3 borci 18. SNOUB Bazoviška so padli 14. maja 1944, pogorelo je tudi 10 domačij.

• Na poti k spomenikom NOB v občini Postojna, št. 37

V SPOMIN
NEPOZNANIM PADLIM
BORCEM V N. O. B.
1941--1945

Grob s križem, na katerem je zvezda in napis. Grob in križ vzdržujejo domačini. Jože Per s Korena nad Krašnjo je bil smrtno ranjen v bitki pri Lučah junija 1942. Domači so ga po vojni prekopali v družinski grob na pokopališču v Krašnji. 

• Vodnik po poti spominov NOB občine Kamnik, 1988, str. 44.

NEZNANI JUNAK

• Alojzij Purkat. Sistory.

datum rojstva: 11. 11. 1919, kraj rojstva: Zapotok, vojni status: Aktivist OF, datum smrti: 23. 7. 1942, kraj smrti: Zapotok, vzrok smrti: Ustreljen, povzročitelj smrti: Italijanske okupacijske enote
.
»Vas Zapotok: […] Člani Narodne zaščite 1941, padli v boju – umrli v internaciji  […] Alojz Purkat […] 
Priloga I
Pregled   aktivistov OF po posameznih vaseh   […]   Aktivisti OF iz vasi Zapotok […] + Purkat Alojz (Alojz), Zapotok […] Priloga II. V oboroženih enotah NOV in POS so bili in v njih ostali do zmage ali padli […]  Vas Zapotok […]  18. Alojz Purkat «
Ludvik Golob, Ljudje izpod Mokrca in Kureščka v NOB 1941–1945, Ljubljana: Pegaz International, 2001, str. 57, 148, 152, 153. 154, 155.
. 

• Vid Purkat. Sistory.

datum rojstva: 10. 7. 1922, kraj rojstva: Zapotok, vojni status: NOV in POS, voj. enota, čin: I. SNOUB Toneta Tomšiča, datum smrti: 7. 8. 1943, kraj smrti: Litija, vzrok smrti: , povzročitelj smrti: ?
.
»Vas Zapotok: […] Člani Narodne zaščite 1941, padli v boju – umrli v internaciji  […Vid Purkat […] 
Priloga I.
Pregled   aktivistov OF po posameznih vaseh   […]   Aktivisti OF iz vasi Zapotok […] + Purkat Vid (Alojz), Zapotok […] Priloga II. V oboroženih enotah NOV in POS so bili in v njih ostali do zmage ali padli […]  Vas Zapotok […]  23. Vid Purkat «

• Ludvik Golob, Ljudje izpod Mokrca in Kureščka v NOB 1941–1945, Ljubljana: Pegaz International, 2001, str. 57, 148, 152, 153, 154, 155.

»Purkart Vid.-Djoni  * 1922 Zapotok             + 1942 Krška hosta

• Franci Strle, Tomšičeva brigada, Uvodni del, Knjižnica NOV in POS 5/1, Ljubljana: Partizanska knjiga, 1980, str. 537.

»Purkart Vid.-Djoni  * 1922 Zapotok             + 1942 Krška hosta«

• Franci Strle, Tomšičeva brigada 1942–1943, Knjižnica NOV in POS 5/II, Ljubljana: Založba Borec in Partizanska knjiga, Ljubljana, 1986, str. 868.

Opomba: V knjigah Tomšičeva brigada – Uvodni del in Tomšičeva brigada 1942–1943 avtor Franci Strle navaja priimek Purkart.

[križ] 
PURKAT - OVI

ALOJZ  * 1919    + 1942
VID       * 1922    + 1942

Pri Pavlu Zibelniku je delovala leta 1934 ciklostilna tehnika, kjer so razmnoževali Rdeči prapor, glasilo CK KPJ. Aprila 1934 je bila tehnika izdana. Zibelnik in sodelavec Stane Mrhar sta bila aretirana in obsojena na zaporne kazni. 

Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 53.

Spominska plošča posvečena tiskarni »Rdečega prapora", vzidana na pročelju stavbe na Zapuški cesti st. 23, je bila odkrita ob 40. obletnici ustanovitve KPJ in SKOJ 22. julija 1959. 

Do leta 1932 je bila partijska organizacija v Sloveniji delno obnovljena. Začela je pridobivati vse večji vpliv med delavskim razredom. Istočasno je bila postavljena tudi močna ilegalna tehnika. Partija je poleg različnih letakov začela izdajati tudi svoje ilegalno glasilo »Rdeči prapor«. Glasilo je izdajal Pokrajinski komite KPJ za Slovenijo. lzhajalo je v Ljubljani od marca 1932 do avgusta 1934, njegov urednik pa je bil Boris Kidrič. Glasilo je s 4, 49 svojimi kritičnimi analizami delovanja slovenske partije mnogo pripomoglo k uveljavljanju le-te med množicami in k borbi proti sektaštvu znotraj organizacije. V času svojega izhajanja je odigralo pomembno vlogo v procesu obnove KPJ v Sloveniji. Leta 1934 so »Rdeči prapor« razmnoževali v ilegalni ciklostilni tehniki pri Pavlu Zibelniku v Zapužah. Tu so bile natisnjene tri številke glasila (st. 1 - marec, st. 2 - maj, st. 3 - julij) in posebna izdaja (avgust), ki je izšla ob gladovni stavki rudarjev v Trbovljah. Novembra 1934 je bila tehnika zaradi izdajstva odkrita. Pavle Zibelnik in njegov sodelavec Slane Mrhar iz Šentvida sta bila aretirana in obsojena na zaporne kazni, tehnika pa se je nato preselila k Hinku Smrekarju v Brejčevo ulico v Siško, kjer je delovala vse naslednje leto.

Spomin je moč, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 48-49. 

5. 5. 2022: Domačini povedo, da so pri prenovi fasade v 80-tih letih poskusili ploščo odstraniti, a je bila pri tem tako močno poškodovana, da je niso mogli ponovno namestiti. 

   "RDEČI PRAPOR"   [srp in kladivo]
je s svojo revolucionarno besedo
budil družbeno zavest. V tej hiši je
bila tiskarna, ki je tiskala to glasilo
Komunistične partije.
OB 40 LETNICI KP IN SKOJ 1959

Spominska plošča v preddverju osnovne šole v Žireh je posvečena padlim žirovskim pionirjem in mladincem. Odkrili so jo 23. oktobra 1954.

V pionirski organizaciji so v Žireh že od spomladi 1944 delovale pionirske čete. Njihove naloge so bile zbirati strelivo in vojaško opremo, opazovati ter obveščati partizane o gibanju sovražnika, opravljati kurirsko službo, zbirati hrano in sanitetni material. Sodelovali so s partizansko vojsko, terenci, z obveščevalnim centrom Komande mesta Žiri, vaškimi odbori OF in kasneje z Narodno zaščito. Pionirske čete so imele svoja imena (Žirovska četa se je imenovala Stalingrad), svoja vodstva, komandanta, načelnika in sekretarja.

Pri vestnem opravljanju svojih nalog je devet pionirjev darovalo svoja mlada življenja.

Več...

Podatki o žrtvah:

Bogdan Erznožnik, rojen 25. februarja 1928 v Ljubljani, dijak, živel je v Žireh, v partizane je vstopil decembra 1943, padel je 5. marca 1945 pri Tržiču.

Franc Frelih, rojen 16. novembra 1933 v Zabrežniku, učenec, ustrelila ga je nemška patrulja 28. januarja 1943 na Selu pri Žireh, ko se je vračal iz šole domov.

Matej Ivanov, rojen leta 1929 v Žireh, mehanikarski vajenec, raztrgala ga je mina 9. maja 1945 na cesti nad Fužinami kot člana Narodne zaščite.

Vital Ivanov, rojen 24. aprila 1927 v Žireh, mehanikarski vajenec, v partizane je vstopil decembra 1943, padel je 27. marca 1944 na Gorah pri Idriji.

Pavel Mrovlje, rojen 28. septembra 1930 v Žireh, raztrgala ga je mina 9. maja 1945 na cesti nad Fužinami kot člana Narodne zaščite.

Dimitrij Novak, rojen 22. decembra 1929 v Stari vasi, v partizane je vstopil marca 1945, padel je v zadnji sovražnikovi ofenzivi 1945 na Vojskem.

Anton Trček, rojen 14. decembra 1928 na Mrzlem Vrhu, kmečki delavec, v partizane je vstopil v drugi polovici leta 1944, padel je marca 1945 na Sinjem Vrhu.

Štefan Zajc, rojen 20. novembra 1927, čevljarski vajenec, v partizane je vstopil novembra 1943, ranjen je bil na Golem Vrhu in je umrl v ljubljanski bolnišnici 16. decembra 1943.

Drago Žakelj, rojen 28. septembra 1928 v Žireh, mehanikarski vajenec, v partizane je vstopil 23. decembra 1943, padel je 29. februarja 1944 na Čeplezu pri Cerknem.

Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 409-411.

Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/381iri.html

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 269.

Tovariš! Povej učencem,
da so vklesani v kamen,
ker so se odzvali klicu Svobode
in častno izpolnili svojo dolžnost!
.
                                            rojen     padel

MRAVLJE PAVEL            1930     1945
NOVAK DIMITRIJ            1929     1945
IVANOV MATEVŽ            1929     1945
ŽAKELJ DRAGO             1928     1944
ERZNOŽNIK BOGDAN   1928     1945
TRČEK ANTON               1928     1945
ZAJC ŠTEFAN                 1927     1943
IVANOV VITAL                 1927     1944
FRELIH FRANC               1933     1943
.
JUNAKOM LJUDSKE REVOLUCIJE

Plošča je pravokotne oblike (90 X 80 cm) iz marmorja, napis je vklesan in obarvan. Datum odkritja: 1975

Vir posnetka 1: Google Maps

DUH PLEMENITI SAM BO NOSIL BOLI,

A SREČE UŽIVAL SAM NE BO NIKOLI.

                           DR. ANTON BRECELJ

                                      1875 - 1943

     ZDRAVNIK - ZDRAVSTVENI PISEC - POLITIK

ČLAN VRHOVNEGA PLENUMA OF SLOV. NARODA

                                                KLUB STARIH 

                                      GORIŠKIH ŠTUDENTOV

                                                        1975

https://obelezja.wordpress.com/2024/10/12/visevk-pokopalisce-matija-petric/

Foto: M. Toni

            PETRIČ
MATIJA     1894 - 1943
    UMRL NA RABU

Spomenik 43 žrtvam s tega območja je delo kiparja Vekoslava Bombača ter arhitekta Janeza Berdajsa. Odkrit 4. 7. 1958.

Pomniki revolucionarnega delavskega gibanja in NOB v domžalski občini, Domžale: Kulturna skupnost, Občinski odbor ZZB NOV, 1979, str. 212.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 191.

EŠD 10688

napis na levi strani stebra:

     V TRAJEN SPOMIN 43
    PADLIM BORCEM NOV
IN ŽRTVAM FAŠISTIČNEGA 
              NASILJA
        VIR, KOLIČEVO,
    DOB IN PODREČJE
.
ŽRTVE FAŠISTIČNEGA 
          NASILJA
.
KOŽAR JANEZ
VRENJAK VIKTOR
BEVK ALOJZ
SVETLIN JAKOB
ŠIMEC JANEZ
BREZNIK LOVRENC
KEPIC JOŽE
VEIT TOMAŽ
PREMK IVAN
BEDEN PETER
PETERNELJ JOŽE
SVETLIN JANEZ
BRANCELJ RUDOLF
.
             SLAVA 
NJIHOVEMU SPOMINU!
.

napis na desni strani stebra:

       PADLI BORCI

BEDEN IVAN
BREMŠAK JOŽE
KEPEC CIRIL
KOSIRNIK FRANC
MARENK FRANC
MALI JAKOB
PANGERŠIČ ANDREJ
LAJEVIC ANTON
VRENJAK MIHA
ŠMEJC IVAN
MOČNIK BLAŽ
HROVAT FRANC
KLOPČIČ FRANC
PREMK FRANC
SELJAK VOJKO
JEREB JAKOB
ŽAVBI MATEVŽ
SVETLIN ALOJZ
ZULE PETER
OREHEK FRANC
ZORE FRANC
KERČ MIHA
KRŽAN FRANC
GROS FRANC
REMS FRANC
CERAR STANISLAV
STRGAR LEOPOLD
VRTAČNIK IVAN
IGLIČ MILAN
PER LENČKA
PER JOŽE

Doprsni kip Avgusta Barleta - Ambroža je bil nameščen na fasadi stavbe Osnovne šole Avgusta Barleta na naslovu Sora 11. Podružnična šola se je leta 1996 preselila v novo stavbo. Kipa na obstoječi stavbi ni. Prav tako ga ni na novi šoli Sora 1.

Doprsni kip Avgusta Barleta-Ambroža, delo kiparja Antona Sigulina, je bil odkrit leta 1972.

S sklepom Skupščine občine Ljubljana Šiška z dne 18. februarja 1992 o soglasju k preimenovanju osnovnih šol se je osnovna šola preimenovala v Podružnično šolo Sora. Po preimenovanju šole je bil kip odstranjen.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 44.

Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 98.

BARLE AVGUST

AMBROŽ

Sistory navaja: Ime in priimek: Andrej Lenček, Oče: Franc, Mati: Marija, Datum rojstva: 27. 11. 1907, Kraj rojstva: Prelog, Kraj bivanja: Prelog, Stara občina: Ihan, Nova občina: Domžale, Poklic (soc. status): delavec, Datum smrti/izginotja: 25. 01. 1945, Kraj smrti/izginotja: Mauthausen, Kraj pokopa: Mauthausen, Država pokopa: Avstrija.

»ANDREJ LENČEK-Andrejka, pri Andrejšetovi Micki, rojen 27. novembra 1907. V partizane je šel marca 1943. Ko je bil kot partizan pri Bezjaku v Ihanu na okrevanju, in se je moral nekega dne ob 7. uri zjutraj nenadoma umakniti, so ga sovražniki ujeli blizu Žage. Življenje je končal v mauthausenski plinski celici 28. aprila 1945.151« (Stane Stražar, Svet pod Taborom, Kronika Ihana, Ihan: Odbor za praznovanje 750-letnice Ihana, 1974, str. 292)

»82018 Lenček Andrej, 27. 11. 1907, Frata, delavec – umrl 25. 1. 1945, Mauthausen« (France Filipič, Slovenci v Mauthausnu, Ljubljana: Cankarjeva založba, 1998, str. 425)

Opomba: Podatki o datumu smrti se v navedenih virih razlikujejo. 

Iskalnik grobov Domžale, Ihan

[križ]

TUKAJ POČIVAJO
ANDREJ LENČEK
* 27. 11. 1907          + 12. 2. 1945

Spomenik je postavljen v sklopu spominskega parka ob Prežihovi bajti.

LOVRO KUHAR - PREŽIHOV VORANC

Avtorica spomenika je akademska kiparka, Milena Braniselj, spomenik predstavlja peterokrako zvezdo, ki jo na eni strani podpira kamnit, na drugi strani pa železen steber. Poimenovan je Spomenik svobodi, postaviti ga je dalo ZB Grahovo. Odkritje spomenika je bilo na prireditvi, 11. junija 2011, ob 11h v okviru občinskega praznika. Slovesnost sta organizirali krajevna organizacija ZB Grahovo in Združenje borcev za vrednote NOB Cerknica.

Vir: Radio 94. http://212.103.156.222/novice/3293/

Izborili smo svobodo, naj pomnijo rodovi! 1941 – 1945 ZB Grahovo 2011