| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Ustreljena partizana. |
Konjiška planinska pot, 29, 30 Vešenik. V gozdičku ob potoku Bezina je spominsko obeležje dvema borcema iz Oplotnice, ki so ju na tem mestu ustrelili Nemci. |
Pri bencinskem servisu zavijemo proti Oplotnici. Ob potoku Bezina, hišna številka Ob potoku 7-a, Slov.Konjice. |
NA TEM MESTU STA BILA 22.12.1944 USTRELJENA PARTIZANA JANEZ ČOKL
roj.3.8.1913, VODNIK IN IVAN MUC roj. 6.1.1926,
BOREC.VAJINA ŽRTEV, NAŠA
SVOBODA!1962 ZZB NOV SLOVENSKE KONJICE. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
18.8.2020. 00:00 |
— |
S.Gradišnik,dodal fotografije in opis poti. 18.12.2021. |
Granitni blok. |
Slovenske Konjice |
— |
|
Golob Jože-Staško |
— |
Pokopališče Šmihel |
GOLOB JOŽE-STAŠKO PADEL 9.3.1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
5.12.2022. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Mozirje |
— |
|
Kip pred stavbo Policije, Radovljica |
Kip je delo Toneta Svetine. |
Ljubljanska cesta 2, pred policijsko postajo v Radovljici |
Besedila ni. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik |
— |
— |
— |
kovinsko varjeno delo |
Radovljica |
K. o. 2156 Radovljica, parc. št. 146/18 |
|
Partizanska tiskarna |
Spominske plošča na steni hiše, v kateri je leta 1941 delovala partizanska tiskarna. Vir: Arhiv ZB Jesenice. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 197. Fotografije: Marko Gričar, Petra Gričar. EŠD 5370 |
Strelska ulica 8, Slovenski Javornik, vidna s ceste. |
TU SE JE V LETU 1941 ILEGALNO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Marko Gričar, 2. 7. 2018. |
— |
— |
M. Kermavnar, 8.7.2025, dodal 3 fotografije. |
Spominska plošča |
Jesenice |
2175 JESENICE, 2197/2 |
|
Sveto pri Komnu, Spomenik padlim kurirjem |
Spomenik je v nizko zidano nišo postavljena skala. Prednja stran je zbrušena in ima vklesana imena v NOB padlih kurirjev. Postavljen je bil 4.07.1980, obnovljeno 3.7.2016 EŠD 17153 Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji1234 |
Spomenik stoji v severovzhodnem delu naselja, v predelu Jašči. Hiša v bližini: Sveto 36b |
PADLIM KURIRJEM P 15 V NOB ČERNIGOJ BOGOMIL 1924 - 1945 GORJUP OSKAR 1925 - 1944 KODRAM GIUSTO 1905 - 1944 KODRIČ MARCEL 1924 - 1945 MOŽE PAVEL 1923 - 1945 TROŠT ŠTEFAN 1908 - 1945 . BILI STE NEUSTAVLJIVA POT, SPELJANI OD ČLOVEKA DO ČLOVEKA ŠE ZDAJ OD TU IN TAM OD VSEPOVSOD SE V NAŠA SRCA TIHO STEKA. C. ZLOBEC SLAVA JIM 4. JULIJ 1980 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
MK, |
14.4.2020. 00:00 |
— |
K. Poljšak Ščuka |
Kamnit spomenik |
Komen |
2410 SVETO, 527/4 |
|
Mihaela Škapin, Žirovski vrh sv. Urbana, lovska koča |
Spominska plošča na lovski koči v Žirovskem Vrhu je posvečena narodni herojinji Mihaeli Škapin - Drini, ki je padla v bližnji okolici 15. novembra 1943. Ploščo so odkrili 21. septembra 1986, dostop do koče je iz Žirov in Gorenje vasi. V novembrski ofenzivi leta 1943 se enote 134. grenadirskega polka napadle Vojkovo brigado na Žirovskem vrhu. Najtežje udarce sta doživela 2. in 3. bataljon, ki sta bila napadena iz smeri Lučine, Šentjošt in Vrh nad Rovtami. V trenutku, ko je hitela iz štaba 2. bataljona na napadene položaje bataljona, je bila smrtno zadeta Mihaela Škapin - Drina, namestnica političnega komisarja 2. bataljona Vojkove brigade. Več ... Podatki o padli narodni herojinji: Mihaela Škapin - Drina, rojena 29. septembra 1922 v Velikem Polju pri Sežani, februarja 1943 je vstopila v Južnoprimorski odred, nato je bila v Gradnikovi in Vojkovi brigadi. Padla je 15. novembra 1943 v Žirovskem Vrhu kot namestnica političnega komisarja 2. bataljona v Vojkovi brigadi. Razglašena je bila za narodno herojinjo. Vsi člani Drinine družine so bili zvesti borci proti fašizmu. V vojni so padli oče in štirje otroci, tako je izmed vseh šestih članov družine ostala živa samo mati. Ko se je še ona umaknila v partizane, so fašisti razdejali njihov dom.
Geslo: herojsmrt123 |
Dostop do koče je iz Žirov in Gorenje vasi. Spomenik stoji 50 m ob cesti južno nad hišo Žirovski vrh 44 (pri Bukovcu). |
V NEPOSREDNI BLIŽINI JE 15. XI. 1943 PADLA MIHAELA ŠKAPIN – DRINA, ROJ. 29. IX. 1922, NARODNA HEROINA NAM. POLITKOM. 2. BAT. VOJKOVE BRIGADE ZBNOV ŽIRI IN DOMICILNI ODBOR VOJKOVE BRIGADE, 21. IX. 1986. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar |
23.7.2021. 00:00 |
— |
Julija 2021 so spomenik vandalizirali (posnetek 4). M. Hladnik |
plošča |
Žiri |
K. o. 2022 Žirovski vrh, parc. št. 1231/1 |
|
Spomenik padlim krajanom |
Spomenik v Gorenji vasi je posvečen enainštiridesetim padlim borcem, talcem in žrtvam fašističnega nasilja iz tega kraja. Odkrili so ga 27. aprila 1951, stoji nad staro cesto skozi Gorenjo vas. Na obeležju so zapisana imena 29 padlih borcev iz Gorenje vasi in okolice ter 12 talcev. Med talci jih je deset iz drugih krajev, ki so jih v Gorenjo vas pripeljali iz begunjskih zaporov po likvidaciji nemškega orožnika 18. julija 1943 v gorenjevaški gostilni. Nekateri gorenjevaški borci so padli tudi po drugih slovenskih krajih, na tem območju pa so padli tudi borci iz drugih krajev, posebno ob napadu na sovražnikovo postojanko v Gorenji vasi. Več ... Padli borci in žrtve nasilja: Milan Bajc, rojen 11. oktobra 1913 v Gabrjah na Vipavskem, pekovski pomočnik, v partizane je vstopil 6. decembra 1941, padel je 4. junija 1943 v Gabrjah na Vipavskem. Marjan Blažič, rojen 16. aprila 1922 v Gorenji vasi, ustreljen je bil 10. maja 1942 v Žigmaricah pri Sodražici zaradi sodelovanja z narodnoosvobodilnim gibanjem. Valentin Brinšek, rojen 11. februarja 1918 na Spodnjem Otoku pri Zapužah, ustreljen je bil kot talec 21. julija 1943 (ne 1944) v Gorenji vasi. Milan Brus, rojen 27. marca 1912 v Gorenji vasi, mesarski pomočnik, ustreljen je bil kot talec 8. januarja 1944 v Mengšu. Ludvik Cesar (ne Cezar), rojen 1. avgusta 1919 v Jereki, ustreljen je bil kot talec 21. julija 1943 v Gorenji vasi. Štefan Cuzak, rojen 9. decembra 1911 na Bakovniku pri Duplici pri Kamniku, ustreljen je bil kot talec 21. julija 1943 v Gorenji vasi. Ciril Demšar, rojen 2. julija 1907 na Gorenji Dobravi, borec Cankarjevega bataljona od 22. decembra 1941, padel je 25. decembra 1941 na Prosenovem griču pri Pasji ravni. Janez Erznožnik, rojen 24. oktobra 1914 v Bačnah, v partizane vstopil 18. oktobra 1943, ujet je bil januarja 1944 v Železnikih, ustreljen je bil kot talec 9. februarja 1944 za Kamnitnikom v Škofji Loki. Franc Filipič, rojen 1. decembra 1906 v Žirovskem Vrhu nad Gorenjo vasjo, kmet, ustreljen je bil 20. julija 1942 na domu. Franc Fortuna, rojen 6. marca 1908 v Gorenji vasi, žagar, v partizane je vstopil julija 1943, padel je 3. avgusta 1943 na Žirovskem vrhu. Jože Inglič, rojen 20. aprila 1901 v Gorenji vasi, tovarniški delavec na Jesenicah, v partizane vstopil aprila 1944, padel je 17. avgusta 1944 na Hotavljah. Pavel Inglič, rojen 10. aprila 1913 v Gorenji vasi, kmečki delavec, v partizane je vstopil 6. decembra 1941, padel je 2. januarja 1945 v Renčah na Primorskem. Marjan Justin, rojen 17. januarja 1923 na Dolenji Dobravi, kmečki delavec, v partizane je vstopil 1. januarja 1944, padel je avgusta 1944 na Svinjški planini na Koroškem. Jože Kalan, rojen leta 1907 v Poljanah, pismonoša, umrl je 24. aprila 1944 v Mauthausnu. Andrej Kosec, rojen 3. decembra 1913 na Dobenu pri Domžalah, ustreljen je bil kot talec 21. julija 1943 v Gorenji vasi. Ivan Kosec, rojen leta 1900 na Dobenu pri Domžalah, ustreljen je bil kot talec 21. julija 1943 v Gorenji vasi. Feliks Košiček, rojen 7. oktobra 1899 v Žužemberku, obrtnik, aretiran je bil julija 1941, umrl je 23. junija 1942 v Begunjah zaradi mučenja. Maks Krmelj, rojen 12. oktobra 1911 v Bačnah, kmet, borec Cankarjevega bataljona od 21. decembra 1941, padel je v Dražgošah 11. januarja 1942. Ivan Mali (ne Malej), rojen 26. oktobra 1891 na Lokah v Tuhinju, ustreljen je bil kot talec 21. julija 1943 v Gorenji vasi. Andrej Miklavčič, rojen 25. novembra 1914 na Gorenji Dobravi, ustreljen je bil kot talec 11. aprila 1942 v Dragi pri Begunjah. Albin Mlakar - Bine, rojen 12. februarja 1923 v Gorenji vasi, leta 1941 izseljen v Srbijo, od tam je pobegnil nazaj in bil soustanovitelj Poljanske čete decembra 1941, borec v Dražgošah, padel 18. januarja 1943 pri zemljanki v Košančevem grabnu pri Dolenjem Brdu kot komandir Poljanske čete. Feliks Mohar (ne Mohnar), rojen 1. maja 1902 v Stanežičah, ustreljen je bil kot talec 21. julija 1943 v Gorenji vasi. Aleksander Oblak, rojen 13. decembra 1922 v Žirovskem Vrhu, v partizane je vstopil 3. marca 1943, ujet je bil v Goropekah, ustreljen je bil kot talec 13. maja 1943 v Bohinju. Anton Oblak, rojen 11. junija 1895 v Zadobju, obrtnik, v partizane je vstopil spomladi 1942, padel je 26. junija 1942 pri Črnem Vrhu nad Polhovim Gradcem. Janez Oblak, rojen leta 1880 v Gorenji vasi, pekovski pomočnik, padel je leta 1942 v Užički Požegi v Srbiji. Vinko Oblak, rojen 4. julija 1909 v Novi vasi pri Žireh, pek in šofer v Gorenji vasi, soustanovitelj Poljanske čete decembra 1941, udeleženec decembrske vstaje in dražgoške bitke, od aprila 1942 politični komisar Poljanske čete, padel je 4. avgusta 1942 v Kopačnici. Alojzij Osredkar, rojen 19. maja 1873 v Gorenji vasi, aretiran leta 1942, umrl je 3. marca 1942 zaradi mučenja. Dušan Paleček, rojen 30. junija 1922 v Gorenji vasi, uslužbenec, v partizane je vstopil v Srbiji, padel je 17. januarja 1945 na sremski fronti. Franc Petek, rojen 20. januarja 1900 v Godiču pri Stahovici, ustreljen je bil kot talec 21. julija 1943 v Gorenji vasi. Jože Peternelj, rojen 12. marca 1914 v Žirovskem Vrhu, kmečki delavec, v partizane je vstopil decembra 1941, padel je 22. decembra 1942 na Javorču v Žirovskem Vrhu. Jožef Peternelj, rojen leta 1917 v Preski pri Medvodah, ustreljen je bil kot talec 21. julija 1943 v Gorenji vasi. Jakob Primožič, rojen 21. julija 1926 v Gorenji vasi, kolar, v partizane je vstopil 18. julija 1943, padel je 2. avgusta 1943 na Žirovskem vrhu. Albin Sedej, rojen 11. oktobra 1921 v Žirovskem Vrhu, kmečki delavec, v partizane je vstopil jeseni 1943, padel je 23. aprila 1944 pri Pivki. Alojzij Stanonik, rojen 25. aprila 1926 v Gorenji vasi, mizarski pomočnik, v partizane je vstopil maja 1944, padel je 6. avgusta 1944 v Suši. Anton Stanonik, rojen leta 1913 v Žirovskem Vrhu, čevljar, padel je 31. decembra 1943 na Dolenjskem. Jakob Stržinar, rojen 8. aprila 1899 v Žirovskem Vrhu, delavec, v partizane je vstopil 21. oktobra 1943, padel je novembra 1943 pod Ratitovcem. Jožef Šubic, rojen 15. februarja 1924 v Žirovskem Vrhu nad Zalo, kmečki delavec, v partizane je vstopil 10. marca 1943, padel je 11. maja 1944 v Stari Oselici. Janez Tavčar, rojen 24. junija 1910 v Kremeniku, delavec, v partizane je vstopil julija 1941, padel je 13. februarja 1943 pri Kobaridu. Danijel Vengust, rojen 29. julija 1923 na Duplici pri Kamniku, ustreljen je bil kot talec 21. julija 1943 v Gorenji vasi. Jože Vodnik, 7. novembra 1899 v Žirovskem Vrhu, kmečki delavec, aretiran je bil julija 1943, umrl je 8. januarja 1944 v Mauthausnu. Matevž Vodnik, rojen 23. septembra 1905 v Žirovskem Vrhu, delavec, v partizane je vstopil aprila 1942, padel je leta 1942 na Ilovi gori. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 127-131. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/gorenja-vas.html Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 264. |
Spomenik stoji v Sestranski vasi nad staro cesto skozi Gorenjo vas, pod mogočno lipo nad hišo Poljanska cesta 14. |
KOT ŽRTVE STE PADLI V BORBI ZA NAS BLAŽIČ MARJAN 1922 - 1942 STANONIK ALOJZIJ 1926 - 1944
|
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar |
20.6.2022. 00:00 |
— |
Postavil KO ZB Gorenja vas 27. 4. 1951, projektant tehnik Franc Potočnik. -- M. Hladnik po kartoteki MNZ 7. 2. 2022.
Dodal dve fotografiji M. Luštrek. M. Hladnik 20. 6. 2022.
M. Kermavnar, 7.2.2024, dodal besedilo na spomeniku |
Spomenik |
Gorenja vas |
2057 GORENJA VAS, 275/6 |
|
Štefanu Roudiju |
Na pokopališču v Bodoncih je nagrobnik s spominsko ploščo NOV Štefanu Roudiju, ki je padel 7.5.1945 na Hrvatskem.Vir: Vodnik po partizanskih poteh. |
Pokopališče Bodonci. 46.744397 N 016.091901 E |
V spomin mojemu nepozabnemu sinuRODI ŠTEFANUki je padel v NOVv Klokočevacu 27. 4. 1945Žalujoča mati, sestra in svak |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik-Gržina |
16.5.2025. 00:00 |
— |
Gradišnik-Gržina, dodala fotografije, 16. 5. 2025 |
Nagrobnik |
Puconci |
— |
|
Zgornje Gorje, pokopališče, Kobal Alojzij |
SIstory navaja Ime in priimek: Alojzij Kobal, Oče: Alojz, Mati: Jožefa, Po domače: Pri Frčeju, Datum rojstva: 07. 01. 1915, Kraj rojstva: Zgornje Gorje, Kraj bivanja: Zgornje Gorje, Datum smrti/izginotja: 27. 04. 1945, Kraj smrti/izginotja: Pri Cerknem, Kraj pokopa. Zgornje Gorje. »[…] 44. KOBAL ALOJZ – RADOVAN Rojen 7. januarja 1915 v Zg. Gorjah v kmečki družini. Bil je med tistimi katoliško usmerjenimi kmeti, ki so prvi začeli podpirati partizane. Po decembrski vstaji 1941 je bil aretiran in pozneje izpuščen. Spet je sodeloval s partizani in junija 1944 je tudi sam postal partizan. Delal je v gospodarski komisiji, potem pa je bil bolničar na Primorskem. Padel je med ofenzivo 27. aprila 1945 pri Cerknem.« (Boj pod Triglavom, Zbornik, Gorje pri Bledu: Krajevni odbor Zveze borcev, 1966, str. 443 – besedilo ob fotografiji) |
Pokopališče Zgornje Gorje, v JZ kotu pokopališča |
FRČEJOVI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 20.7.2023, po besedilu Zdenke Primožič. |
20.7.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Gorje |
K. o. Zgornje Gorje, parc. št. 93/2 |
|
Spomenik borbi in delu |
Spomenik posvečen borbi, delu, zmagam in 922 borcem in žrtvam druge svetovne vojne v občini Domžale. Postavljen ob 30-letnici osvoboditve in ob 7. zboru gorenjskih aktivistov 22. 6. 1975. Opis: spomenik je v obliki obeliska, sestavljen je iz več kot 4000 delov, vgrajenih je preko 300 delov trofejnih pušk, deli mitraljezov, topovskih cevi, delovnih strojev, ki so med seboj, in nad 50 poteznih min. Avtor: pisatelj Tone Svetina Pomniki revolucionarnega delavskega gibanja in NOB v domžalski občini, Domžale: Kulturna skupnost, Občinski odbor ZZB NOV, 1979, str. 6-7 in 90. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 187.
|
Spomenik stoji v parku, vzhodno pred pošto na Ljubljanski cesti 47 v Domžalah. |
V LETIH 1941--1945 T. SVETINA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Nika Bajec, foto M. Hladnik 12. 6. 2017
D.Divjak 6.11.2022 |
15.8.2024. 00:00 |
— |
D.Divjak dopolnil podatke 6.11.2022
M.Kermavnar, 15.8.2024, uredil besedilo na spomeniku in dodal fotografije 4/1 do 4/4 Zdenke Primožič |
varjena skulptura v obliki pravokotnega stebra |
Domžale |
K.o.: 1959 - DOMŽALE, št.parc.: 3835 |
|
Zgornje Koseze,
Spominsko znamenje NOB |
Granitni blok z vklesanim posvetilom ob požgani hiši, v kateri je bila 1942 partizanska javka. Dne 18. 9. 1943 je bila izdana, Nemci so hišo požgali in postrelili domačine in kurirje. Postavila 1981 ZB NOB Domžale. EŠD 16697 Po pripovedi potomke domačinov iz te hiše je v vas uspelo pobegniti enemu otroku. Kmet ga je skril pod kad, Nemci so zbrali vse vaščane in jim grozili s smrtjo, če ga ne bodo izdali. Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji123 |
Spominsko znamenje stoji severno od naselja Zgornje Koseze, ob temeljih požgane Janeževe hiše, zahodno pod hribom Rovnica, ob gozdnem robu. 150 m severno od hiše Zgornje Koseze 18
46.151127 N 46° 09' 04'' ; 14.797998 E 14° 47' 52'' |
NA TEM KRAJU JE STALA HIŠA ZG. KOSEZE 27.9.1981 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar, maja 2020, M. Hladnik 25. 6. 2020 |
25.6.2020. 00:00 |
— |
— |
— |
Moravče |
— |
|
Uničenje elektrarne-Bistri graben, Kozje |
V Bistriškem grabnu, nedaleč od Kozjega, je na obnovljeni stavbi bivše elektrarne vzidana spominska plošča o uničenju elektrarne 13.8.1942. (Vodnik po partizanskih poteh, 1978, str. 587) Hiša je sedaj obnovljena, plošča pa se nahaja par metrov stran od nje, vidna s ceste. Plošča je, kot je razvidno iz nje, bila prvotno odkrita 9.9.1969. |
Ob lokalni cesti Kozje-Vetrnik, v Bistrem grabnu, v neposredni bližini stan. hiše Vetrnik 071 |
"DNE 13.8.1942 JE KOZJANSKA ČETA IZVEDLA NA TEM MESTU MINERSKO AKCIJO IN UNIČILA ELEKTRIČNO CENTRALO OBL. ODBOR ZZB NOV ŠMARJE PRI JELŠAH 9.9.1969" |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Bor1974, 25.XI.2019 in 14.XII.2019 |
25.11.2019. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča na delno obdelanem kamnu |
Kozje |
— |
|
Hrib, Loški potok, pokopališče Vlado Mohar |
Geslo: nedokončano123 |
— |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
D. Divjak 23.8.2024 |
23.8.2024. 00:00 |
— |
— |
Grob |
Loški Potok |
— |
|
Vojsko - Vojščica, Plošča posvečena več dogodkom v NOB |
Spominska plošča, pravokotne oblike (80 x 60 cm) vlita v bronu. Datum odkritja: 22.6.1980 Foto: Miloš Kermavnar EŠD 19489 |
Spominska plošča je locirana na Vojščici, na dvoriščni fasadi hiše Vojsko 78. |
V TEJ HIŠI JE BILA: II. POKRAJINSKA KONFERENCA KPS ZA SLOVENSKO PRIMORJE . OD 17. DO 20.IV.1944 SEDEŽ KOMANDE MESTA VOJSKO-IDRIJA OD 22.X.1943 DO 29.IV.1945 . OBČASNI SEDEŽ VOJAŠKIH IN POLITČNIH ORGANIZACIJ . VOJŠČICA, 22.VI.1980 DRUŽBENOPOLITIČNA SKUPNOST IDRIJA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Miloš Kermavnar |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Idrija |
K. o. 2696 Vojščica, parc. št. 828/2 |
|
Nanos, Spomenik Janku Premrlu-Vojku na Nanosu |
Na kamnitem podstavku je postavljen bronasti doprsni kip narodnega heroja Janka Premrla - Vojka (1920 - 1943). Avtor je M. Keršič -Belač. Postavljen je bil 25. 07. 1976. Janko Premrl-Vojko (1920-1943) je bil borec Primorske čete.Kot vodja skupine partizanov se je izkazal predvsem v bojih na Nanosu. 1942.leta ga je Posebno sodišče za zaščito države v Rimu obsodilo na smrt, zanj je bila izdana tiralica in razpisana nagrada za njegovo glavo. V partizanih je vodil skupino domačinov-Vojkov vod.Imenovan je bil za namestnika komandanta Gregorčičevega bataljona in komandirja Zgornjevipavske ter nato Trnosvke čete. Italijanski fašisti so hoteli v kali zatreti partizanstvo na Primorskem, zato so vse sile usmerili tudi na Nanos. Spopadli so se s Pivško in Vipavsko četo (vodi jo Vojko). 18.4.1942 je prišlo do krvavega spopada v katerem je bilo le ok.50 partizanov in 800 Italijanov. Na partizanski strani je največ izgub utrpela Pivška četa. Več njenih borcev so zajeli, jih v Rimu mučili in obsodili na smrt z ustrelitvijo. Februarja 1943 je bil Janko Premrl med boji v Idrijski Beli, kjer je potekalo obstreljevanje s hriba na hrib čez dolino Idrijce, ranjen. Kasneje je poškodbi podlegel. Na 2.zasedanju AVNOJ-a v Jajcu je bil imenovan za narodnega heroja.
|
Spomenik se nahaja na Nanosu, tik pod Plešo (1262m), v neposredni bližini Vojkove planinske koče. |
Pod doprsnim kipom je na kamnitem podstavku plošča, na kateri piše: NARODNI HEROJ JANKO PREMRL- VOJKO POSTAVILI BORCI NOV TER PLANINCI PRIMORSKE IN NOTRANJSKE · 1976 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ana Čič, december 2016; T.Bizjak 7.8.18. |
24.12.2023. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 24. 12. 2023, dodal fotografiji 3/1 in 3/2 Mojce Luštrek in uredil napis na plošči |
Doprsni kip |
Vipava |
k.o. 2406 - Nanos, parc. št.: 213/760 |
|
Padlim za svobodo - Trnje |
Na kamnitem bloku, ki ima v zgornjem desnem vogalu vklesano peterokrako zvezdo, sta postavljeni dve napisni plošči. Na levi plošči so izpisana imena osmih domačinov, padlih oz. umrlih v internaciji v letih 1943 do 1945. Desna plošča pa nosi zapis o usmrtitvi borca Komande mesta Pivka Alda Vatovca. |
Spomenik se nahaja na koncu vasi Trnje, poleg igrišča (nasproti hiše (čez cesto) s hišno številko 46). |
PADLI ZA SVOBODO 1941 - 1945 MARGON RUDOLF 1915 - 1944 SMRDELJ FRANC 1923 - 1943 REBEC IGNAC 1924 - 1943 ŽIGMAN FRANC 1926 - 1944 ZORMAN JOŽEF 1926 - 1945 V INTERNACIJI SLAVEC FRANC 1913 - 1943 MEVLJA JOŽEF 1900 - 1944 ŽELE LUDVIK 1922 - 1944 KO ZB NOV PIVKA 1986 ----- NACIFAŠISTI SO 20.9.1944 TUKAJ V TRNJU UMORILI BORCA NOB KM PIVKA ALDA VATOVCA ROJ. 25.2.1927 V ČEZARJIH OBČINA KOPER SLAVA NJEGOVEMU SPOMINU KO ZB NOV POBEGI-ČEZARJI 27.4.2001 |
— |
— |
— |
— |
Potepan S., 17.8.2018 |
— |
— |
— |
Prostostoječi spomenik z napisno ploščo |
Pivka |
— |
|
OŠ Preserje pri Radomljah |
Ni zabeležena ne v RKD ne kje drugje. |
Na ograjenem dvorišču pred vhodom v šolo na južni strani OŠ Preserje pri Radomljah, ki stoji 100 m zahodno od mosta čez Kamniško Bistrico v Radomljah. |
Šola je bila zgrajena v spomin |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 23. 1. 2019 |
— |
— |
— |
plošča na betonskem podstavku |
Domžale |
1937 HOMEC, 834/9 |
|
Spomenik talcem v Lescah |
Kamniti obelisk, postavljen na kraju, kjer je bilo 4. 9. 1941 ustreljenih pet talcev iz begunjskih zaporov kot povračilni ukrep za partizansko akcijo. Spomenik, odkrit 1956, je izdelalo kamnoseštvo Kopriva, avtor besedila je pesnik Matej Bor. Spomenik sta postavila Okrajni odbor ZZB NOV Radovljica in Krajevni odbor ZB NOV Lesce. Izdelalo ga je Kamnoseštvo Kopriva. Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 137-139. EŠD 10031 |
Ob Alpski cesti na parkirišču ob trgovini Tapro v Lescah, nasproti hiše Alpska cesta 39. |
Nihče ni mrtev, ki pal v temi je sončnim dnevom žrtev. Matej Bor ______________________ 4. 9. 1941 Padli talci Bernard Josip Dacar Jože Krastek Franc Mohorič Anton Poje Anton |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik, foto 3: 14.1.2020 |
— |
— |
— |
— |
Radovljica |
K. o. 2155 Hraše, parc. št. 544/6 |
|
Gestapovski zapori Stalag XVIII D (306) |
Tu je bilo v letih 1941-1945 nemško ujetniško taborišče Stalag XVIII D (sprva Stalag 306). V njem so bili v nečloveških razmerah zaprti ujetniki različnih narodnosti.
|
Na vzhodni, obcestni fasadi opuščenega carinskega skladišča vzhodno od železniške postaje, na koncu Prisojne ulice v Mariboru, četrt Melje. |
Muzej nacističnega taborišča za vojne ujetnike Nemško ujetniško taborišče Stalag XVIII D (306) |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 25. .8. 2017 |
1.9.2020. 00:00 |
— |
— |
muzej, infotabla |
Maribor |
655 MELJE, 157 |
|
Borcem NOV, Dolnja Košana |
Izvorni spomenik, ki je bil postavljen leta 1959, sestavljajo trije različno visoki kamniti elementi, izdelani iz naravnega kamna. Na najvišjem elementu je vklesana zvezda. Na dveh kamnitih ploščah, ki imata prirezana vrha, pa je vklesano posvetilo. vtor je Albert Sušnik. Postavljen je bil 15. 11. 1959. Leta 2002 je bila kompozicija doplnjena še s četrtim, najnižjim elementom, ki je postravljen desno od prvotnih treh elementov in na katerem je vklesamo posvetilo borcem, zajetim aprila 1942 v bitki na Nanosu. |
Spomenik se nahaja v Dolnji Košani nasproti gasilskega doma (Dolnja Košana 47). |
ŽRTVAM V SPOMIN BORCI NOV JOŽE HREŠČAK * 1922 NOVA SUŠICA KARLO KALUŽA * 1911 NOVA SUŠICA FRANC SREBOT * 1920 STARA SUŠICA FRANC VIČIČ * 1909 NEVERKE SO BILI 18. 4. 1942 ZAJETI V PRVI BITKI NA NANOSU TER OBSOJENI NA SMRT IN 26. 6. 1942 IZMUČENI USMRČENI V RIMU IN TAM POKOPANI. KO ZB NOB KOŠANA 23. 6. 2002 ------- ROD, KI TU PREBIVA, TO SVOBODO ČUVAL BO ZNAL CENITI BO, LJUBITI KER PLAČALI STE S KRVJO! ------ 1941 - 1945 KRAJEVNI ODBOR ZB NOB KOŠANA OB 40 LETNICI ZKJ 8. XI 1959 |
— |
— |
— |
— |
Potepan S., 16. 11. 2017 |
— |
— |
— |
Prosto stoječi spomenik |
Pivka |
— |
|
Ivan Roblek |
Kurir gorenjske kurirske postaje G 18 Ivan Roblek - Peter iz Britofa pri Kranju je padel 21. 8. 1944. Po nepotrjenem pričevanju naj bi ga nemška patrulja presenetila, ko se je s tovarišem kopal v tolmunčku, vendar to pričevanje ni zanesljivo. Ploščo sta odkrili ZB Britofa in Kamniške Bistrice julija 1968 (po drugem viru 1970).
|
Z nemarkirane poti v Repov kot, 250 m od odcepa s proti na Kamniško sedlo oz. sto metrov naprej po dolini od odcepa steze proti Kamniškemu dedcu, "desno ob poti kot v šopku rastejo tri bukve, malce nad njimi pa se šopiri približno trimetrska skala. Če se od tod ozrete v desno, lahko na pobočju Zeleniških špic opazite kratko grapico, ki se v blagem S spušča proti Sedelščku. No, tik pred omenjenimi bukvami se proti njemu odcepi tudi skromna stezica z naše strani. V nadaljevanju se sicer na nekaj mestih v travi izgubi, a do struge tudi brez nje ni pretežko sestopiti. V strugi je le čez eno skalo šumljal tanek curek vode, sicer je bila suha. Onstran nje je na golo sivo skalo pritrjena plošča" (Luštrek). |
ROBLEK IVAN - PETER SLAVA MU! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po opisu in fotografijah Janija Luštreka 19. 7. 2018 |
— |
— |
— |
marmornata plošča |
Kamnik |
1891 ŽUPANJE NJIVE, 872/3 |
|
Medvode, pokopališče Preska, Bergant Alojz |
Sistory navaja Datum rojstva: 22. 5. 1918, Kraj rojstva. Medvode, Kraj bivanja: Goričane, Kraj smrti/izginotja: Goričane, Kraj pokopa: Goričane. »128 V avli upravne stavbe tovarne celuloze »Aero« na Ladji pri Medvodah je vzidana spominska plošča osemnajstim delavcem, ki so padli kot borci NOV, bili ustreljeni kot talci ali umrli v koncentracijskih taboriščih. Plošča je bila odkrita 1. maja 1954 na pobudo delovnega kolektiva. Padlim borcem v NOV in žrtvam fašističnega terorja od leta 1941-1945. […]Bergant Alojz 1918-1944 Goričane […]« (Gozdana Miglič, Spomin je moč, Pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana, 1985, str. 104) |
Pokopališče Preska, Medvode, levi del pokopališča, 22. (šteto iz smeri glavnega vhoda) grob ob zidu, vzporednem s Škofjeloško cesto. |
[križ] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 14.4.2023, po podatkih in slikah Zdenke Primožič |
20.4.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Medvode |
1976 PRESKA, 81/1 |
|
Sokolski dom Gorenja vas |
Spominska plošča, posvečena padlim članom Sokolskega društva iz Poljanske doline, je bila 19. decembra 1956 vzidana na zunanji steni ob glavnem vhodu v zgradbo, takrat imenovano TVD Partizan Gorenja vas. Ob celoviti prenovi stavbe je bila plošča leta 2015 obnovljena in nameščena v notranjosti pri vhodu v Malo dvorano. V Sokolskem domu je sedež Občine Gorenja vas - Poljane. V borbi za svobodo je štirinajst članov predvojnega Sokolskega društva iz Poljanske doline darovalo svoje življenje, med njimi je bilo pet prvoborcev. Več... Podatki o padlih članih Sokolskega društva: Milan Bajc, rojen 11. oktobra 1913 v Gabrjah na Vipavskem, pekovski pomočnik, v partizane je vstopil 6. decembra 1941, padel je 4. junija 1943 v Gabrjah na Vipavskem. Ciril Bajt, rojen 8. marca 1914 v Žirovskem Vrhu, aretiran je bil leta 1944 in ustreljen kot talec 15. januarja v Lescah. Marjan Blažič, rojen 16. aprila 1922 v Gorenji vasi, ustreljen je bil 10. maja 1942 v Žigmaricah pri Sodražici zaradi sodelovanja z narodnoosvobodilnim gibanjem. Milan Brus, rojen 27. marca 1912 v Gorenji vasi, mesarski pomočnik, ustreljen je bil kot talec 8. januarja 1944 v Mengšu. Anton Dermota (ne Drmota), rojen 8. januarja 1913 na Visokem pri Poljanah, krojaški pomočnik, v partizane je vstopil 6. decembra 1941, po bojih v Bukovem Vrhu odšel domov, aretiran je bil 28. decembra 1941, ustreljen je bil kot talec 3. januarja 1942 v Dragi pri Begunjah. Jože Inglič, rojen 20. aprila 1901 v Gorenji vasi, tovarniški delavec na Jesenicah, v partizane vstopil aprila 1944, padel je 17. avgusta 1944 na Hotavljah. Pavel Inglič, rojen 10. aprila 1913 v Gorenji vasi, kmečki delavec, v partizane je vstopil 6. decembra 1941, padel je 2. januarja 1945 v Renčah na Primorskem. Pavel Inglič, rojen 25. januarja 1917 v Srednji vasi, kmečki delavec, aretiran in ustreljen je bil 26. julija 1942 kot talec v Begunjah. Albin Mlakar - Bine, rojen 12. februarja 1923 v Gorenji vasi, leta 1941 izseljen v Srbijo, od tam je pobegnil nazaj in bil soustanovitelj Poljanske čete decembra 1941, borec v Dražgošah, padel 18. januarja 1943 pri zemljanki v Košančevem grabnu pod Dolenjim Brdom kot komandir Poljanske čete. Vinko Oblak, rojen 4. julija 1909 v Novi vasi pri Žireh, pek in šofer v Gorenji vasi, soustanovitelj Poljanske čete decembra 1941, udeleženec decembrske vstaje in dražgoške bitke, od aprila 1942 politični komisar Poljanske čete, padel je 3. avgusta 1942 ob preboju z Blegoša. Dušan Paleček, rojen 30. junija 1922 v Gorenji vasi, uslužbenec, v partizane je vstopil v Srbiji, padel je 17. januarja 1945 na sremski fronti. Janez Peternel (ne Peternelj), rojen 27. decembra 1913 v Delnicah, kmečki delavec, športnik – kolesar, v partizane je vstopil marca 1943, padel je 30. novembra 1943 pod gradom Boštanj v Zagradcu pri Grosupljem. Jakob Primožič, rojen 21. julija 1926 v Gorenji vasi, kolar, v partizane je vstopil 18. julija 1943, padel je 2. avgusta 1943 na Žirovskem vrhu. Rudolf Robnik, rojen 24. marca 1918 v Žabji vasi pri Poljanah nad Škofjo Loko, gradbeni delavec, poleti 1941 vodja sabotažne skupine v Poljanski dolini, ustanovitelj Poljanske čete 6. decembra 1941 pri Muhu v Viharjih, borec Cankarjevega bataljona v decembrski vstaji in dražgoški bitki, padel 22. januarja 1942 pri Muhu v Vinharjih. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 131-133. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/gorenja-vas.html Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 264. |
Poljanska cesta 87, Gorenja vas. |
ZA SVOBODO PADLI FIZKULTURNIKI . BAJC MILAN 1913 - 1943 BAJT CIRIL 1914 - 1944 BLAŽIČ MARJAN 1922 - 1942 BRUS MILAN 1912 - 1944 DRMOTA ANTON 1913 - 1942 INGLIČ JOŽEF 1901 - 1945 INGLIČ PAVEL 1917 - 1942 MLAKAR ALBIN 1924 - 1943 OBLAK VINKO 1909 - 1942 PALEČEK DUŠAN 1922 - 1945 PETERNELJ JANEZ 1913 - 1943 PRIMOŽIČ JAKOB 1926 - 1943 ROBNIK RUDOLF 1918 - 1942 . SLAVA PADLIM! Padli ste z grozo v očeh, ubiti v slovenskih gorah, padli ste z vero v naš rod, naj ne zamre vaš spomin. ORGANIZACIJA ZB NOB TVD PARTIZAN GORENJA VAS |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar, dodal foto Dušan Škodič |
20.6.2022. 00:00 |
— |
Dodal sliko Sokolskega doma, foto Luštrek, in nekaj besedila s plošče. -- M. Hladnik 20. 6. 2022 |
Spominska plošča |
Gorenja vas |
2057 GORENJA VAS, 162/35 |
|
Padlima borcema Lackovega odreda-Vukovski dol |
Javšnikovi so že zgodaj začeli sodelovati z osvobodilnim gibanjem, pri njih pa je bila tudi javka za kurirje in novince, ki so odhajali v partizane. Patrulja, ki jo je Lackov odred januarja 1945 poslal v Slovenske gorice, je zbirala novince za odhod v partizane, podirala drogove telefonske napeljave, se spopadala s četniki, izvedla več preskrbovalnih, pa tudi borbenih akcij. Patrulja, ki jo je vodil politični komisar odreda Dušan Reja-Marjan, se je 6. marca zadrževala pri Javšnikovih v Vukovskem dolu. Pozno popoldne so Nemci z razmeroma velikimi silami obkolili Javšnikovo domačijo. Prišlo je do spopada. Partizani so se iz hiše umaknili skozi klet in se skušali po čistini prebiti do približno 50 m oddaljenega gozdiča. Pri tem sta bila težko ranjena borca Franc Lesar iz Povšnika pri Vranskem in Jože Golež iz Kamenega pri Šentjurju, ki so ju napadalci po mučenju pobili do smrti. Trije partizani so bili ranjeni. Nemci so po spopadu oplenili vse bližnje domačije. Javšnikove so aretirali, gospodarja Alojza so poslali v koncentracijsko taborišče Dachau, ženo Marijo in njenega 78-letnega očeta so zaprli v mariborske zapore, otroke pa dali v rejo. Plošča je bila odkrita leta 1986. Vir: Marjan Žnidarič, Spominska obeležja Lackovega odreda, Maribor, 2007, str. 25 |
Na Javšnikovi domačiji,
Vukovski dol 004
|
[zvezda] PRI TEJ HIŠI - POSTOJANKI NOG |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar |
27.1.2022. 00:00 |
— |
Dodane fotografije, urejena lokacija-Bor1974, 14.XI.2024 |
Spominska plošča |
Pesnica |
— |
|
Umik poraženih kvizlinških enot skozi Hudo Luknjo. |
Ob kaitulaciji nemških oboroženih formacij 9. maja 1945 so bili osvobojeni številni kraji na Slovenskem. Toda vsi kraji na Slovenskem še vedni niso bili dokončno osvobojeni, in sicer na območju Šaleške, Mežiške, zgornje Dravske in Mislinjske doline.Ljudje so se veselili osvoboditve in več kje organizirali partizansko slavje. Tudi v Starem trgu pri Slovenj Gradcu so organizirali miting. Prav tako je bilo slovesno v Podgorju in seveda še v drugih krajih Mislinjske doline. Kmalo po tem so po Mislinjski dolini pričeli prihajati močno oborožene formacije nemškega in kolaboracističnega vojaštva (ustaši in domobranci, kozaki idr.), ki so se prek Dravograda hoteli prebiti v Avstrijo. Zaradi tega se je navdušenje ljudji ob kapitulaciji Nemčije sprevrglo v strah ter negotovost. Številni domačini, ki so živeli ob cesti in železnici so se bili prisljeni umakniti in celo zbežati od doma v gozdove, da bi si rešili življenje in imetje. Spominsko obeležje na dogodke ob koncu druge svetovne vojne v Mislinjski dolini so postavili ob 70. obletnici osvoboditve leta 2015. VIR: Dr. Risto Stojanovič, Dogodki, ki so pretresli Mislinjsko dolino ob koncu druge svetovne vojne v Evropi. |
Na cesti Slovenj Gradec-Velenje pod mislinjskem klancu na levi strani cestišča je urejeno parkirno mesto za tovorna vozila. Ob parkirnem prostoru na travnati površini je urejeno spominsko obeležje. Ta kraj se imenuje Movže. |
iN KAJ JE SVOBODE CENA OB KONCU DRUGE SVETOVNE VOJNE MAJA 1945 STA MISLINJSKA IN MEŽIŠKA DOLINA POSTALI ZADNJI IZHOD ZA UMIK OGROMNIH MNOŽIC PARAVOJAŠKIH PORAŽENIH VOJSK (USTAŠEV, DOMOBRANCEV IN DRUGIH). NJIHOV CILJ JE JE BIL PREITI ČIMPREJ NA OZEMLJE AVSTRIJE IN SE TAM PREDATI BRITANCEM. Z NJIMI SE JE UMIKALO TUDI VELIKO CIVILNIH BEGUNCEV. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Jože Vrabič, 10. oktober 2017
Dopolnil D.Divjak, 29. oktober 2020 |
29.10.2020. 00:00 |
— |
29.10.2020-dopolnil podatke D.Divjak
S.Gradišnik, dodal fotografije, 11.8.2022. |
Panoji s plastificiranimi dokumenti. |
Mislinja |
K.o.: 863-ŠENTILJ POD TURJAKOM, št.parc.: 17/1 |