EŠD: 11583

Spomenik predstavlja okoli 4 m visok ploščat, kamnit in obdelan steber, širok 60 cm, do višine dveh metrov debel 30 cm, višje, do višine 4 m pa je debel 20 cm. Steber - obelisk na tleh oklepajo štirje zaobljeni stožci višine 80 cm, vse skupaj pa stoji na poploščeni površini 2 x 4 m. Na vsakem vogalu stojijo zaobljeni stožci, visoki po 60 cm.

Na plošči do višine  dveh metrov so vklesani napisi padlih borcev, pobitih talcev, žrtev fašističnega terorja in pogrešanih. Nad to površino so tri stilizirane plastike, ki predstavljajo plamen, zvezdo in Triglav, vse skupaj pa obkroža posvetilo.

Avtorja spomenika sta arhitekta Jože Plečnik in Anton Bitenc, postavili pa so ga 22. julija 1953.

Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 73.

V SPOMIN PADLIM BORCEM IN ŽRTVAM FAŠIZMA V LETIH 1941 - 1945

POSTAVILA ZVEZA BORCEV NOTRANJE GORICE 1953

B O R C I

NARODNI HEROJ MAVSAR LADO - RONKO, KLEMENČIČ ANDREJ, SOJER IVAN, KUŠAR STANE, SKUBIC JANEZ, KLEMENČIČ ANDREJ ML, KUŠAR VIKTOR, KAVČNIK IVAN, PETELIN JANKO

T A L C I

MAVSAR FRANC - N.GOR.

MAVSAR FRANC - PLEŠ.

JAPELJ IVAN

Ž R T V E    F A Š.  T E R O R J A

SOJER IVAN, SOJER SLAVKO, SUHADOLNIK ZORA, SELAN MARIJA, TOMŠIČ JOŽE, PLEŠKO IVAN, PLEŠKO RUDOLF, OBLAK FRANC, ZALOŽNIK IVANA, ARTAČ MARIJA IN HELENA, ARTAČ SREČKO, KAVČNIK AVGUST, VEHAR IVAN, SEDEJ ŠTEFAN, SLUGA DANI

P O G R E Š A N I

ALIČ ANTON, NOVAK FRANC, JANŠA LOVRENC

Velika kamnita skala, ki je na zadnji strani prekrita s kapniki, stoji na marmornatem podstavku, ki je pravokotne oblike, višine 60 cm, širine 140 cm, sprednja stran je poševno nagnjena, tako, da je osnovna površina večja. Na sprednji, ravno odrezani površini, je vgrajena spominska plošča z imeni in priimki padlih borcev in žrtev NOV.

Avtor Tone Rus, odkrit pred 1955.

PADLI BORCI NOV 1941 - 1945                  

                 LOKEV - PRELOZE

SILA ANDREJ             1912-1943

ŠKRABAR ANDREJ    1924-1943

PERHAVEC JOŽE        1913-1944

UMEK IVAN                 1921-1944

MEVLJA FRANC         1917-1944

GREGORČIČ FRANC  1927-1944

BOŽEGLOV LUDVIK 1912-1944

ŠUŠMELJ ANTON       1923-1944

MEVLJA ANDREJ       1922-1943

MLJAČ ANDREJ          1913-1944

FONDA MILAN            1926-1944

STOPAR ALOJZ            1925-1944

BAN ALOJZ                  1926-1944

MUHA IVAN                 1907-1944

FRANKOVIČ FRANC  1921-1944

GOMBAČ IVAN            1926-1944

                              -

BOŽEGLAV IVAN         1919-1944

BOŽEGLAV KAREL     1914-1944

SVETINA STANKO      1926-1944

MAHNE IVAN               1921-1944

JANKOVIČ LUDVIK     1921-1944

MLJAČ FRANC             1922-1944

MEVLJA SLAVKO         1915-1944

ČOK RUDOLF               1921-1945

MIRC SILVO                  1925-1945

BOŽEGLAV ANTONIJA 1921-1945

MAVEC STOJAN           1924-1945

MIRC RUDOLF             1926-1945

STOPAR ANTON          1923-1945

STOPAR JOŽEK            1920-1945

ČOK IVAN                     1928-1945                  

                            .

ŽRTVE FAŠISTIČNEGA NASILJA

                              . 

UMEK ANDREJ            1911-1943

HROVATIN JOŽEF       1896-1943

MAVEC ANTON            1919-1945

ŠUŠMELJ LUDVIK       1930-1945

GORANC JOŽEF          1908-1945

MLJAČ JOŽEF              1881-1945      

                                 .               

               ZB NOB in K.S.Lokev                                                                                                             RACE

Na mestu, kjer so 13. 2. 1945 ustrelili aktivista Matjašiča, je Enotni antifašistično odpor za Barkovlje 11. okt.  1975 postavil spominsko ploščo. -- KLSvI, Tržaška pokrajina, 116 

.

google.si/maps/Barkovlje_Via_del_Boveto2

                    13.02.1945
JE TU PADEL               CADDE QUI
POD ZLOČINSKIMI      ASSASSINATO
FAŠISTIČNIMI              DAL PIOMBO
KROGLAMI                   FASCISTA IL
TOVARIŠ                      COMPAGNO
              MARIO MATJAŠIČ
                      MILAN
OB 30 LETNICI             NEL 30.
OSVOBODITVE            ANNIVERSARIO
V SPOMIN                    DELLA
                                      LIBERAZIONE
ENOTNI                         IN MEMORIA
ANTIFAŠISTIČNI          IL COMITATO
ODBOR                         ANTIFASCISTA
BARKOVLJE                 UNITARIO DI
                                         BARCOLA
                    11. 10. 1978

Kamnit spomenik z napisno ploščo, posvečeno devetim ustreljenim talcem leta 1945. Postavljen je bil leta 1953.

Vir slik in tekst: Kamra, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj

EŠD 6657

                 ŽRTVE

FAŠISTIČNEGA TERORJA

          ŠTAUT IVAN

SAJOVIC FRANC

          PEČNIK FRANC

OBREZ FRANC

          MIKOLIČ MARTIN

REBERNAK ANTON

          PIBERŠEK FRANC

AMALIETTI JULIUS

              *

USTRELJENI 26.1.1945     

OPIS SPOMINSKE PLOŠČE: Prvotno ploščo (slika 3) je dal vzidati takratni občinski odbor ZB NOV Šenčur. Avtorja napisa sta bila Franc Štefe-Miško in Janez Mlakar. Ploščo so odkrili leta 1948. Posvečena je bila v spomin na sprejetje sklepa o ustanovitvi Kokrške čete 9. 12. 1941 in nemškemu požigu Pipanove hiše 8. 3. 1942 v kateri sta zgorela mati Marija in sin Janko Pipan. Oče Janez Pipan pa je bil ustreljen 31. 3. 1942 v Begunjah. Sedanja spominska plošča je bila izdelana v Železarni Jesenice. Odkrila jo je krajevna skupnost in družbeno politične organizacije Šenčurja, v decembru 1979.

ZGODOVINSKI PRIKAZ: Gospodar te hiše Janez Pipan, rojen 26. decembra 1899, je bil že pred drugo svetovno vojno borec za pravice delavskega razreda in sekretar partijske organizacije v Šenčurju. Skupno z drugimi člani partijske organizacije je takoj po okupaciji v vasi in okolici organiziral OF in 19. maja 1941 postal tudi sekretar prvega odbora OF v Šenčurju. V njegovi hiši so bili številni sestanki komunistov in članov OF ter njihovih sodelavcev, po napadu na Sovjetsko zvezo pa tudi odločilne priprave za oborožen boj proti okupatorju. 9.decembra 1941 je bil v Pipanovi hiši sestanek partijske organizacije in odbora OF ob udeležbi Janeza Pipana, Toneta Štefeta, Pavla Svetelja in Jožeta Stružnika ter člana PK KPS za Gorenjsko Lojzeta Kebeta-Štefana in člana OK KPS Kranj Staneta Bečana-Fajfce. Sprejet je bil sklep o ustanovitvi Kokrške čete in imenovano njeno poveljstvo, naslednji dan pa so se na Planjavi pri Šenčurju zbrali prvi borci in nato odšli pod Možjanco. Kokrško četo so zlasti na začetku sestavljali pretežno domačini iz Šenčurja in okolice.

27. februarja 1942 je moral Janez Pipan oditi v ilegalo, ker je bilo nevarno, da bi ga aretirali. Zatekel se je k sosedu Martinu Sušniku.

8. marca 1942 ob 22. uri bi se morali pri Sušniku zbrati Janez Pipan, sin Janko, Franc Štefe, ki je zunaj Šenčurja čakal na zvezo s četo; od Kokrške čete, ki se je tedaj trenutno zadrževala v Vogljanski gmajni, sta prišla borca te enote Franc Šiška-Črto in Janez Zlate. Na zvezo je pred tem prišel tudi Edo Prašnikar, »izgubljen« borec te čete, ki je zbrane izdal. Okrog sto Nemcev je natančno ob napovedani uri vdrlo v gospodarsko poslopje Martina Sušnika. Ob napadu se je skozi obroč rešil le Franc Šiška, Janez Pipan in Janez Zlate pa sta bila ranjena in ujeta. Nemci so zatem zažgali Sušnikovo gospodarsko poslopje, nato pa še hišo Janeza Pipana, v kateri sta živa zgorela njegova žena Marija in šestnajstletni sin Janko, ki je bil v tem času doma. 

Iz goreče hiše sta se ob pomoči Alojza Rabiča rešila le druga dva Pipanova otroka, enajstletni Viktor (rojen 21. 10. 1930) in šestletna Rozika (rojena 4. 9. 1935). Alojz Rabič je kasneje odšel v partizane, bil ujet, dne 25. 11. 1944 umrl v Buchenwaldu.

Ranjeni in zvezani oče je moral stati ob hiši in doživljati tragedijo svoje družine. V Begunjah so ga pred smrtjo še nečloveško mučili. Ustreljen je bil 31. marca 1942 v Dragi pri Begunjah. Iste noči so Nemci aretirali tudi soseda Martina Sušnika.

VIRI:  

Pomniki NOB v občini Kranj, str. 160-161;

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 226;

Šenčursko območje med nemško okupacijo in narodnoosvobodilnim bojem;

Samo tako živi narod: pomniki predvojnega naprednega delavsko-kmečkega gibanja in NOB v Šenčurju in okolici, Šenčur: KO ZZB NOV Šenčur, Visoko in Voglje, 1989, str. 28-29.

http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=14468

EŠD: 14468

V HIŠI, KI JE STALA NA TEM KRAJU

JE BIL 9. 12. 1941. SPREJET SKLEP

O USTANOVITNI KOKRŠKE ČETE.

8. 3. 1942. JE OKUPATOR HIŠO

POŽGAL. V NJEJ STA ZGORELA

MATI MARIJA IN SIN JANKO,

OČETA JANEZA PIPANA PA SO

31. 3. 1942. USTRELILI V BEGUNJAH.

KS IN DPO ŠENČUR         1948 - 1979

Pri Šupergerjevih so Nemci 5. jan. 1945 zalotili dva ranjena partizana ter ju hkrati z domačim sinom ustrelili. Pri kozolcu te domačije je bil l. 1961 odkrit spominski obelisk iz pohorskega tonalita. 

KLS Žalec: Zavrh v Galiciji

Spomeniki ... Žalec, 106

Spomenik je s kamnom grajen blok, zaključen s simbolom Triglava. Na prednji strani je vzidana marmorna plošča s posvetilom padlemu komandantu XXX. divizije IX. Korpusa Ivanu Turšiču - Iztoku,  ki je padel 29. 7. 1944 med nemško ofenzivo prav na tem mestu na Lokvah. Leta 1951 je bil Ivan Turšič – Iztok (rojen 29. 9. 1922 v Rakeku) razglašen za narodnega heroja. Spomenik je bil postavljen leta 27. avgusta 1959. Pri izdelavi obeležja sta sodelovala  Rafael Cej, zidar iz Lokev 46  in Aleksander Zavadlav, ki je izdelal projekt. 

• EŠD 21937
• Ivan Turšič. Wikipedija.
• Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 265.

Slika 1: Fotografija spomenika (foto: Polona Kante Pavlin).

http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=21937

https://wp.me/p4TOBI-14A

Vir: Obeležja Cerknica, foto Miloš Toni

Vir: Evidenčni karton MNZ RS

fotografija 2: facebook.com/NOB_Slovenije-pomniki_upora

Geslo: herojsmrt123

                  [zvezda]
      TU JE DNE 29. 7. 1944
           PADEL V BORBI
          NARODNI HEROJ
      IVAN TURŠIČ – IZTOK
KOMANDANT XXX. DIVIZIJE
  IX. KORPUSA NOV IN POS

• Jože Černigoj. Sistory. 
  datum rojstva: ??. ??. 1894, kraj rojstva: Dobravlje, vojni status: NOV in POS, datum smrti: ??. ??. 1944, kraj smrti: Dobravlje, kraj pokopa: Dobravlje, vzrok smrti: Oborožen spopad, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote 

• Fotografija: Črnigoj Jožef Geneanet, Pokopališče Dobravlje, str. 7. 

Opomba:
Jožef Černigoj je napisan tudi na spominski plošči V spomin padlim za svobodo v Dobravljah. 

Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123 

[križ] 

          ČRNIGOJ 
JOŽEF   1894  -  1944 [fotografija v medaljonu] 

Obeležje je dala postaviti Krajevna organizacija ZB NOV Begunje na Gorenjskem 4. julija 1949.

Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 60.

[zvezda]

NA TEM MESTU JE DNE 7. 5. 1944

PADEL V BORBI ZA SVOBODO

RUDOLF GAŠPERIN, roj. 17. 4. 1913

PRVA PREKOMORSKA BRIGADA Prva prekomorska brigada je bila ustanovljena 20. oktobra 1943 v bazi 75 v Carbonari. Najprej je bila sestavljena iz štirih bataljonov; v dveh so bili Slovenci, v tretjem Črnogorci, v četrtem Hrvati (Istrani in Dalmatinci). Poleg tega je bila v sestavi tudi samostojna ženska četa, ki je štela več kot sto bork. V štabu brigade so bili predstavniki vseh jugoslovanskih narodnosti. Ko je bila brigada premeščena v Gravino, sta bila pred odhodom v domovino ustanovljena še njen peti in šesti bataljon. 22. novembra 1943 se je moštvo brigade obleklo v angleške uniforme; nekaj dni bivanja v Italiji je izkoristilo za intenzivno urjenje, manevre itd., saj so bili v brigadi tudi mladoletniki, nekdanji pripadniki posebnih kazenskih enot, ki dotlej niso imeli orožja v rokah. Premik brigade iz Italije na srednjedalmatinske otoke se je pričel 25. novembra in se končal 7. decembra 1943. Skupaj se je v domovino prepeljalo 2058 borcev.
Vir: Prekomorci, Miloš Ivančič, Koper 2023 

Geslo: nedokončano123, prekomorci123

• Milan Dušan Vrčon. Sistory. 
  datum rojstva: 1. 8. 1911, kraj rojstva: Dobravlje, vojni status: NOV in POS, voj. enota, čin: XIX. SNOUB Srečka Kosovela,2. bat., 2. četa, datum smrti: 31. 5. 1944, kraj smrti: Dobravlje, kraj pokopa: Dobravlje, vzrok smrti: Oborožen spopad, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote 

• Fotografija: Vrčon Dušan Geneanet, Pokopališče Dobravlje, str. 8. 

»SEZNAM BORCEV JUŽNOPRIMORSKEGA ODREDA, 5. BRIGADE S. GREGORČIČA IN PRIMORSKEGA ODREDA 
[…] 
Priimek, ime, partizansko ime     Vrčon Dušan 
Rojstvo                                        01. 08. 1911 
Kraj                                              Dobravlje 
Vstop v NOV                               10. 02. 1943 
Opombe                                       padel 

• Olga Čibej-Lipušček, Boj za življenje, Spomini partizanke Olge, Portorož: samozal., str. 203. 

»Padli 
[…] 
Vrčon Dušan-Milan, Dobravlje 
1911−1944« 

• Lado Ambrožič - Novljan, Cankarjeva brigada, Knjižnica NOV in POS 9, Ljubljana: Partizanska knjiga in Odbor Cankarjeve brigade v Ljubljani,  str. 860. 

Opomba 
Vrčon Dušan je napisan tudi na spominski plošči V spomin padlim za svobodo v Dobravljah. 

Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123 

VRČON 
DUŠAN 

1911      1944 

Spominsko znamenje v neposredni bližini Kulturnega doma v Črni na Koroškem je posvečeno 230 žrtvam NOB iz Črne  in njene okolice.Spominsko znamenje je zasnovano kot kamnita škarpa, na katero je pritrjenih šestnajst plošč. Na prvi plošči je spominski napis, na drugih petnajstih ploščah so imena 230 padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja iz Črne in njene okolice. Spominsko znamenje so odkrili 9. avgusta1980 obenem z otvoritvijo novega kultirnega doma v Črni na Koroškem

S SVOBODO JE VZCVETEL SAD VAŠE ŽRTVE Z RASTJO NAM VSAK DAN ZORI

-SLEDI 230 IMEN ŽRTEV PADLIH ZA SVOBODO