| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Šnajderjevi, Zasavci |
Na domačiji v Zasavcih je spominska plošča ustreljenim Antonu Šnajderju in njegovima hčerkama Mariji in Frančiški.Na domačiji Antona Šnajderja je bila že od leta 1943 znana partizanska postojanka. Poleti leta 1944 je tu delovala kurirska postaja TV 15, na kateri so se ustavljali kurirji, ki so vodili novince v partizane. Spomladi 1945 so vlasovci obkolili domačijo. Ko so odkrili partizanski bunker, so gospodarja ustrelili, ženo Alojzijo, sina Ivana ter hčerki Marijo in Frančiško pa odpeljali v zapore. Mati in sin sta se po vojni vrnila, hčerki pa so ustrelili kot talki na Moti. Ploščo so odkrili 24. junija 1957.
3. 10. 1944 je bila širša konferenca aktivistov iz Slovenskih goric pri Antonu Šnajderju, št. 5. Prišlo je okrog 20 aktivistov. Konferenco sta vodili Ela Letonja-Atena in Štefka Praprotnik. Sklenili so, da se zaradi lažjega delovanja ustanovi posebej okrajni odbor OF za Ljutomer in posebej za Gornjo Radgono. Sprejeli so več pomembnih sklepov za utrditev OF v Slovenskih goricah. -- Vodnik po partizanskih poteh Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji123 |
Zasavci 4 (pred preštevilčenjem številka 5). Iz Miklavža pri Ormožu po lokalni cesti preko naselja Kajžar, dobre 3 kilometre. Plošča je na južni fasadi kmetije, do katere je s ceste 150 m po klancu navzdol. |
V TEJ HIŠI SO ŽIVELI ŠNAJDER ANTON MARIJA IN FRANČIŠKA OČE USTRELJEN 2*3*1945 TUKAJ HČERKI USTRELJENI PRI MURI 2*4*1945 IN TAM POTOPLJENI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D.Divjak, 1.maj 2020 |
25.9.2022. 00:00 |
— |
Fotografiji M. Hladnik 25. 9. 2022 |
Spominska plošča |
Ormož |
K.o.: 308-ZASAVCI, št.parc.: 133/2 |
|
Cvibelj, Žužemberk |
Obelisk iz aluminija je težak 4500 kg; 16-metrski spomenik meri v višino z betonskim podstavkom skupaj okoli 25 metrov. Pod spomenikom je grobnica, toda v njej niso pokopani vsi, ki so navedeni na ploščah, saj so nekatere sorodniki po koncu vojne prekopali na pokopališča v njihovem domačem kraju. Na ploščah manjka še 914 imen; še dodatnih 123 padlih in umrlih je neznanih – njihova imena niso navedena ali pa so podatki o posameznikih pomanjkljivi. Na podlagi dosedanjega preverjanja je bilo ugotovljeno, da so pri nekaterih podatki o imenu in priimku ali kraju bivanja na spomeniku napačni, da so imena in priimki nekaterih padlih zapisani dvakrat (224 napak je v rubriki Besedilo že popravljenih), zapisano število 1144 na spomeniku prav tako ni pravilno. Skupaj z leta 2015 zapisanimi imeni padlih borcev iz bivše Sovjetske zveze, ki so se borili v slovenskih partizanskih enotah, je teh imen 1134. Seznam padlih aktivistov, partizanov in sodelavcev OF v Suhi krajini iz leta 1961 hrani Dolenjski muzej v Novem mestu, seznam imen iz leta 1988, ki so sedaj napisana na spomeniku, pa ZVKDS, OE Novo mesto. Seznam ni zaključen in možne so spremembe, ki jih lahko sporočite na Dolenjski muzej v Novem mestu. Avtor arhitekture je arhitekt Marjan Tepina. Grobnica na vzpetini Cvibelj nad Žužemberkom (imenovani tudi Tumplac) je največja partizanska grobnica v Sloveniji. Kostnica je skupna za umrle z več grobišč po Suhi krajini. Vklesana so imena partizanov, aktivistov OF, ki so kot antifašisti izgubili življenje med vojno, internirancev in tudi pripadnikov mednarodnih enot, ki so bile v sestavi slovenske narodnoosvobodilne vojske. Na območju Suhe krajine so umirali borci in borke legendarnih partizanskih enot, zlasti pripadniki 7. korpusa, pa tudi borci proti fašizmu in nacizmu iz drugih republik Jugoslavije, držav Sovjetske zveze, iz Italije, Avstrije, Češke, Litve in še katere države. Na spomeniku je 243 imen s širšega območja Žužemberka (69 padlih borcev od skupno 231 borcev iz tega območja, 143 ubitih civilnih žrtev, 31 umrlih od skupno 261 interniranih). Spomenik je postavil Republiški odbor ZZBNOB Slovenije 22. 6. 1961, ob 20-letnici vstaje slovenskega naroda v okviru celotne republike ter tudi praznika občine Žužemberk. Spomenik je bil prvič obnovljen leta 1973, drugič leta 1988, ko so ob njem na novo postavili 9 granitnih blokov (oblikovanje arh. Jovo Grobovšek) in tretjič leta 2004, ko so med drugim obnovili napise in uredili okolico. Spomenik ima status spomenika tujih armad, v postopku pa je pridobitev statusa spomenika državnega pomena. Seznam padlih partizanov, aktivistov in sodelavcev OF v Suhi krajini iz leta 1961 hrani Dolenjski muzej Novo mesto, seznam imen iz leta 1988, ki so danes zapisana na spomeniku, pa ZVKDS OE Novo mesto.
Med pokopanimi na Cviblju je tudi narodni heroj Dušan Jereb. |
Na vzpetini Cvibelj nad Žužemberkom (imenovani tudi Tumplac oz. Goli vrh). |
1941 - 1945 MED NARODNOOSVOBODILNO VOJNO JE V BOJU Z OKUPATORJI IN DOMAČIMI IZDAJALCI NA OBMOČJU SUHE KRAJINE PADLO 1144 PARTIZANOV IN AKTIVISTOV OSVOBODILNE FRONTE SLAVA JIM |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Primož Šmajdek
3.11.2021 D.Divjak |
2.7.2023. 00:00 |
— |
3.11.2021 dopolnil podatke in dodal posnetek 4 D.Divjak
Dodal povezavo na zloženko in spletno predstavitev, ki ju je poslal Darko Pucelj.. M. Hladnik 9. 5. 2023
Dodal fotografije infotable in klopi, ki jih je poslal Darko Pucelj. M. Hladnik 16. 10. 2023
Dodal seznama imen na spomeniku, ki ju je pripravil D. Pucelj. M. Hladnik 2. 7. 2023
Dodal Pucljevo zloženko o Cviblju v angleščini. M. Hladnik 11. 9. 2024 |
skupina spomenikov, grobnica, infotabla, klopi |
Žužemberk |
K.o.: 1436 - ŽUŽEMBERK, št.parc.: 1436 |
|
Trani, pomožni bataljon prekomorcev v bolnici Trani, Italija |
Prekomorci so ustanovil tudi več pomožnih bataljonov, med njimi tudi pomožni
bataljon s 161 možmi, ki so delovali v bolnišnici Trani. |
— |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
D.Divjak 6.5.2024 |
6.5.2024. 00:00 |
— |
— |
— |
— |
— |
|
14. padlim borcem. |
Spominska plošča na zadružnem domu je posvečena 14. padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja.Vir: Vodnik po partizanskih poteh. Vir fotografija 1: Street View |
Babno 9, zadružni dom,
sedaj Gasilski dom Babno |
KOT BORCI NOV ČERNE DRAGO KOPUŠAR MIRKO LE NIKAR NE JOČITE ZA NAMI! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
3.4.2022. 00:00 |
7.8.2025. 09:18 |
S.Gradišnik, 28.4.2022. Spominska plošča je bila prestavljena z zadružnega doma na nov gasilski dom v Babnem. D. Divjak dodal katastrske podatke , 7.8.2025 |
— |
Celje |
K.o.: 1076-MEDLOG, št.parc.: 1205 |
|
Novo mesto, Grad Grm, plošča padlim gojencem kmetijske šole |
Spominska plošča gojencem kmetijske šole, ki so padli v NOV, odkrita 21.10. 1956. Načrt izdelal arhitekt Danilo Lapajne. Vir: https://www.slov.si/doc/novomeski_spomeniki.pdf str. 142 |
Novo mesto, grad Grm, v veži nekdanje kmetijske šole na Grmu, Skalickega 1 |
SPOMINU GOJENCEV, KI SO V VRSTAH NARODNOOSVOBODILNE VOJSKE ŽIVLJENJA DALI ZA SREČO NAŠEGA LJUDSTVA. POSTAVILA OB SVOJI SEDEMDESETLETNICI KMETIJSKA ŠOLA NA GRMU. 18.11.1886 - 21.10.1956 |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
M. Kermavnar 8. 5. 2021 |
27.7.2021. 00:00 |
— |
Dodal sliko. V veži plošče ni bilo videti, konec tedna tudi za vprašanja ni bilo nikogar. Mogoče so ploščo odstranili. M. Hladnik 27. 7. 2021 |
Spominska plošča |
Novo mesto |
K. o. 1483 Kandija, parc. št. 1339 |
|
LJUBLJANA, PST - pomnik NOB ob Poti spominov in tovarištva št.38 |
Na zemljevidu PST je to 34. steber. |
Med Vojkovo in Maroltovo, Stožice |
1942-1945 POSTAVIL DELOVNI KOLEKTIV INDUSTRIJE ZA ELEKTROZVEZE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 06.10.2018 |
— |
— |
— |
Betonski steber in saniran objekt bunkerja |
Ljubljana |
— |
|
Spomenik kurirjem Dolomitskega odreda |
Na urejeni ploščadi leži nizek kamnit podstavek z vklesanim napisom. Na njem stoji bronast kip golega mladeniča s sporočilom v roki (Stane Keržič). Spomenik so postavili 22. julija 1961 po načrtih arhitekta Marka Šlajmerja in na pobudo občinskega odbora ZZB NOV Ljubljana Šiška in ZPM Slovenije. Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 23 in 64. EŠD 5690 Opomba 1: Bronasti kip je bil leta 2007 ukraden. 27. oktobra 2009 je bil spomenik obnovljen. 25. 3. 2025 je bil kip ponovno ukraden, na fotografiji z dne 25. 5. 2025 pa je razvidno, da mimoidoči uporabljajo stopali ostankov kipa namesto smetnjaka. . »Naj vam danes orišem podobo partizanskega kurirja in borca II. bataljona Dolomitskega odreda Milana Mravljeta, ki je septembra padel v neposredni bližini kraja, kjer bo stal spomenik: Milan se je rodil 21. januarja 1927 v družini železniškega vlakovodje. Prvi in drugi razred je obiskoval na osnovni šoli v Spodnji Šiški, zadnja dva razreda pa v Marjanišču. Začetek vojne je dočakal kot dijak četrtega razreda gimnazije za Bežigradom. Bodeča žica okrog Ljubljane je prekinila njegovo »šolsko pot« in prekrižala njegove načrte. Okupator je poznal družino, prav tako pa so poznali Milanovo napredno prepričanost. Zato mu niso hoteli izdati dovolilnice za prehod čez blok. Njegove želje o veliki maturi in trgovski mornarici niso bile uresničene. Spomladi 1942. leta je začel svojo drugačno »veliko šolo«. Dijak Milan Mravlje je postal kurir in borec II. čete Dolomitskega odreda. Poznali so ga kot drznega in neustrašnega borca. Živo mi je v spominu dogodek, ki govori o njegovi drznosti,« pripoveduje Milanov oče. »Po Kamnogoriški ulici sem mu nesel hrano na dogovorjeno mesto. Toda na dogovorjenem mestu ga ni bilo. Vračam se med hišami v Dravljah proti domu. Kar naenkrat mi je zastal dih. Milan in njegov tovariš iste starosti gresta po cesti in se veselo pogovarjata. Tik za njima stopa do zob oborožen italijanski vojak. Nisem ju smel prepoznati, niti opozoriti na nevarnost. Čez nekaj časa se zaustavita, italijanski vojak pa ju čudno pogleda in odide mimo.« Milan je večkrat prihajal domov in v vas, kjer so - kakor je sam dejal - radi imeli partizane. Tako je bilo vse do usodnega 28. septembra 1942, do dneva, ko se je končala Milanova življenjska pot. Tega dne je bil kot kurir na poti skoz Podutik. Na križpotju pri apnenici na Peškah je padel v belogardistično zasedo. Krogla ga je zadela naravnost v srce. Dopoldne ob 10. uri je prišel k Milanovemu očetu komandant belih v Smrekcah in sporočil: »Vašega sina sem ustrelil v Podutiku. Vodnikov hlapec ga je mrtvega pripeljal v draveljsko mrtvašnico, pokopljejo pa ga naj oni.« Pokazal je z roko proti hribu. Naslednjega dne je bil pokopan na Draveljskem pokopališču. Z odkritjem spomenika (28.5.1961), ki bo stal v bližini kraja, kjer je Milan padel, se bo mladina naše občine oddolžila svojemu hrabremu vzorniku in njegovim sovrstnikom!« Avtor ni naveden, Občinski razgledi, Glasilo SZDL Občine Ljubljana Šiška, (Leto I), št. 1, maj 1961, str. 2, 3. Elektronski vir: Občinski razgledi, št. 1, 1961, str. 2, 3 Dostop: 3. 3. 2024. Vir fotografij: |
Spomenik stoji na slemenu nad Podutikom ob cesti na Toško Čelo.
Hiša v bližini: Podutiška cesta 230, Ljubljana |
TIHIM JUNAKOM KURIRJEM, DRZNIM PERUTIM NAŠIH BESED. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 19.11.2017 |
27.5.2025. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 10.3.2024, po predlogi Zdenke Primožič dopolnil Opis s povezavi na časopis Občinski razgledi.
M.Kermavnar, 4. 6. 2024, po predlogi Mojce Luštrek v Opis dodal Opombo 1 in povezavo na članek, ki govori o kraji in obnovi spomenika.
S.Gradišnik, 26.3.2025, sinoči so neznanci ukradli kip kurirčka.
M.Kermavnar, 27. 5. 2025, dodal fotografijo 3/3 Mojce Luštrek in katastrske podatke. |
Plošča s kipom dečka |
Ljubljana |
K. o. 1755 GLINCE, parc. št. 1164/3 |
|
Viljem Schauer, Stari trg ob Kolpi |
Sistory: datum rojstva: 21. 12. 1908, kraj rojstva: Vimolj, vojni status: NOV in POS, datum smrti: 24. 10. 1943, kraj smrti: Dol, kraj pokopa: Stari trg ob Kolpi, vzrok smrti: Ustreljen, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote ... Na isti dan (24.10.1943) so bolnega Šauer Viljema, ki je ležal v postelji, odvedli 100 m od vasi Dol in ga v klečeči poziciji, umorili, kar priča arhivirani družinski klobuk.
|
Pokopališče Stari trg ob Kolpi, gledano iz spodnje strani grobja v smeri cerkve se nahaja dva groba pred grobom Kraškovič - Prebilič in istočasno umorjen v Dolu |
[križ] TU POČIVAJO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po podatkih in sliki P. Majerleta Kukina |
11.7.2024. 00:00 |
14.9.2025. 16:47 |
M. Kermavnar, 13.9.2025, dodal podatke iz Sistory in katastrske podatke.
Uredil zunanjo povezavo na Sistory M. Hladnik 14. 9. 2025 |
Nagrobnik |
Črnomelj |
K. o. 1557 STARI TRG OB KOLPI, parc. št. *1 |
|
OŠ Šmihel |
— |
Šmihel 2, obcestna fasada osnovne šole
|
[zvezda] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
27.7.2021. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Novo mesto |
— |
|
Orla vas |
L. 1971 so postavili ob vstopu v vas granitni obelisk z zvezdo v spomin na 17 padlih borcev in talcev med zadnjo vojno.
|
Na križišču nasproti h. št. Orla vas 16. |
ŽRTVE FAŠIZMA 1941-1945 PADLI BORCI 1941-1945 ZUPANEK JOŽE 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik, |
7.5.2020. 00:00 |
— |
— |
Obelisk |
Braslovče |
— |
|
Angela Piskernik, Celovec, Avstrija |
A. Piskernik je bila novembra 1943 zaradi sodelovanja z OF aretirana in januarja 1944 poslana v koncentracijsko taborišče Ravensbrück. Ob osvoboditvi 1945 je tehtala 38 kilogramov.
google.si/maps/Celovec_Angela_Piskernik vir fotografija 1: http://kath-kirche-kaernten.at/dioezese/detail/C3403/dr-angela-piskernik |
Ursulinengasse 3, 9020 Celovec / Klagenfurt |
DR. ANGELA PISKERNIK Eisenkappel-Vellach / Železna Kapla-Bela +23. 12. 1967 Ljubljana Schülerin und Lehrerin bei Ursulinen in Klagenfurt. 1914 Promotion in Wien als erste Kärntner Slowenin. Botanikerin und Naturschützerin von Weltrang in Ljubljana. Vorsitzende des Christlichen Frauenverbandes. Überlebende des KZ Ravensbrück. Wegbereiterin für grenzüberschreitende Nationalparks im Alpen-Adria-Raum. . Dijakinja in učiteljica pri uršulinkah Celovcu. 1914 promocija na Dunaju kot prva koroška Slovenka. Priznana botaničarka in varuhinja narave. v Ljubljani. Predsednica Krščanske ženske zveze. Preživela koncentracijsko taborišče Ravensbrück. Začetnica zamisli čezmejnih narodnih parkov v alpsko-jadranskem prostoru. |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Hladnik po podatkih Janeza Stergarja. 27.10.2021 |
4.12.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 4.12.2023, Dodal napis na plošči in fotografijo 1 |
Spominska plošča |
Avstrija, Celovec |
— |
|
Padlim kulturnim delavcem |
— |
V parku med Robbovo ulico in Železno cesto, v bližini kipa Rastoči knjigi. |
Kulturnim delavcem, padlim v narodnoosvobodilnem boju Slovenije Ljubljana, zajeta v žico bodečo Oton Župančič |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 11. 4. 2017 |
8.8.2020. 00:00 |
— |
— |
skulptura na kamnitem podstavku sredi vodometa |
Ljubljana |
— |
|
Kodre pod Mrzlico |
Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji123 |
Pri Metercu v Zgornji Rečici zavijemo v hrib proti Kodretu. |
NA TEM MESTU JE MED NOB DELOVALA RELEJNA KURIRSKA POSTAJA TV 24 OD LETA 1943 DO 1945. ŠTAJERSKI PARTIZANSKI KURIRJI. 1941 - 1945 BUTJA JANEZ, POPRAŠEK MIRA, DRAKSLER ERNST, POTEKAL CIRIL-TOMO, BIZJAK OLGA, KOKAL FRANC-ČOT, ČERNE. NAŠE TRPLJENJE - VAŠE VSTAJENJE, NAŠI GROBOVI - VAŠE ŽIVLJENJE. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik
Stane Gradišnik in T.Gržina |
29.10.2024. 00:00 |
— |
S.Gradišnik in T.Gržina dodala nekaj posnetkov. |
Zidan spomenik s spominskima ploščama. |
Laško |
1022 REČICA, 36/11 |
|
Partizanska domačija. |
Na hiši Jakoba Lešnika je plošča v spomin na partizansko domačijo.Vir: Vodnik po partizanskih poteh. |
Zgornja Rečica 51. |
PARTIZANSKO ZATOČIŠČE OD LETA 1941 DO 1945.ZB NOV REČICA. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
4.4.2022. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča. |
Laško |
1022 REČICA, 682/5 |
|
Podboršt |
Terenci so padli v nemški hajki. Odkrit 1959. Spominska obeležja NOB občine Kamnik, Kamnik: Kulturna skupnost, Zveza združenj borcev NOB, 1975, spomenik št. 40. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 215. Vodnik po poti spominov NOB občine Kamnik, 1988, str. 53. EŠD 15147 |
Ob glavni cesti skozi vas levo pred hišo Podboršt 3 na začetku vasi. |
PADLI SO ZA SVOBODO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 21. 7. 2018 |
— |
— |
— |
trikotna zidana struktura s stebrom |
Komenda |
1901 MLAKA, 221/21 |
|
Kulturni dom Justine Mogu |
Kulturni dom v Letušu se je imenoval po padli partizanki Justini Mogu. Spomeniki .. Žalec, 88 |
Kulturni dom Letuš (67 a) |
DOM KULTURE ZASEBNA ZBIRKA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
23.7.2020. 00:00 |
— |
— |
muzejska zbirka |
Braslovče |
— |
|
Plošča Antonu Bavčerju na Čavnu |
Planinca Antona Bavčerja so 21. ai 22. junija 1944 v Trstu ubili kot talca. Anton Bavčer. Wikipedija. |
Zavetišče na Čavnu je dostopno po cesti iz Lokavca ali po markiranih planinskih poteh. Plošča je na skali ob robu gozda pod kočo. |
ROJAKU - PLANINCU ANTONU BAVČERJU [zvezda] TALCU - V TRSTU - 21.6.1944. KER SI VERJEL V VSTAJENJA DAN ZATO SI PAL - A NE ZAMAN NAJBOLJŠIH NAŠIH FANTOV KRI JE DALA ZARJO NOVIH DNI. PDS AJDOVŠČINA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 1. 3. 2019 |
13.3.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 13.3.2023, spremenil ime obeležja, besedilo na spomeniku in opis po slikah in besedilu M. Luštrek |
plošča |
Ajdovščina |
2382 Stomaž, 683/3 |
|
Družinski spomeniki v Žireh |
Jože Žlindra: V Sistory ni podatkov ................................................................... Primožič Franc, rojen 18. aprila 1900 v Novi vasi, uslužbenec, v partizane je vstopil 17. februarja 1943, v Stari Oselici ga je huje ranila topovska granata, Nemci so ga izsledili v Robidnici in ga 18. novembra 1943 ustrelili. Vir: https://zbnobskofjaloka.weebly.com/381iri.html ................................................................... Demšar Ernest ................................................................... ................................................................... Sistory: Ime in priimek: Leander Mlinar, Datum rojstva: 28.04.1925, Kraj rojstva: Žiri, Datum smrti / izginotja: 02.02.1944, Kraj smrti / izginotja: Sovodenj - Cerkno, Kraj pokopa: Žiri ................................................................... Sistory: Ime in priimek: Marija Naglič, Datum rojstva: 23.08.1924, Kraj rojstva: Žiri, Datum smrti / izginotja: 01.04.1945, Kraj smrti / izginotja: Čekovnik nad Idrijo, Kraj pokopa: ni Plošča na kraju smrti v Čekovniku, na Krekovšah, Idrijska Bela 22 ....................................................................... |
Na pokopališču v Žireh. |
MAZZINI ............................................................... JEREBOVI ............................................................... RODBINA KRŽIŠNIK ............................................................... SPOMIN NA OČETA IN MOŽA ............................................................... LJUBO [TRIGLAV], [ZVEZDA] ............................................................... PRIMOŽIČEVI ............................................................... MED. UNIV. ............................................................... KAVČIČ (MROVCOVI) ............................................................... MLINAR ŠTAJER ............................................................... MAKSELNOVI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
28.10.2020. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 19.3.2023, prenesel grob Rupnikovih na sloj Obeležja |
družinski nagrobnik |
Žiri |
— |
|
Partizanska domačija. |
Na hiši Franca Laha št.170, ali Zgornja Rečica 115 je plošča v spomin na partizansko domačijo. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, str.495. |
Rečica 170. Zg. Rečica 115. |
PARTIZANSKA DOMAČIJA. |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
S.Gradišnik. |
4.4.2022. 00:00 |
— |
Spominska plošča je odstranjena. S.Gradišnik,20.4.2022. |
Spominska plošča. |
Laško |
1022 REČICA, 610/1 |
|
Kozjane - Spomenik NOB |
Spomenik v vasi Kozjane je posvečen žrtvam fašističnega terorja, padlim v bitki 13. marca 1943 in padlim borcem iz Kozjan. Vsaki našteti skupini pripada ena izmed ploskev spomenika; četrta ploskev je prazna. Spomenik je bil odkrit 7. junija leta 1953. V ozadju je na bližnji zid pritrjena spominska plošča. Ta je bila maja 2006 prenešena iz Padeža. Na pobudo poveljstva 23. armadnega zbora v Tstu so fašisti 13. marca 1943 sprožili veliko ofenzivo na območju okrog tabora Brkinske čete. Četa, ki je bila obkoljena je izdelala načrt za umik proti Padežu čez Kosmačico in nato proti Volčam. Ko so v bližini vasi Kozjane partizani prišli iz gozda in želeli prečkati cesto Kozjane-Tatre, so naleteli na fašistične vojake, ki so prihajali iz smeri Tater. Pri prebijanju skozi vas Tatre naj bi po navedbah v literaturi padlo sedem partizanov, med njimi ena partizanka (Pepca Čehovin - Tatjana). Na spomeniku je sicer naštetih več padliv v tej bitki. Kot represalije so fašisti zbrali vse moške iz vasi Kozjane in jih odvedli v Ribnico, kjer naj bi prepoznali padle partizane. Od tam so zajete moške prepreljali v Trst na zaslišanja, večino pa nato odgnali v koncentracijsko taborišče Cairo Montenotte. V vas Kozjane je za temi fašisti prišla še skupina alpincev, ki je vas požgala. Literatura: Benedik, Franc et al. Vodnik po partizanskih poteh. Ljubljana: Borec, 1978. Ferenc, Tone. Primorska pred vseljudsko vstajo 1943: Južnoprimorski odred in Gregorčičeva brigada. Ljubljana: Partizanska knjiga; Trst: Založništvo tržaškega tiska, 1983. Sotlar, Rezka. »Kopija življenjepisa sestre.« 40 let kulturnega društva PEPCA ČEHOVIN – TATJANA Senožeče. Senožeče: Kulturno društvo Pepca Čehovin – Tatjana, 2014, str. 7. Sotlar, Rezka. »Pepca Čehovin – Tatjana iz Senožeč.« V: Sila spomina: Senožeče, Štjak, Vrabče 1965-1991, ur. Lea Franetič et. al., str. 452-453. Nova Gorica: Branko, 2015. http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?ESD=13461&submit.x=0&submit.y=0 Fotografije: E. Franetič, december 2016. |
Spomenik stoji sredi vasi Kozjane, ob glavni cesti skozi vas. |
1. ploskev: ŽRTVE FAŠISTIČNEGA TERORJA KOVAČIČ ZORKO DROŽINA IVAN FILIPČIČ ANTON FIRM STANKO SLUGA ANTON ŠKERJANC ANTON STRAVS ANTON VATOVEC JOŽEF ZADNIK IVAN 2. ploskev SLAVA PADLIM BORCEM IN ŽRTVAM PADLI V BORBI DNE 13-3-1943 PRI KOZJANAH VOLK RUDI - BOJ - IZ OZELJANA ŠTOLFA LEOPOLD - JELEN- IZ RUBIJ SLAVKO - LUDVIK - IZ JESENIC ČEHOVIN PEPCA - TATJANA - IZ SENOŽEČ LUDVIK - JOŽEF IZ GABERKA MAHNE MARJAN SLOVENKO IZ ERJAVČ - ISTOK - IZ ISTRE SLAVKO SKOPEC - LUDVIK VIDOVA ARSEN - ISTOK 3. ploskev PADLI BORCI IZ VASI KOZJANE DROŽINA LEOPOLD FILIPČIČ IVAN STRANŠČAK FRANC STRANŠČAK ALBIN STRAVS RUDOLF VATOVEC FRANC VOJVODA DANILO ZADNIK JOŽEF ZADNIK JOŽEF Na spominski plošči napis: U PADEŽU JE BILO DNE 11. OKTOBRA 1944 PRVO ZASEDANJE SKUPŠČINE ZA JUŽNO PRIMORSKO OKROŽJE, KJER SO IZVOLILI IZVRŠNI NOO 8. 9. 74 OK SZDL - SEŽANA Na kovinski ploščici ob spominski plošči: PLOŠČA JE BILA IZ PADEŽA PRINEŠENA MAJA 2006 |
— |
— |
— |
— |
Elena Franetič, december 2016
26.maj 2021 dopolnil D.Divjak |
— |
— |
26.5.2021 dopolnil podatke D.Divjak |
spomenik in spominska plošča |
Divača |
K.o.: 2468-KOZJANE, št.parc.: *49/1 |
|
Rimske Toplice, Partizanski prehod preko proge |
Vir: https://business.facebook.com/spominsko.obelezje/ Foto 1: pred odtujitvijo plošče pred letom 2013 Foto 2: po odtujitvi plošče in obnovi ogrodja spomenika avgusta 2013 Foto 3/1: posneta 8. 4. 2022, po namestitvi nove plošče z rahlo spremenjenim napisom leta 2014. Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Prehod123 |
Preko mostu čez Savinjo, nato 500m ob progi proti Celju. |
1941 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar, 5.1.2022
S.Gradišnik, 8.4.2022. |
5.1.2022. 00:00 |
21.7.2025. 16:38 |
S.Gradišnik, fotografija prehoda, 8.4.2022. |
— |
Laško |
K.o.:1039 RIMSKE TOPLICE, *153 |
|
Padlim borcem za svobodo Elektrarne Brestanica |
Spominsko obeležje je bilo odkrito leta 1951. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 129. |
Spomenik se nahaja na dvorišču TE Brestanica. |
PADLIM BORCEM ZA SVOBODO IZ ELEKTRARNE RAJHENBURG PAJDUH MIRKO ustreljen 1945 LAPUH SLAVKO padel 1944 SITAR MARTIN padel 1945 PEČNIK VILI padel 1945 VOGRINC IGNAC padel 1945 SLAVA NJIHOVEMU SPOMINU! KOLEKTIV OB 10. OBLETNICI OF |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Anton Petrovič, 14. 4. 2017, nedokončano |
— |
— |
— |
marmorna plošča na kamnitem ozadju |
Krško |
610 k.o. Brestanica; TERMOELEKTRARNA BRESTANICA D.O.O., BRESTANICA, CESTA PRVIH BORCEV 18, 8280 BRESTANICA |
|
Celje, pokopališče, Bizjak Silvija in Arnold |
Arnold Bizjak: Sistory ne ponudi podatkov. Nekaj pesmi je napisala že pred odhodom v partizane. Poznejše, partizanske in taboriščne pesmi so žal izgubljene. […] SLOVENKA NA TUJEM Slovenska dežela, prelepa je, Me Nemci preselili so, Tudi tukaj travca zeleni Po drevju jabolke rdeče zorijo Po gozdu ni speva, slavčka sladak, A smrekic ni, nikjer jih ni, Oh, kje je potok tu hladan, Tu vsega tega ni, lepote ni, Pesmi Silvije Bizjak, Spomini Slovencev na Jasenovac, Staro Gradiško in Lepoglavo, Zbral in uredil Jernej Borovnik-Bartol, Šentjur: Samozal. J. Borovnik-Bartol, 1998, str. 262, 269. |
Mestno pokopališče Celje, od poslovilnih vežic levo po poti naravnost navzdol po pokopališču, 1. grob desno od poti. |
[križ] IVAN BIZJAK ARNOLD * 1906 padel 1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 1.10.2024, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič |
1.10.2024. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Celje |
K. o. 1082 Teharje, parc. št. 904/4 |
|
Partizanskim borcem. |
Grob neznanih borcev NOV, ki so padli v okolici Širja. |
Širje, vaško pokopališče. Pokopališče leži malo oddaljeno od vasi sredi travnikov. Grob leži v zadnji vrsti desno.
Hiša v bližini: Širje 1 |
V SPOMIN PADLIM V LETIH 1941 - 1945 ZB Z.MOST. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar |
30.11.2021. 00:00 |
— |
S.Gradišnik, dodal fotografije, 8.4.2022 |
Grob(išče) |
Laško |
1860 ŠIRJE, 760/2 |
|
Izlake |
Iz kamnitih kvadrov sestavljen spomenik (odkrit leta 1957) je posvečen petim
žrtvam NOB, od katerih so bile tri pokopane na tem mestu. Okrit 1957. |
V parku jugovzhodno od šolskega poslopja, ob h. št. Narof 9. |
TUKAJ STA BILA DNE 18. 5. 1944 V TEM GROBU SO BILI POKOPANI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
30.5.2020. 00:00 |
— |
— |
— |
Zagorje ob Savi |
— |