Memorial Table

-
-
Id Ime Opis Lokacija in dostop Besedilo na spomeniku Avtor spomenika Čas postavitve ali odkritja Status Opombe Zadnja sprememba Spremembe, dopolnila, popravki Vrsta spomenika Občina Katastrski podatki
7800
Kogelnik Maks
Pokopališče Koprivna

KOGELNIK MAKS12.10.1925 USTRELJEN 4.3.1945

Obstoječi spomeniki
S.Gradišnik
14.10.2022. 01:00
Nagrobnik
Črna na Koroškem
904 KOPRIVNA, 740/3
329
POSTOJNA- kip na piedestalu

Na kamnit podstavek je postavljena bronasta plastika borca. Avtor je Frančišek Smerdu in Janko Omahen. Postavljen je bil 8. 6. 1952.

Spomenik je posvečen padlim borcem iz Postojne in okolice. Postojna je bila med obema vojnama, še bolj pa med NOB sedež številnih fašističnih in vojaških enot. Vso dohodi vanjo so bili zastraženi in prepleteni z bodečo žico, vendar so jo narodnoosvobodilno gibanje v njej širilo in krepilo v številnih akcijah drznih aktivistov OF in SKOJ. Že  2. junija 1942 ob fašističnem prazniku "Festa delli Statui" je bila Postojna preplavljena z letaki OF, tako da so fašisti zaradi velike panike morali odpovedati parado. Letake so dobivali iz bližnje ilegalne tehnike v Zalogu, ki jo je vodil in organiziral Viktor Hajna. Ta tehnika je bila med prvimi na Primorskem in je začela delovati in je začela delovati že jeseni 1941. Njena beseda je bila mnogokrat močnejša od orožja. poleg družine Hajna so že takrat začele v zvezi s tehniko sodelovati tudi družine Bizjak(Tonetovi), Šušteršič (Andrejevi) in Bizjak(Gregorjevi).

 Skozi Postojno je peljala zelo važna ilegalna pot, po kateri so preko železničarjev že pred vojno in v prvih partizanskih letih dobivali literaturo iz Jugoslavije.

Po kapitulaciji Italije je pri Antonu Dolencu-v hiši pod železniško postajo bila partizanska javka, kamor so oblečeni kot železničarji prihajali razni aktivisti, zdravniki in drugi politični delavci, ki so po železnici, kot edini poti, prišli iz Ljubljane.

 V Postojni je aktivno delovala gasilska četa, v kateri so bili vsi gasilci organizirani v NOV. Tako so v svojem vozilu leta 1944 odpeljali iz Šeberjeve tiskarne tiskarski stroj TIGEL za vojaško tiskarno IX.korpusa in papir za tiskarno Slovenije.

Daleč naokrog je odjeknila sabotažna akcija v Postojnski jami 23.aprila 1944.

V postojnski bolnici so se zdravili številni borci in aktivisti, ki so jih pod lažnimi imeni zdravili, med njimi tudi dr. Franc Ambrožič.

Pomembno je ila tudi vloga obveščevalna služba, ki je posredovala številna maskirana poročila o stanju in gibanju okupatorjevih enot.

Vir: Spomeniki v Postojni

Kip je delo domačina, akademskega kiparja Frančiška Smerduja; glej  

http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi586428/.

Odkrit je bil 8. junija 1952

EŠD 19410

Postojna, trg pred knjižnico na Tržaški ul., kjer je odcep za Vilharjevo ul.

PADLIM BORCEM ZA

SVOBODO V

BORBI PROTI FAŠIZMU

Obstoječi spomeniki
Mira Hladnik, dopolnil D.Divjak 10.januar 2020
10.1.2020. 00:00
kip borca, ki meri s puško
Postojna
2490-POSTOJNA, št. parc.: 2611/32
460
Spomenik župniku, žrtvi Gestapa, Rdeči Kal
desno v grapi tik pod vrhom, kjer se začne vas Rdeči Kal, če prihajaš iz smeri Artmanja vas, Vrbovec

NA TEM MESTU JE OD SMRTONOSNIH STRELNIH RAN/ GESTAPA 

DNE 29. OKTOBRA 1943

/
OBLEŽAL PREČ. GOSPOD FRANC GOMILŠEK/
CONZ. SVETNIK IN DEKAN/
PRI SV. BENEDIKTU V SLOVENSKIH GORICAH/
ROJEN 14. 12. 1872/
(MED VOJNO IZGNANEC - SLUŽBOVAL V/
KNEŽJI VASI) POKOPAN V DOBRNIČU/
------------------------------------
NIHČE NIMA VEČJE LJUBEZNI, KAKOR JE TA, DA KDO DA ŽIVLJENJE/
ZA SVOJE PRIJATELJE.
                           2 JN RIM5.6-8 IN 3.16

(?) MEŽANOVI IZ KNEŽJE VASI

Povezavo na Geopedia.world zamenjal s povezavo na Partizanstvo.si MKER 10.10.2025
Mira Hladnik D.Divjak 27.8.2022
27.8.2022. 00:00
10.10.2025. 17:59
Dodal povezave D.Divjak 27.8.2022
Trebnje
7206
Črnomelj, Spominska plošča delu strokovnih organov SNOS

Datum odkritja: 21. 7. 1954 
Avtor: ing. Brile

Plošča je bila odkrita na pobudo Državnega sekretariata za gospodarstvo LRS.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 101.

Črnomelj, Železničarska cesta 21

V tej hiši so v letu 1944 - 1945 delali strokovni organi predsedstva SNOS in se pripravljali na upravne in gospodarske naloge v osvobojeni domovini

Obstoječi spomeniki
M. Kermavnar Dušan Škodič obiskal 10.7.2022
6.2.2022. 00:00
Spominska plošča
Črnomelj
1535 - ČRNOMELJ, parcela: *672/15
8317
Zorka Regancin-Ruška

Zorka Regancin-Ruška se je rodila 25. 12. 1921 kot nezakonski otrok v Ljubljani. Osnovno šolo je nekaj časa obiskovala v Zagorju, nato pa je odšla za delom v Ljubljano. Zaposlila se je v gostilni in trgovini pri Novakovih na Viču. Hiša je bila napredna in v njej so že kmalu po začetku okupacije imeli sestanke člani partije in organizacije OF. Tudi Zorka se je takoj vključila v osvobodilno gibanje. V maju 1941 je bila sprejeta v partijo kot vestna in borbena aktivistka. Ker je postala Italijanom sumljiva, je morala v partizane, v Dilomite. Sredi leta 1943 so jo poslali zopet na terensko delo. Bila je ilegalka, kurirka Glavnega štaba NOV in POS. Konec istega leta so jo zajeli in aretirali na ljubljanskih ulicah. Od takrat ni bilo več glasu o njej. Še danes se ne ve, kje je Zorka končala svoje mlado življenje. Za narodnega heroja je bila imenovana 27. 11. 1953.

VVZ Zorka Regancin-Ruška, Cesta zmage 7-a

VZGOJNO VARSTVENA USTANOVA
    "REGENCIN ZORKA – RUŠKA"
             ZAGORJE OB SAVI.

Obstoječi spomeniki
S.Gradišnik 12.5.2023
16.10.2024. 00:00
M. Kermavnar, 16.10.2024, dopisal napis na plošči.
Spominska plošča
Zagorje ob Savi
5031
Livijo Pregarc grob, Jurna vas

Marmorna plošča in grobna gomila, ograjena z betonskim okvirjem. Grob padlega borca so uredili svojci.

EŠD 4210

Pri vhodu v cerkev v Jurni vasi.

"PREGARC LIVIJO

*22.IV.1927   +28.V.1944

ŽALUJOČI STARŠI IN BRAT"

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik D.Divjak 13.4.2023
13.4.2023. 00:00
Slika Bor1974, 28.IX.2021 D.Divjak dopolnil podatke 13.4.2023
Spominska plošča
Novo mesto
K.o.: 1491-LAKOVNICE, št.parc..: 2360
5466
Padli telovadci, Cesta zmage 90, Maribor

Spominska plošča, izdelana po načrtu Janka Suliča in odkrita 6. junija 1953, je spominjala na padle borce - telovadce, ki so bili člani TVD Partizan. Plošče danes ni več na pročelju doma.

"Spominska plošča padlim borcem v Mariboru", Slovenski poročevalec, 8. 6. 1953, str. 2 (povezava).

"Telovadci so počastili svoje padle tovariše", Ljudska pravica, 9. 6. 1953, str. 9 (povezava).

Jakopič, Albert, ur. Vodnik po partizanskih poteh. Ljubljana: Borec, 1978, str. 531.

Arih, Aleš. Spomeniki vojne, revolucije, svobode: Umetnostna galerija Maribor, maj 1985. Maribor: Zavod za spomeniško varstvo, 1985, brez pag.

Plošča je bila pritrjena na pročelje doma TVD Partizan na Cesti zmage 90, vendar je danes ni več na tem mestu. Na sliki s StreetView je na vogalu hiše še vidno mesto, kjer je bila pritrjena.
Uničeni spomeniki
Ivan Smiljanić
26.4.2020. 00:00
Spominska plošča
Maribor
7748
Turnišče, Plošča na rojstni hiši Jožeta Zadravca - Marjana

Jože Zadravec - Marjan, jurist, rojen 5.3.1923 v Turnišču. Za sodelovanje v NOG in kot poverjenika OF v Turnišču ter kurirja sta ga poleti 1944 pridobila Dane Šumenjak - Miran in Jože Kramar - Juš. Od takrat je aktivno sodeloval z Juševo skupino. Decembra 1944 se je pridružil partizanski skupini Ele Letonja - Atene. Usoden dan za mladega Zadravca je bil 22.2.1945, ko so po izdaji pri Tomaževih v Brezovici skupino petih partizanov, ki jo je vodila Atena, obkolili madžarski orožniki. Izpad iz hiše jim je uspel, toda Atena je bila pri tem težko ranjena v trebuh. Skupina se je umikala proti Trnju, od koder pa je orožnikom prihajala na pomoč madžarska vojska, s katero se je skupina ponovno spopadla. Marjan je kril umik ostalih in je v tem boju padel pod točo krogel. 

Plošča je bila odkrita 1.11.1957
Vir: Novak, Orešnik, Šticl: Pomniki NOB v Slovenskih goricah in Prekmurju

Turnišče, Ulica Štefana Kovača 31

V TEJ HIŠI JE BIL ROJEN ZADRAVEC 
JOŽE - MARJAN, BOREC I. PREKMURSKE 
ČETE, KI JE PADEL 22.2.1945 LETA 

V TRNARSKEM GOZDU

       OBČINSKI ODBOR ZZB NOV  

                        LENDAVA

Obstoječi spomeniki
M. Kermavnar, 5.10.2022 Gradišnik-Gržina, 16. 5. 2025
16.5.2025. 00:00
Gradišnik-Gržina, dodala posnetke od 1 do 3. 16. 5. 2025
Spominska plošča
Turnišče
9379
Žrtev fašizma
Pokopališče Benedikt
Neobiskani spomeniki
Bor1974
4.11.2024. 00:00
Družinski spomenik
1577
Delavski dom Jesenice

.Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 196.

Na obcestni fasadi nekdanjega Delavskega doma, Cesta železarjev 11, Jesenice

      1941   [spomenica 1941]    1945

             JUNAKOM DOMOVINE

ALEŠ ANDREJ             KRAJC JOŽE
ARZENŠEK VIKTOR    KRALJ IGNAC
AŽMAN DRAGO           KRAŠOVEC FRANC
BENEDIČIČ FRANC     KRAVS FRANC
BENEDIČIČ LUDVIK    KRIŽNAR FRANC
BENIGAR FRANC        KRMELJ IVAN
BOKAL STANE             MAJHEN FLORJAN
ČELEŠNIK JOŽE          OMAN SLAVKO
ČUFAR JOŽE               PIBERNIK ALBIN
ČUFAR TONE               PIBERNIK JULKA
FEDERLE SLAVKO      POGAČNIK IVAN
FINŽGAR JANEZ          POTOČNIK FRANC
FINŽGAR JOŽE            PREŽELJ KAREL
GIORGIONI EDI           REBERNIK IVAN
GREGORČIČ JOŽE     RUPAR PETER
GRINTOV CIRIL           SEKARDI STANKO
GUZEJ FRANC            STRAŽIŠAR POLDE

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 20. 4. 2017, foto 22. 9. 2012
29.4.2024. 00:00
M. Kermavnar, 29.4.2024, dodal imena na spomeniku.
spominska plošča
Jesenice
2175 JESENICE, 1207/2
5363
Okrožni NOO, Markiči pri Ukanju
Na hiši Markiči 3

[lovorova veja] [zvezda]
V NAJTEŽJIH DNEH --
NARODNO OSVOBODILNE BORBE --
JE BIL V TEJ STAVBI
5. 11. 1944 IZVOLJEN
OKROŽNI NARODNO OSVOBODILNI ODBOR
ZA ZAPADNO PRIMORSKO.
OB 30. LETNICI
AKTIVISTI OF. ZA ZPO.

Obstoječi spomeniki
MK 15. 4. 2020
21.8.2022. 00:00
Dodal sliko in tekst M. Hladnik 21. 8. 2022.
Spominska plošča
Kanal ob Soči
k.o. Ukanje, 1161/1
9722
Dvor pri Polhovem Gradcu, pokopališče, Češnovar Ivan

datum rojstva: 25. 12. 1913, kraj rojstva: Log, vojni status: ?, datum smrti: 12. 5. 1942, kraj smrti: Srednja vas pri Polhovem Gradcu, vzrok smrti: Represalija, povzročitelj smrti: Italijanske okupacijske enote

Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123

Pokopališče Dvor pri Polhovem Gradcu, od pokopaliških vrat desno, ob zidu, ki meji na novi del pokopališča, 4. grob z leve strani vrste. Hiša v Bližini: Dvor pri Polhovem Gradcu 15

[križ] 

                  ČEŠNOVAR
IVAN     25. 12. 1913  -  12. 5. 1942
               BOKAJNARJEVI

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 4.6.2025, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič
4.6.2025. 00:00
družinski nagrobnik
Dobrova-Polhov Gradec
K. o. 1983 BABNA GORA, parc. št. *1/2
7902
Sovčev Risto
Pokopališče Celje

SOVČEV RISTO14.4.1917 + 6.4.1976

Obstoječi spomeniki
S.Gradišnik
8.11.2022. 00:00
Nagrobnik
Celje
1082 TEHARJE, 822/2
9306
Albina Prašelj Jercog

"Albina Prašelj se je rodila 20. julija 1912 v Dolini, oče je bil Josip Prašelj, mati pa Jožica Rojc. V družini sta bila še brat Slavko in sestra Edi, ki je še živa in stanuje v Miljah. Družina je živela na Brcah. Albina se je v Dolini omožila s Cvetom Jercogom in 27. aprila 1936 dobila sina, ki se je imenoval Ausonio, a so mu doma rekli Sonjo. Albina je bila najprej gospodinja, kasneje pa je prodajala cigarete in tobak v majhni trafiki nasproti svojega bivališča.

Tudi Albina je bila predana idealom NOB in je delala za partizane. Bila je kurirka. Collottijevci so jo že dolgo časa zalezovali. Na dan 1. novembra 1944, ko so jo zajeli, je nesla partizansko pošto v Trst, čeprav so ji vsi odločno svetovali, naj ne hodi, a je bil čut dolžnosti močnejši. Odpeljali so jo v Coroneo in jo mučili. Nato je končala v Rižarni, kjer je preminila 30. novembra 1944."

Dolina pri Trstu, na vzpetini pred h. št. 92.
Neobiskani spomeniki
M. Hladnik
2.10.2024. 00:00
Spotikavec
Dolina pri Trstu
6386
IZOLA-KD Tito

Titova spominska soba.
Svobodna beseda sept. 2020

Na poštnem nabiralniku je napisan urnik društva, ki je v letnem času od ponedeljka do vključno petka  od 10h do 12h 30 ter od 17h do 20h . Zimski urnik je od 9h do 13h.

Koprska ulica 23, Izola
Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 6.12.2020 4.avgust 2021 , 12. september 2021 dopolnil D.Divjak
12.9.2021. 00:00
4.8.2021 dopolnil podatke in popravil lokacijo D.Divjak 12.9.2021 dodal posnetke D.Divjak
Spominska soba
Izola
K.o.: 2626 - IZOLA, št.parc.: 1130
8126
Mirko Hribar, Kranj, pokopališče

Sistory navaja Ime in priimek: Miroslav Hribar, Kraj bivanja: Gorenja Sava, Kraj smrti/izginotja: Linz/Mauthausen.

Mestno pokopališče Kranj, D – 15/13, 14

[križ]
           HRIBAR
     MIRKO  * 15. 3. 1918.
* 25. 7. 1944. MAUTHAUSEN.

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 2.3.2023, po podatkih in slikah Zdenke Primožič
2.3.2023. 00:00
družinski nagrobnik
Kranj
K. o. 2121 Klanec, parc. št. 392/1
2166
KORENITKA - grob štirih padlih neznanih partizanov

EŠD: 20812

V skupnem grobu so pokopani štirje neznani partizani. Leži tik ob steni cerkve sv. Ane na vzhodni strani. Nagrobna plošča iz temnega kamna, velikosti 80 x 60 cm in z vklesanim napisom, je na kamniti polici in pritrjena na steno cerkve.

Grob je okvrjen in prekrit s ploščama iz kamna, razen dela za cvetje in sveče, velikosti 180 x 160 cm.

Celoten grob je bil v juniju 2018 obnovljen.

Pri cerkvi v Korenitki. AC - izvoz Bič, smer Veliki Gaber, v Gabru desno, smer Medvedjek mimo spomenika partizan do odcepa desno Korenitka ter še cca. 100 m do vasi in cerkve. ali Trebnje - Velika Loka - Korenitka.

"TO LETO BO NAŠE IN NAŠA BO LETOS POMLAD. PRIŠLA BO TAKO, KOT PRIŠLA JE ENKRAT, A VENDAR DRUGAČE"

V SPOMIN ŠTIRIM NEZNANIM BORCEM NOV, KI POČIVAJO NA TEM MESTU.

ZB NOV VEL. LOKA LETA 1968

T. Bizjak, 19.8.2017, b. jerčič 5.2.2018
spominska plošča in grob, postavljeno 1.9.1968. memorialna dediščina
Trebnje
k.o.1425, parc. št.774/4
2932
Krašnja

Padlim članom gasilskega društva v NOB. Odkrilo jo je gasilsko društvo Krašnja 1979.
EŠD 12655

Na južni fasadi gasilskega doma Krašnja 14.

V čast ustanoviteljem
in v spomin vsem
v vojni padlim članom.
Gasilsko društvo Krašnja
Slava jim!

Krašnja 1979

M. Hladnik 31. 3. 2018
Spominska plošča
Lukovica
2744
Dolenja vas,Leseni kip Kurirček - I. manjši

Kipar Peter Jovanovič je avtor obeh lesenih kipov odkritih leta 1978.

Na kamnitem podstavku je najprej manjši kip, ki je narejen iz hrastovega debla obsega 140 cm in višine 230 cm. Pred njim je betonski podstavek za 3 zastave.

Po Lončarski ulici skozi naselje Dolenja vas, potem ko gremo skozi center naselja proti jugu v križišču z razcepom v dve cesti nadaljujemo pot po desni , Šolski cesti, proti osnovni šoli pred katero je trgovina Mercator. Dostop je možen tudi z glavne ceste Ribnica - Kočevje, ko v križišču na koncu naselja Dolenja vas v smeri proti Kočevju pri avtobusni postaji zavijemo proti Rakitnici in nato po 300 metrih zavijemo ostro desno ter se po cesti v smeri proti Ribnici približamo osnovni šoli. Plošče in kipa so vidni s ceste.

Spodaj je vrezana letnica izdelave kipa in začetnici kiparja.

Obstoječi spomeniki
Daniel Divjak, 1. februar 2018
1.2.2018. 00:00
Leseni kip avtor Peter Jovanovič
Ribnica
K.o.:1629- DOLENJA VAS, št. parc.: *280
5840
Muzej NOV, Središče ob Dravi

Krajevna organizacija ZZB NOV Središče ob Dravi je kmalu po osvoboditvi začela zbirati zgodovinsko gradivo iz NOV. Dne 11. aprila 1961 so odprli skromen muzej NOV, ki je imel v začetku prostore na Grabah pri Središču ob Dravi. Krajani so nadaljevali z zbiranjem gradiva in ga dopolnjevali, tako da je bila zbirka urejena leta 1979. Leta 1982 so muzej preselili v Središče ob Dravi, v prostore nekdanje pošte. Razstavljeno gradivo nam prikazuje narodnoosvobodilno gibanje na območju Središča in okolice.

Kamra.

V središču naselja nasproti občinske upravne stavbe, Trg talcev 1.

KRAJEVNA ZGODOVINSKA

ZBIRKA

Obstoječi spomeniki
D.Divjak 16. junij 2020 Gradišnik - Gržina, 12.12. 2025
25.9.2022. 00:00
12.12.2025. 09:03
Dodal sliki M. Hladnik 25. 9. 2022. Na vratih je napis Krajevna zgodovinska zbirka, koliko je v njej NOB, bo treba preveriti. Ključ se nahaja v KS ali pri Veselkovih, Trg talcev 5 Ključ se nahaja na občini Središče ob Dravi pri g. Jelki Zidarič Trstenjak, tel. 051 636 120
Muzej
Središče ob Dravi
K.o.: 338-SREDIŠČE OB DRAVI, št.parc.: 2263
3596
ZEMELJ, Spomenik padlim borcem in žrtvam fašizma iz vasi

Sredi vasi je bil 2.julija 1978 odkrit spomenik avtorja arhitekta Nandeta Jocifa. Na njem so vklesana imena 18 padlih borcev NOV in žrtev fašističnega nasilja iz vasi Zemelj. Med njimi sta Alojz Jaklič in Alojz Muc, borca prve belokranjske čete, ki sta padla v začetku novembra 1941 na Gornjih Lazah.

Vir: Arhiv ZB NOB Metlika (86)

Bela marmorna plošča pravokotne oblike, z izpisanim posvetilom in imeni. Na vrhu ima stilizirano oblikovan Triglav, proti tlem pa se zoži. Pred ploščo kamnita klop. Arhitekt Nande Jocif 1978.

EŠD 11232

Spomenik stoji ob križišču vaških poti. Hiša v bližini: Zemelj 15.

       1941 – 1945   
.
   GREGORIČ ALOJZ
   GREGORIČ ANTON
   GREGORIČJANEZ
   JAKLIČ ALOJZ
   JAKLIČ ANICA
   JAKLIČ  MARTIN
   JUREJEVČIČ ALOJZ
   KRIŽAN ANTON
   MACELE ANTON
   MACELE ALOJZ
   MACELE IVAN
   MALEŠIČ ANTON
   MORAVEC STANKO
   MUC ANTON
   MUC ALOJZ
   MUC ALOJZIJ
   MUC NIKO
   MUC FRANC
.
NOVO ŽIVLJENJE
KI V VAŠ SVET BRSTI
SE POJI IZ NAŠIH KORENIN
          ZB 4. 7. 1978

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 5. 11. 2018; M.Kermavnar 29.7.2020 4.2.2022 D.Divjak
17.2.2022. 00:00
4.2.2022 dopolnil opis in dopolnil podatke D.Divjak
Spomenik
Metlika
K.o.: 1519 - PODZEMELJ, št.parc.: *24
2682
Spomenik žrtvam fašističnega nasilja na Brdu in Vrhovcih

Grob je v geometrijski sredini viškega pokopališa, predstavlja pa ga okoli 2 x 3m okvirjen prostor, s petokrako zvezdo v sredini. Nagrobnik je velikosti okoli 1,20 x 1,20 m, sestavljen iz oblikovanih kamnitih kvadrov, različnih barv in velikosti, s stiliziranim Triglavom na vrhu. Na svetli kamniti plošči so vklesana imena pobitih in tukaj pokopanih.

Dne 22. 7. in 23. 7. 1942. se italijanska soldateska (na podlagi podatkov domačih izdajalcev in simpatizerjev novonastajajočih vaških straž - bele garde) nečloveško znesla nad prebivalci Brda in Vrhovcev pri Ljubljani ter pobila 15 moških in dve ženski, izropala kar je bilo uporabnega ter požgala 31 hiš in poslopij.

ŽRTVE Z BRDA:

ROVŠEK Franc, 40 let, ustreljenv vrhovškem hribu (C.XIV);

RIHAR Franc, 65 let, ustreljen na pragu doma (C. na Bokalce);

AVGUŠTIN Karol, 30 let, ustreljen blizu doma;

OGRINC Herman, ustreljen v vrhovškem hribu;

KOŽUH Ivan, 20 let, ustreljen v vrhovškem hribu;

ŽIROVNIK Alojz, 55 let, ustreljen v vrhovškem hribu;

ZAJC Ivan, 40 let, ustreljen pred vrhovškim hribom;

JANEŽIČ Andrej, 65 let, ubit pred bokalškim gradom;

MAVSAR Anton, 24 let, ustreljen pred svojim domom (Grampovčanova)

PONIGAC Alojz, ustreljen v vrhovškem gozdu (C.XVIII)

BOHELJ Franc, 28 let, ustreljen pri transformatorju (C. na Brdo)

GAŠPERLIN Franc, 62 let,  (zapisnik komisije za ogled požarišč na Brdu, 11.11.1942)

LAMOVŠEK Anton, 55 let, ustreljen v vrhovškem hribu;

ŽRTVI Z VRHOVCEV:

HIRSH Alojz, 35 let, ustreljen pred svojim domom (C.XII);

BOJT Alojz, ubit pred hišo Vrhovčevih 22.7.1942,

ŽRTVI IZ ŠIŠKE:

SITAR Ana, posestnica iz Zg. Šiške, ustreljena pod lipami v vrhovškem hribu;

BONIFER Bogomila, služkinja pri Sitarjevih, ustreljena pod lipami v vrhovškem hribu.

Vir: SkupnostVrhovci.si, Lokalna zgodovina, Požig Brda in Vrhovcev 23. julija 1942.

Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 61.

Na Viškem pokopališču, vzhodno od glavne poti: oddelek [5], vrsta [6], grob [1].

TU POČIVAJO ŽRTVE

FAŠISTIČNEGA POKOL[J]A NA BRDU

DNE 23. VII. 1942

JANEŽIČ ANDREJ

LAMOVŠEK FRANC

ROVŠEK FRANC

MAVSAR ANTON

PANIGAC ALOJZ

AVGUŠTIN KAROL

ZAJC IVAN

OGRINC HERMAN

KOŽUH IVAN

ŽIROVNIK ALOJZ

BOHELJ FRANC

RIHAR FRANC

HIRŠ ALOJZIJ

Obstoječi spomeniki
Dušan Škodič, 6.1.2018, T.Bizjak 24.7.2019
8.4.2023. 00:00
Dodal sliko Ane Šintler 15. 1. 2023. M. Hladnik Dopolnila M. Luštrek 5. 4. 2023
skupni grob, spominska plošča
Ljubljana
k.o.1723 - Vič, parc. št.:1501/5
2041
Matija Verdnik

Verdnik je 2. 2. 1944 podlegel ranam, ki jih je dobil ob napadu na štab Zahodno-koroškega odreda.

EŠD 5361

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 197.

VERDNIK MATIJA Slovenska biografija.

VERDNIK MATIJA Obrazi slovenskih pokrajin. 

MATIJA VERDNIK TOMAŽ Wikipedia 

Mencingerjeva ulica 3, Jesenice

V SPOMIN IN SLAVO PRVOBORCU – 
          NARODNEMU HEROJU 

     MATIJI VERDNIKU – TOMAŽU

       KI JE LETA 1944 ŽRTVOVAL 
   SVOJE ŽIVLJENJE ZA SVOBODO 
           SLOVENSKE KOROŠKE

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 30. 7. 2017
29.9.2024. 00:00
Zdenka Primožič 29. 9. 2024 v Opis dodala tri povezave na spletno stran.
Spominska plošča
Jesenice
2175 JESENICE, 762
3616
Partizanski pohod ob žici okupirane Ljubljane

Spominsko obeležje, posvečeno pohodom ob žici okupirane Ljubljane, je bil postavljen leta 1957. Projektiral ga je arhitekt Vlasto Kopač, relief na njem, ki prikazuje skulpturo Ilegalca (izvirnik delo Frančiška Smerduja), pa je delo kiparja Boža Pengova. Betonska plošča je vdelana v valjasti betonski steber, v katerega je vklesano zaporedje letnic pohodov med 1958 in 1986.

Vira:

Pavle Lešnjak in Djuro Šmicberger, Uporni Bežigrad: delavsko gibanje in narodnoosvobodilni boj v občini Ljubljana-Bežigrad: 3. zvezek, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Bežigrad, 1989, str. 145.

Špelca Čopič, Damjan Prelovšek in Sonja Žitko, Ljubljansko kiparstvo na prostem, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1991, str. 174.

Pred stavbo AMZS na Baragovi ulici v Ljubljani.

PARTIZANSKI
POHOD OB ŽICI
OKUPIRANE LJUBLJANE
1957
1958
1959
1960
1961
1962
1963
1964
1965
1966
1967
1968
1969
1970
1971
1972
1973
1974
1975
1976
1977
1978
1979
1980
1981
1982
1983
1984
1985
1986

M. Hladnik 4. 12. 2018
obelisk
Ljubljana
6188
Ajdovščina, Ustanovitev prve slovenske ljudske vlade

Plošča je pravokotne oblike iz črnega marmorja z vklesanim in obarvanim napisom. 
Odkrita je bila 5. maja 1946 (povezava).

Spomenik je predeljen valj iz kamna na okroglem kamnitem podstavku.

Arhitekt: S. Križaj, kamnosek: V. Mužina

Pred Dvorano prve slovenske vlade je informacijski steber z zgodovinskim opisom in fotografijami ob dogodku ter fotografijo plošče v dvorani.

Trg Prve slovenske vlade, plošča na steni Dvorane prve slovenske vlade, spomenik na trgu pred dvorano, nasproti stolpa.

 

obeležje v dvorani:

            5.5.1945 
            SMO SI SLOVENCI V TEJ
                       DVORANI IZBRALI 
SVOJO PRVO LJUDSKO VLADO


spomenik pred dvorano:

NOBENEGA,
PRAV NOBENEGA 
DVOMA NE MORE BITI, 
DA JE NAŠA SUVERENOST
NAJVIŠJA PRIDOBITEV
NARODNOOSVOBODILNEGA BOJA

                                 BORIS KIDRIČ


in na drugi strani spomenika:

NAROD 
SI BO PISAL 
SODBO SAM
           IVAN CANKAR

5. 5. 1950, plošča v dvorani
Obstoječi spomeniki
M. Kermavnar
28.8.2020. 00:00
30.12.2025. 19:40
Spominska plošča
Ajdovščina
2392 Ajdovščina, 491