidom, znotraj katerega so skupine kamnitih prizem in kip talca iz leta 1954 (ukraden in uničen 2008 in danes obnovljen), delo Borisa Kalina. Arhitekt ureditve je Edo Ravnikar. Leta 1957 je bilo grobišče dopolnjeno z osrednjim spomenikom, prav tako izdelanim po Ravnikarjevem načrtu. Izdelalo ga je Kamnoseštvo Ljubljana, avtor besedila je pesnik Matej Bor.
Septembra 2021 so obelisk in nagrobni kamni očiščeni in napisi obnovljeni. |
Desno ob cesti Begunje-Draga, 500 m naprej od gradu Kamen. |
Na ploskvah nizkih 3 stranih nagrobnikov so zapisi imen talcev, s krajem in letom rojstva ter smrti; skupno 188 imen! ALEBKO FRANC VEL. GORICA 1923 - 1941 ALJANČIČ BOGOMIR KRANJ 1910 - 1942 AMBROŽIČ ANTON GORICA 1903 - 1941 AŽMAN MIRKO NOMENJ 1922 - 1942 BABIČ MAKS DOVJE 1913 - 1942 BALANČ STANKO JESENICE 1916 - 1942 BEČAN VIKTOR LJUBLJANA 1914 - 1942 BELANTIČ ANTON STAHOVICA 1900 - 1942 BENČAN VIKTOR KRANJ 1899 - 1942 BENEDIČIČ IVAN ZG. DOBRAVA 1923 - 1942 BENEDIČIČ ŠTEFAN KRANJ 1907 - 1942 BENEDIK JOŽE GABERŠKA G. 1899 - 1941 BENKOVIC CIRIL KAMNIK 1916 - 1942 BERČIČ ANTON DORFARJI 1909 - 1942 BERGANT VINKO ZG. DOBRAVA 1913 - 1942 BERTONCELJ ANTON DOBRAVA 1922 - 1941 BIZJAK FRANC ROVTE 1903 - 1942 BIZJAK JOŽE BEGUNJE 1917 - 1941 BLANČ STANKO JESENICE 1916 - 1942 BOLKA RUDOLF HOMEC 1920 - 1941 BOMBAČ BOŽIDAR KAMNIK 1913 - 1942 BOŽIČ STANKO JAVORNIK 1922 - 1942 BRAJC FRANC BESNICA 1914 - 1942 BREZAR KAREL KRANJ 1922 - 1942 BRINŠEK ANTON SP. OTOK 1916 - 1944 BURGAR RUDOLF PRISTAVA 1907 - 1941 CERAR SLAVKO DOMŽALE 1910 - 1941 ČARMAN SLAVKO MEDVODE 1920 - 1944 ČEBELNIK EMIL KRANJ 1902 - 1942 ČELIK METOD POLJANE 1899 - 1942 ČOKAN JOŽE STUDENEC 1906 - 1941 DACAR JOŽE ČERNIVEC 1901 - 1941 DAGAR FRANC ČERNIVEC 1903 - 1942 DERMOTA ANTON ŽABJA VAS 1913 - 1942 DOLENC FILIP LUČINE 1906 - 1942 ERJAVŠEK FRANC ŽUPANJE NJIVE 1920 - 1942 ERŽEN ŠTEFAN NOMENJ 1917 - 1942 FAJFAR ALOJZ BRNIKI 1922 - 1942 FAJFAR FRANC BUKOVICA 1908 - 1942 FINK IVANKA SV. ANA NAD TRŽIČEM 1926 - 1944 FISTER PAVEL PREZRENJE 1917 - 1941 FOJKAR ANTON PUŠTAL 1908 - 1942 FORNACI FRANC KRANJ 1905 - 1942 GIORGONI EDI JAVORNIK 1911 - 1941 GRABNER JANEZ NEVLJE 1901 - 1942 GRACAR ALOJZ JASTREBLJE 1901 - 1942 GREGORAČ VIKTOR JESENICE 1920 - 1942 GROBOVŠEK CIRIL BISTRICA 1922 - 1941 GROŠELJ FRANC JAVORJE 1912 - 1942 GRUM ANDREJ BIZOVIK 1923 - 1942 HERCOG JOŽEF LJUBLJANA 1903 - 1942 HOJKER JOŽE JAVORNIK 1899 - 1942 HORVAT STANKO MEKINJE 1916 - 1942 HRIBAR JANEZ ŠT. JAKOB OB SAVI 1922 - 1941 ISTENIČ IGNAC VRHNIKA 1923 - 1941 JAGODIC IVAN VISOKO 1895 - 1942 JANEŽIČ ANTON TRŽIČ 1912 - 1941 JANKOVIČ VENCELJ KAMNIK 1896 - 1941 JAZBINŠEK VIKTOR LJUBLJANA 1903 - 1941 JELENC GREGOR KRANJ 1912 - 1942 JERALA JANEZ SREDNJA VAS 1925 - 1944 JERAS FRANC KAMN. BISTRICA 1911 - 1942 JEREB JOŽE BUKOVŠČICA 1915 - 1942 JERETINA ANDREJ ZAGORICA 1904 - 1941 JERMAN MIHA RADOMLJE 1922 - 1941 JURIČ MARTIN SV. MARTIN 1917 - 1941 KEJŽAR VIKTOR JESENICE 1910 - 1942 KEPIC IVAN MOKRONOG 1900 - 1942 KLEMENC JURIJ HOMEC 1901 - 1941 KNAPIČ MIRKO JAVORNIK 1911 - 1941 KOBILJŠEK JERNEJ KRAŠNA 1916 - 1942 KOBLAR FRANC ROVTE 1899 - 1942 KOBLER BERNARD SUHA 1911 - 1942 KOKALJ ALBIN DOLENČIČE 1910 - 1942 KOLMAN FRANC GORJE 1907 - 1941 KOMELJ ANTON ŠT. VID LJUBLJ. 1914 - 1942 KOPAČ ŠTEFAN PODGORJE 1919 - 1941 KOROŠEC VIKTOR HLEBCE 1920 - 1944 KOŠENINA MILAN GORIČANE 1925 - 1942 KOŠIR FRANC BUKOV VRH 1905 - 1942 KOŠIR IVAN BUKOV VRH 1903 - 1942 KOZJAK KAREL MEDVODE 1913 - 1942 KOŽAR JANEZ KOLIČEVO 1913 - 1941 KRALJIČ IZIDOR ŠT. VID 1919 - 1942 KRASTNIK FRANC JAVORNIK 1913 - 1941 KRAŠNA FILIP PRIMSKOVO 1923 - 1942 KREGAR KAREL STAHOVICA 1916 - 1942 KRIŽNAR JOŽE DOVJE 1911 - 1942 KUKOVIČ MARTIN KRANJ 1911 - 1942 LAH STANKO JESENICE 1917 - 1942 LARISI JANEZ GORJE 1920 - 1941 LINDAV ANDREJ BELCA 1908 - 1942 LJUBOHOMSKA HERMINA SLATNA 1914 - 1944 LOGAR FRANC ZGORNJA BELA 1904 - 1942 LOGAR JAKOB GUŠTANJ 1911 - 1942 LONCNER NIKOLAJ JESENICE 1900 - 1942 LUKS FRANC BELCA 1915 - 1942 MARKOVIČ PETER OKROGLO 1904 - 1942 MASTNAK IVAN KOZARJE-LJUB. 1909 - 1942 MAV FRANCE SR. JARŠE 1916 - 1941 MENCINGER FRANC JAVORNIK 1905 - 1942 MIKLAVČIČ ANDREJ STRAŽIŠČE 1914 - 1942 MIKUŠ VINKO KOZARJE-LJUB. 1924 - 1942 MIS LEOPOLD GORJUŠE 1883 - 1941 MIŠ FRANC GORJUŠE 1886 - 1941 MOHORIČ ANTON JAVORNIK 1900 - 1941 MOHORIČ ANTON JAVORNIK 1909 - 1941 MRAK FRANC KOKRICA 1907 - 1942 MRAK IVAN DOVJE 1913 - 1942 MULEJ MAKS BODEŠČE 1914 - 1941 MULEJ MIHAEL JESENICE 1891 - 1942 NEZNANA BORCA NOČ JOŽE JAVORNIK 1914 - 1942 NOVAK MIHA TACEN 1899 - 1941 NOVAK VINKO ZLATO POLJE 1906 - 1942 OKROŽNIK MARIAN JESENICE 1920 - 1942 OREHEK FRANC ČRNUČE 1911 - 1942 OSENAR JURIJ VRHPOLJE 1920 - 1942 PAPEŽ RUDOLF OTOČE 1909 - 1942 PEČAR JOŽE MOJSTRANA 1905 - 1942 PEČNIK ERNEST MENGEŠ 1889 - 1942 PETERNELJ JAKOB NOVA VAS 1908 - 1944 PETERNELJ JANEZ VINHARJE 1887 - 1942 PETERNELJ PAVEL VINHARJE 1903 - 1942 PETERNELJ PAVEL VINHARJE 1918 - 1942 PETERNELJ SLAVKO VINHARJE 1923 - 1942 PETRAČ ZDRAVKO KROPA 1925 - 1944 PETRIČ FRANC LAZE 1908 - 1941 PINTAR ALOJZ ZAPUŽE 1910 - 1945 PIPAN JANEZ ŠENČUR 1899 - 1942 PIRC LENART ČRNUČE 1910 - 1942 PIRŠ ANTON RADOMLJE 1910 - 1942 PLANINŠEK LADISLAV JESENICE 1898 - 1941 PLESTENJAK JERNEJ POLH. GRADEC 1889 - 1942 PLESTENJAK JERNEJ POLH. GRADEC 1926 - 1942 PODOBNIK JOŽE GASTSTAETERBODEN 1905 - 1944 POGAČNIK MAKS ZALOŠE 1919 - 1941 POJE ANTON LJUBLJANA 1886 - 1941 POLJANEC IVAN KRANJ 1906 - 1942 PORENTA PAVEL ŠT. PAVEL 1917 - 1941 POTOČNIK JAKOB BUKOV VRH 1902 - 1942 POTOČNIK MARTIN BUKOV VRH 1900 - 1942 PREKLET MIHA KAMN. BISTRICA 1902 - 1942 PREZELJ MIHAEL DOVJE 1918 - 1942 RANT STANISLAV KRANJ 1920 - 1942 RAZLOŽNIK FELIKS ŽIRI 1944 RAŽEN KRISTIJAN DOVJE 1912 - 1942 REBERNIK ZORKO ZAGORICA 1921 - 1942 RENKO IVAN SREDNJA VAS 1922 - 1945 RENKO MIRKO SREDNJA VAS 1928 - 1944 RESMAN JOŽEF KRANJ 1915 - 1942 REŽMAN IVAN SV. JURIJ 1902 - 1942 ROPRET MILAN JAVORNIK 1921 - 1942 ROTMAN IVAN KRANJ 1902 - 1942 RŽEN JANEZ LOM NAD VOLČO 1905 - 1942 SAJOVIC FRIDO VELESOVO 1897 - 1942 SELJAK LUCIJAN KRANJ 1910 - 1942 SEŠKO JOŽE STRAŽIŠČE 1912 - 1942 SKUMAVC FRANC BELCA 1909 - 1942 STOČAR IVAN KRANJ 1942 - 1942 SUŠNIK GABRIJEL TRŽIČ 1910 - 1941 ŠEBENIK EMIL ŠENTVID 1902 - 1942 ŠETINA JOŽE ZBILJE 1905 - 1941 ŠIFRER VINCENC LJUBLJANA 1912 - 1941 ŠLIBAR JOŽE ZG. DOBRAVA 1909 - 1941 ŠLIBAR VALENTIN PAVLOVČE 1916 - 1945 ŠTULAR CIRIL PAVLOVČE 1927 - 1945 ŠUBELJ JANEZ ČRNUČE 1914 - 1941 TALAR IVAN JARČJA DOLINA 1912 - 1942 TAVČAR VIKTOR BEGUNJE 1877 - 1944 TOMAŽIN IVAN BUKOVŠČICA 1911 - 1884 TOMŠE CIRIL PRISTAVA 1899 - 1941 TORKAR MIRKO LESCE 1908 - 1944 TRAVEN ZOFIJA JAVORNIK 1919 - 1942 UCMAN MIRKO VEL. CEROVEC 1924 - 1944 VALJAVEC IVAN OTOČE 1922 - 1942 VIDIC FRANC DOBRAVA 1920 - 1941 VIDIC IVAN BLED 1915 - 1942 VIDMAR TUGOMIR TRŽIČ 1919 - 1942 ZABNIKAR CIRIL RADOMLJE 1911 - 1941 ZABNIKAR IVAN RADOMLJE 1918 - 1942 ZAJC ALOJZIJ SV. MOHOR 1895 - 1941 ZAJC LEON ZG. GAMELJNE 1916 - 1941 ZALOKAR JOŽE JAVORNIK 1920 - 1942 ZLATE JANEZ VOGLJE 1914 - 1942 ZUPAN DRAGO KROPA 1918 - 1942 ZUPAN IVAN OTOČE 1922 - 1942 ZUPAN MARIJA JAVORNIK 1923 - 1942 ZUPAN PETER NOMENJ 1913 - 1942 ŽIROVNIK IVAN KRANJ 1913 - 1942 ŽNIDAR JANEZ NOMENJ 1920 - 1942 ŽNIDAR JOŽE NOMENJ 1918 - 1942 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik nedokončano |
— |
— |
M. Kermavnar, 26.9.2021, napisi na nagrobnikih, foto 4/2, 4/3 |
kamnit steber, kip talca, trikotni nagrobniki, infotabla |
Radovljica |
K. o. 2151 Begunje, parc. št. 1533/1 |
|
Pregnancem, Škofovi zavodi Šentvid |
Osmerokotna granitna plošča s podaljšanima krakoma in z vklesanim napisom (Vlasto Kopač, odkrita 16. 12. 1973) je bila pritrjena ob vhodu v Škofijski zavod kjer je bilo leta 1941 in 1942 zbirno taborišče za pregnance. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 50. Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 70-71. EŠD 5694 Nemški okupator je takoj po zasedbi Gorenjske in Mežiške doline začel
zapirati slovenske izobražence-učitelje, profesorje, uradnike in duhovnike.
Najprej je zapiral posameznike, ob koncu aprila pa so aretacije postale
množične. Kmalu sta nastali taborišči v Begunjah in v Šentvidu. Taborišče v
Begunjah je bilo prehodno in jetnike so v drugi polovici maja 1941 premestili v
Šentvid, v taborišče tajne državne policije. Taborišče je bilo v stavbi
nekdanjih škofovih zavodov (kasneje vojašnica JLA Boris Kidrič), vodil ga je
SS-Hauptscharfführer Werner Kluge. lz Šentvida so izgnance v transportih
pošiljali v Srbijo, Bosno, na Hrvaško ter v Nemčijo. Do junija 1941 je bilo
zaprtih v taborišču že okrog 800 oseb, predvidenih za izgon. V šentviško
taborišče so vodili tudi aretirane sorodnike partizanov in talcev z Gorenjske.
Do začetka julija so bili v Šentvidu zaprti le moški in ženske brez družin,
njihove družine so ostale sprva se doma, potem pa so začeli tudi njih zapirati v
taborišče. V juliju 1941 je bilo odposlanih iz šentviškega zbirnega taborišča v Srbijo pet transportov, in to v Valjevo (prispel 8. julija), v Veliko Orašje in Smederevsko Palanko (prispel 9. julija) , v Varvarin (prispel 11 . julija), v Kruševac (prispel 12. julija) in v Užiško Požego (prispel 13. julija). V zadnjem transportu v letu 1941 , ki je odšel iz taborišča v Šentvidu, so med drugimi odpeljali na Hrvaško tudi 110 ljudi iz vasi Tacen, Pirniče, Zgornje Gameljne in iz požgane Rašice. Ti transportiranci so bili v Šentvidu šest dni, nato so jih z avtobusi prepeljali v Litijo od tam pa z vlakom v Rajhenburg (Brestanico), kjer so bili en dan, nato pa so jih izselili na Hrvaško. Od marca 1942 so aretirane sorodnike partizanov in talcev z Gorenjske začeli deportirati v Nemčijo. Ta prvi transport 126 oseb ni bil iz Šentvida poslan naravnost v Nemčijo, pač pa najprej v Rajhenburg in šele nato v Nemčijo. V Nemčijo je bilo odposlanih vsega skupaj pet transportov. Te transportirance so razdelili po raznih delovnih taboriščih - Volksdeutsche Mittelstelle (VOMI). Od začetka julija do septembra 1942 so nacisti izvedli več ofenzivnih akcij na raznih območjih Gorenjske. Požgali so dvanajst vasi in zaselkov, postrelili nekaj sto talcev (samo julija 330), v glavnem moške in to od 15 leta starosti dalje, ženske in otroke pa so odgnali v šentviško taborišče. V Šentvidu niso ločevali otrok od staršev, čeprav se je za slovenske otroke, ki jih je bilo poleti 1942 v taborišču okoli 600, zanimalo več organizacij in ustanov, med njimi tudi organizacija Lebensborn. Otroci so iz šentviškega taborišča potovali vedno skupaj z odraslimi, bodisi s starši, sorodniki ali znanci. V samem taborišču so otroci živeli v izredno slabih razmerah in to so priznavali celo nacisti sami. Junija 1942 je okupator organiziral novo preselitveno taborišče v gradu Goričane pri Medvodah, šentviško taborišče pa je spremenil v zapore. Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 89. Gozdana Miglič, SPOMIN JE MOČ, Pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška geslo: vojska123 |
Štula 23, Ljubljana. Plošča je bila vzidana ob vhodu v Škofijski zavod sv. Stanislava (prej Vojašnica Boris Kidrič) v Šentvidu. Ob prenovi stavbe je bila odstranjena. |
V TEJ STAVBI |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
M. Hladnik 30.3.2020
27.junij 2021 dopolnil D.Divjak |
27.3.2024. 00:00 |
— |
27.6.2021 dopolnil podatke D.Divjak
M. Kermavnar, 27.3.2024, dodal napis na plošči fotografijo 1 in dopolnil Opis iz knjige Spomin je moč. |
Spominska plošča |
Ljubljana |
k.O.: 1754 - ŠENTID NAD LJUBLJANO, št.parc.: 246/5 |
|
LJUBLJANA, PST - pomnik NOB ob Poti spominov in tovarištva št.13 |
— |
Proti Koseškemu bajerju |
1942-1945 POSTAVIL DELOVNI KOLEKTIV PODJETJA INTERTRANS |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 06.10.2018, prestavil 600 m južneje M. Hladnik po informaciji Mojce Župančič |
1.10.2023. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 1. 10. 2023, dodal fotografijo 2 Mojce Luštrek |
Betonski steber |
Ljubljana |
Brdo, 1455/23 |
|
Narodni heroj Lojze Hohkraut. |
Rodil se je v Bukovici pri sv.Jedrti. Leto dni po spopadu z Orjuno je bil sprejet v partijo. Bil je na političnem šolanju v Moskvi. Udeležil se je ustanovnega kongresa KPS na Čebinah. Bil je komandir Trboveljske čete. V maju 1942, ko je pripravljal pogoje za prihod II.grupe odredov. Padel je v Vačah, ko je naletel na nemško patruljo. Vir: Andrej Mavri, Med Kojzico in Šmohorjem. |
Na hiši Dornikovih v Bukovici. Pred Rimskimi Toplicami zavijemo desno proti Sedražu, potem do vrha Bukovice. |
V TEJ HIŠI JE BIL ROJEN 24. JANUARJA 1901 RUDAR - PROLETAREC -
REVOLUCIONAR IN NARODNI HEROJ ALOJZ HOHKRAUT ČLAN KP OD LETA 1925 KANDIDAT CK KP
SLOVENIJE IN SEKRETAR OKROŽNEGA KOMITEJA REVIRJEV. PADEL V BOJU Z NEMCI 31. MAJA
1942 NA CVETEŽU PRI VAČAH. SLAVA HEROJU!. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Stane Gradišnik, 28. 02, 2021 |
7.2.2022. 00:00 |
— |
Ploščo je odkrila ZB Sedraž 2. okt. 1960. M. Hladnik po kartoteki MNZ 7. 2. 2022 |
Spominska plošča na hiši v Bukovici pri sv.Jedrti. |
Laško |
1027 ŠMIHEL, 1110/1 |
|
Boris Kidrič |
Kiipar Viktor Gojkovič 1973. Glej še na novo lokacijo kipa pred upravno stavbo podjetja Talum, Tovarniška cesta 10, Kidričevo.
|
Kip je stal v parku med Kopališko ulico in Tovarniško cesto, od koder so ga 2010 ukradli. Repliko so postavili pred upravno stavbo Taluma, ker župan ni dovolil vrnitve kipa na staro mesto. |
— |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
M. Hladnik 3. 1. 208 nedokončano, foto P. Šmajdek
Dopolnil D.Divjak, 24.april 2020 |
24.4.2020. 00:00 |
— |
— |
kip in kovinska skulptura |
KIDRIČEVO |
k.O.: 425-LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU, št.parc.: 1011/90 |
|
Zapolje pri Vranji Peči |
Na skali je samo še ostanek kovinskega nosilca težke brede. Vandalizirali so jo ob osamosvojitvi 1991. Tu so 1944 in 1945 potekali boji partizanov z nemškim okupatorjem. Strojnico je kot spomenik leta 1984 odkrila Zveza borcev Srednja vas. Vodnik po poti spominov NOB občine Kamnik, 1988, str. 26. EŠD 21115 |
Na razgledni skali na robu planote, ki se potem strmo spusti v Tuhinjsko dolino. 200 m V od cerkve v Vranji Peči se odcepi levo makadamska pot navzgor. Po 400 m pripelje do zadnje hiše št. 27 na levi, še 200 m dalje pa jo zapustimo in se prek travnikov in gozda desno (proti vzhodu) podamo do razglednega vrha (Sremske gore). |
[Postavila ZB Srednja vas.]?? |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
M. Hladnik 21. 6. 2018 |
— |
— |
— |
mitraljez |
Kamnik |
1913 PODHRUŠKA, 128/28 |
|
Ronke, taboriščnikom |
Ronke so imele pred vojno precej slovenskega prebivalstva, zato so bili med deportiranci tudi Slovenci. |
Pred vhodom na pokopališče Ronke. |
AI CADUTI NEI CAMPI DI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
22.10.2022. 00:00 |
— |
— |
— |
Italija, Ronke |
— |
|
Padli delavci Mostovne |
Mostovna je bila ljubljanska tovarna za izdelovanje jeklenih konstrukcij in dvigal. Med delavci se je na začetku druge svetovne vojne razširilo komunistično delovanje. Delavstvo je med drugim proizvajalo razne kovinske predmete za odporniško gibanje, kot so posode z dvojnim dnom za prenašanje ilegalne literature. Odporniškemu gibanju so pomagali tudi z zbiranjem orožja in denarja ter z raznimi sabotažnimi akcijami. V vojni je v partizanskih vrstah padlo sedem delavcev, trije pa so bili leta 1942 ustreljeni kot talci. Delavci Mostovne so desetim padlim sodelavcem leta 1948 odkrili spominsko obeležje v obliki kamnite plošče, katere zgornji rob je bil izoblikovan v obliko Triglava. Plošča je bila pritrjena na dva nosilna droga. Obeležje je stalo na dvorišču Mostovne, vendar danes obrat ne obstaja več, usoda spomenika pa ni znana. Viri: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 50. Anka Vidovič Miklavčič, Slovenski železničarji pod italijansko okupacijo v Ljubljanski pokrajini, Ljubljana: Inštitut za zgodovino delavskega gibanja, Železniško gospodarstvo, 1980, str. 441 (vir slike 2) (povezava). Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 60-61 (vir slike 1). |
Spominsko obeležje je stalo na dvorišču tovarne Mostovna na Verovškovi ulici 60 v ljubljanski Šiški, kjer so zdaj sodobne poslovne zgradbe. Lokacija na zemljevidu je približna. |
(peterokraka zvezda, srp in kladivo) PADLIM ZA BOLJŠO BODOČNOST NARODA 1941 1945 BORCI KMETIČ VALENTIN 6. 7. 1921 TAUFER IGNAC 26. 12. 1912 CANKAR IGNAC 24. 1. 1918 BABNIK IVAN 15. 12. 1904 LIPOVŠEK KAROL 6. 12. 1901 JURETIČ MARJAN 5. 5. 1920 ŽNIDARŠIČ JOSIP 10. 4. 1906 TALCI SIMONČIČ JOSIP 19. 6. 1903 BEZEK ANTON 28. 1. 1920 GRBEC IVAN 15. 5. 1906 |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
Ivan Smiljanić |
22.4.2025. 00:00 |
— |
— |
Spominsko obeležje |
Ljubljana |
— |
|
Veliki Osolnik - Spomenik žrtvam NOB |
Spominsko obeležje jebilo postavljeno leta 1976 v spomin na 11.oktobra 1944 ustreljene štiri domačine. Mesto ustrelitve je, po pričevanju domačina, bilo v gozdu nižje od mesta postavitev obeležja in bilo označeno z lesenim križem ter opremljeno s ploščicami, ki so vsebovale podatke ustreljenih Betonska stela, širine 80, globine 65 ter skupne višine 180 cm je zgoraj z zaključkon v obliki Triglava, ki ima na vrhu petokrako zvezdo in zgornji del, ki je izdelan kot rahlo nagnjena zgornja plošča z nagibom. V niši konične oblike po globini in dimenzije 55 x 67 cm je vzidana temna granitna plošča dimenzije 50 x 40 cm z napisom, ki je vklesan in pozlačen. Ev.št. d.: 25841 |
Ko se nadaljuje pot po cesti skozi Veliki Osolnik proti naselju Laze se na levi strani tik ob cesti vidi spominsko obeležje. |
KOT ŽRTVE FAŠIZMA IN DOMAČIH IZDAJALCEV SO PADLI 11. XI. 1942 CENTA TEREZIJA CENTA FRANCKA CENTA RUDI PETRIČ KARLINA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Daniel Divjak, 8. marec 2019 |
8.3.2019. 00:00 |
— |
— |
Spominsko znamenje |
Velike Lašče |
Kat. obč.:1715-OSOLNIK, št. parc.: 120/5 |
|
Osnovna šola narodnega heroja Rajka Hrastnik |
Padlima učitelju in kurirju iz te šole? Plošče v avli si ni bilo mogoče ogledati, ker je bila ob obisku šola zaprta.
|
Avla OŠ, Planinska cesta 3, Dol pri Hrastniku |
POSTOJ, TOVARIŠ, SPOMNI SE NA MRTVE: |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 2. 3. 2019 in 21. 7. 2019, 8. 11. 2022 |
15.2.2022. 00:00 |
— |
Danijela Kovač, predsednica ZB Hrastnik, sporoča, da plošča obstaja. -- M. Hladnik 8. 11. 2021
... in pošilja posnetek plošče. -- M. Hladnik 15. 2. 2022
|
Spominska plošča |
Hrastnik |
1856 DOL PRI HRASTNIKU, 232 |
|
LJ, Tivolska 40 - spominsko znamenje Radio Kričač |
Spominsko znamenje predstavlja okrogla kovinska (brončena) plošča, premera 0,40 m in 2,00 m od tal, desno od vhoda v stavbo Tivolska 40. Sporočilni napis tvorijo reliefirane črke, medtem ko so zvezda, simbol Triglava z OF in ostalo, vtisnjeni v kovino. Datum napisa oz. odkritje plošče je 15.5.1986, a je slabo berljiv. Radio Kričač je bila ilegalna radijska postaja OF, ki je oddajala v okupirani Ljubljani. Odkrili ga niso nikoli, petnajstminutne oddaje pa je oddajal na 23 različnih lokacijah v Ljubljani in sicer od 17.11.1941 do 5.4.1942. Vsakokratno Kričačevo oddajanje se je začelo s tiktakanjem ure in s slovensko himno Naprej zastave Slave. |
Ljubljana, Tivolska 40 |
[zvezda] V TEJ HIŠI JE DELOVAL V LETIH 1941 IN 1942 OF [triglav] RTV LJUBLJANA 4. XII. 1981 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Štupica, T. Bizjak |
24.7.2020. 00:00 |
— |
Popravil lokacijo po opozorilu Mojce Župančič. M. Hladnik 16. 8. 2021; boljša dva posnetka dodala in datum postavitve popravila M. Luštrek 16. 11. 2021 |
okrogla kovinska plošča |
Ljubljana |
k.o.1725 - Ajdovščina, parc. št.: 2304 |
|
Prvi žrtvi-Podplat |
"V petek, 11. aprila 1941 zgodaj zjutraj je močan ropot prebudil prebivalce
ob cesti Pečica-Podplat. Ta ropot se je razlegal preko cele Kostrivnice in Boča.
Prišli so Nemci! Dolge, nepretrgane kolone so se valile od Pečice proti Podplatu
in naprej proti Mestinju in Brežicam oziroma proti Rogaški Slatini in Krapini.
Cesta je bila tako zasedena, da je bil nemogoč vsak prehod. Tanki in kamioni,
polni vojaštva, so dajali strašljivo podobo o moči nemškega vojnega stroja. Le
redki so bili ljudje, ki so pozdravljali prihajajočo vojsko z nemškim pozdravom
"heil Hitler" in z dvignjeno roko. Ljudje so se umaknili v hiše ali pa so iz
bližnjih gozdov opazovali mimohod najsodobnejše vojne tehnike. Nekateri mladi
fantje so si upali tudi bliže k cesti, spotoma pa so še pobirali orožje in
municijo, ki so jo odvrgli naši vojaki ob umiku. Tako bi lahko streljali za
veliko noč, kot je bil to že star običaj. V svoji mladostni objestnosti in
neprevidnosti pa so fantje najdeno orožje takoj preizkusili in streljali. Pri
tem jih je zalotila nemška izvidnica in aretirala tri fante, ki so imeli v rokah
puške in v žepih municijo. To so bili: Ivan Došler iz Spodnjega Gabernika, Marko
Fajs iz Drevenika in Andrej Zorin iz Zgornjega Gabernika. Vse tri so zvezali in
jih odgnali v gostilno Bračun na Podplatu, kjer je bil štab nemške vojske.
Zaklenili so jih v klet in postavili stražo. Nihče od domačih ni smel v klet ali
z njimi govoriti, nihče pa tudi ni pomislil, kakšna usoda jih čaka. Nemci so
okrog 11 ure postavili posebno vojaško sodišče, ki naj bi jim sodilo. Po kratkem
postopku je sodišče obsodilo Ivana Došlerja in Marka Fajsa na smrt z
ustrelitvijo, Andreja Zorina pa je sodišče oprostilo in so ga tudi takoj
izpustili, še prej pa so ga v kleti hudo pretepli. .... Okrog 12, ure so ju
odgnali okoli 200 m po cesti proti Kostrivnici in ju na jasi, kjer stoji sedaj
tranformator, ustrelili." |
Na transformatorski postaji ob cesti Podplat-Kostrivnica |
"NA TEM MESTU STA PADLI DNE 11.APRILA 1941 PRVI DVE ŽRTVI FAŠISTIČNEGA TERORJA DOŠLER JANEZ STAR 19 LET FAJS MARKO STAR 20 LET NAJ SMRT NE BO MEJNIK MED VAMI IN SVOBODO!" |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Bor1974, 29.03.2019 |
29.3.2019. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Rogaška Slatina |
— |