| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Lokavec, Plošča ustanovitvi 1. odbora OF za Lokavec |
Plošča je pravokotne oblike (40 X 50 cm), iz sivega marmorja, napis je vklesan in obarvan. Datum odkritja: 1.5.1965 Dopolnilo: Hiša na posestvu Rovtarše (prvi lastnik se je menda priselil iz Rovt) je opuščena in razrušena, plošča pa očitno odstranjena. Vaščani so povedali, da se potomci po smrti starega gospodarja niso mogli dogovoriti o delitvi dediščine in so pustili domačijo propasti. Plošča je že dolgo tega izginila. Bližnji sosed se še spominja, kako so kot šolarji nastopali pred hišo na nekdanji dan OF. |
Plošča je bila na dvoriščni fasadi nekdanje hiše Lokavec 143. Sedaj je zapuščena. in razvalina.
Danes nosi to številko druga stavba.
V Slokarjih za hišo št. 182 zavijemo levo. Cesta se kmalu spremeni v kolovoz, po brvi prečka Lokavšček, zavije desno in se spremeni v stezo. Ko zavije ostro levo, preide v redek gozd in v nekaj minutah "tavanja" privede do ruševin. |
OF |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
M. Kermavnar |
28.8.2020. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 13.3.2023, dopolnil s sliko in besedilom Mojce Luštrek |
Spominska plošča |
Ajdovščina |
2381 LOKAVEC, 1834/17 |
|
Peter Šprajc |
— |
I. in II. osnovna šola Žalec. Blizu hotela RUBIN. |
PETER ŠPRAJC - JUR |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S. Gradišnik, 28.maja 2021 |
— |
— |
— |
Kip |
Žalec |
— |
|
Grobišče na pokopališču |
Spominsko obeležje na grobišču na pokopališču v Poljanah je posvečeno spominu na šest prvoborcev poljanske skupine, ki so padli 22. januarja 1942 pri Muhu v Vinharjah. Prizmi sta bili odkriti 1. novembra 1964, pokopališče je na izhodu iz Poljan proti Delnicam. Po dražgoški bitki in spopadu na Mošenjski planini se je Cankarjev bataljon 14. januarja na planini Kališnik razdelil na več skupin, ki so od tod odšle prezimovat v razne kraje Gorenjske. Poljanski borci so se umaknili predvsem v domače hribovske vasi. Rudolf Robnik je svojo skupino vodil k Muhu v Vinharje, kamor je prispela 22. januarja 1942. Tu so se hoteli odpočiti, posušiti in okrepčati. Po izdaji so jih presenetili Nemci, ki so obkolili Muhovo domačijo, vnel se je neenak boj, v katerem je padlo pet borcev, Robnik si je sam vzel življenje, enega so Nemci zajeli. Kalanovo družino so izselili v taborišče, domačijo pa požgali. Podatki o borcih, padlih 22. januarja 1942 pri Muhu v Vinharjah Danijel ( Donat ) Demšar, rojen 15. februarja 1923 v Hotovlji, gradbeni delavec, udeleženec poljanske vstaje in dražgoške bitke. Alojz Dolinar, rojen 13. junija 1908 v Žabji vasi, kmečki delavec, udeleženec poljanske vstaje in dražgoške bitke. Pavel Košir, rojen 23. januarja 1907 v Bukovem Vrhu, mizar, udeleženec poljanske vstaje in dražgoške bitke. Jože Novak, rojen 13. marca 1915 v Ljubljani, živel na Dolenjem Brdu, kmečki delavec, v partizane je vstopil 22. decembra 1941, udeleženec poljanske vstaje in dražgoške bitke. Ciril Petrič, rojen 10. julija 1921 v Žabji vasi, kmečki delavec, udeleženec poljanske vstaje in dražgoške bitke. Rudolf Robnik, rojen 24. marca 1918 v Žabji vasi pri Poljanah nad Škofjo Loko, gradbeni delavec, poleti 1941 vodja sabotažne skupine v Poljanski dolini, ustanovitelj Poljanske čete 6. decembra 1941 pri Muhu v Vinharjah, borec Cankarjevega bataljona v decembrski vstaji in dražgoški bitki. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 238-239. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/poljane.html Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 266. |
Spominsko obeležje je na grobišču na pokopališču v Poljanah. |
DEMŠAR DONAT 1923 – 1942 NOVAK JOŽE 1915 – 1942 KOŠIR PAVEL 1907 – 1942 PETRIČ CIRIL 1921 – 1942 ROBNIK RUDOLF 1918 – 1942 DOLINAR ALOJZ 1908 – 1942
|
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar, M. Kermavnar, foto 4, 21.1.2020 |
— |
— |
— |
Spomenik |
Gorenja vas |
2047 DOBJE, 297 |
|
Homec, pokopališče, Zobavnik Ivan |
Zobavnik Ivan: Sistory navaja: Ime in priimek: Ivan Zabavnik, Oče: Ivan, Mati: Ivana, Po domače: Matijev, Datum rojstva: 22. 06. 1911, Kraj rojstva: Šmarca, Kraj bivanja: Šmarca, Stara občina: Homec, Nova občina: Kamnik, Poklic (soc. status): mizar, Datum smrti/izginotja: 29. 07. 1944, Kraj smrti/izginotja: pri Tunjicah v Pirčevi gmajni, Kraj pokopa: Homec pri Kamniku. Opomba: Ivan Zobavnik je napisan tudi na partizanskem spomeniku v Šmarci.
Zobavnik Albin: SIstory navaja: Ime in priimek: Albin Zobavnik, Oče: Janez, Mati: Ivana, Po domače: Matijev, Datum rojstva: 19. 02. 1913, Kraj rojstva: Šmarca, Kraj bivanja: Šmarca, Stara občina: Homec, Nova občina: Kamnik, Poklic (soc. status): krojač, Datum smrti/izginotja: 05. 09. 1944, Kraj smrti/izginotja: Sv. Križ pri Moravčah, Kraj pokopa: Homec. »45. ZOBAVNIK Albin Bolko, rojen 19. februarja 1903 v Šmarci pri Kamniku,
aktivist OF in član okrajne gospodarske komisije. Opomba: Letnica rojstva je v knjigi Silva Grgiča Zločini okupatorjevih sodelavcev (1903) druga kot na nagrobniku in v Sistory (1913). »2. ZOBAVNIK Albin, partizan. Rodil se je 19. februarja 1913 v Šmarci pri
Kamniku. Padel je 6. septembra 1944 pri Gabrovki. Opomba: Albin Zobavnik je napisan tudi na partizanskem spomeniku v Šmarci. |
Pokopališče Homec, Domžale, Iskalnik grobov Domžale, Homec, P: Z, V: _, S: 8 9 (Iskalnik grobov Domžale, Homec Dostop: 15. 5. 2024). |
ZOBAVNIK IVAN 1911 – 1944 MATIJEVI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 15.5.2024, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič. |
15.5.2024. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Domžale |
K. o. 1937 Homec, parc. št. 306 |
|
Spomenik Jožetu Moleku - Puntarju |
EŠD: 11736 Bronast doprsni kip upodablja Jožeta Moleka – Puntarja. Kip je delo Antona Sigulina, izdelan 1970. Kip je bil prestavljen s prvotne lokacije na fasadi šolske stavbe na kamnit podstavek na zelenico pred šolo, sedaj pa je zopet nameščen na kamnito konzolo na fasadi šolske zgradbe. Spomenik je bil odkrit 26. aprila 1970. Molek Jože – Puntar je bil rojen na Bregu 29.3.1911. Odraščal je v domači vasi. S 16 leti se je zaposlil na žagi veleposestnika. Leta 1934 se je z vso vnemo posvetil sindikalnemu gibanju. Postal je delavski zaupnik za Švigljevo žago na Bregu. V KPS je bil sprejet leta 1939, ko je bila v Borovnici formirana prva partijska celica. Bil je med ustanovitelji faškarske čete maja 1942 in njen prvi politkomisar. Med vojno je bil aktivist rejona Borovnica in notranjskega okrožja. Po vojni je opravljal odgovorne družbenopolitične funkcije. Po Jožetu Molku – Puntarju je poimenovan Molkov trg v Borovnici. Viktor Kirn, Imeli smo človeka – Puntarja, Naš časopis, Vrhnika, november 1979 Viktor Kirn, Puntarska Faškarija, Vrhnika, Naš časopis, 1982. Stanko Petelin – Vojko, Krajevna skupnost Podpeč - Preserje v NOB, Ljubljana, OK SZDL Vič-Rudnik, 1983 Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 66. Evidenčna številka po registru kulturne dediščine: 11736 |
Po poti za Rakitno do centra vasi Preserje pod Krimom do parkirišča pred Osnovno šolo Preserje, h. št. 60. |
JOŽE MOLEK PUNTAR |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Peter Palčič maj 2017 |
— |
— |
— |
Doprsni kip na konzoli |
Brezovica |
— |
|
Partizanska bolnišnica Pri mrliču |
. Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Bolnica1234 |
Dostop: Iz Kozarišč se peljemo po gozdnih cestah proti Mašunu. Po 6 km pri partizanskem spomeniku Ivanu Petriču in Antonu Mlakarju pod Cinkovcem zavijemo levo proti Grajševki (smerokaz). Na prvem razcepu po 600 m zavijemo desno in se peljemo mimo lovske koče na levi. Še 500 m naprej na desni opazimo rumeno-rdeč smerokaz MRLIČ. Krenemo za njim po močno erodiranem kolovozu navzgor. Ko ta zavije odločno levo, gremo mi na slabšega naravnost (puščica). Na drevesih se pojavijo zeleni znaki. Pri naslednji puščici desno kolovoz čisto na kratko res zavije desno, a takoj zatem levo. Nadaljujemo še 30 m proti vrhu Bezgovškega hriba, nato pa moramo skreniti desno navzdol v zaraščeno brezpotje. 50 m niže je treba najti puščico v levo in 15 m naprej še eno. Pod njo je že skala s ploščo. (Razdalje so približne.)
.
Lokacija: Na majhni čistini sredi gozda na približno 905 m (S 45.64600, V 14.48960) stoji skala s kovinsko ploščo: |
SPB-Slovenska partizanska |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Luštrek Mojca in Jani, 13.11.2022. Vnesel: M. Kermavnar |
13.11.2022. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Loška dolina |
K. o. 1649 Vrh, parc. št. 872/6 |
|
Karel Širok |
Karel Širok. Wikipedija. vsi123 |
Na pročelju h. št. 30 sredi Šmartnega, 50 m stran od spomenika ob vhodu v vas. |
Karel Širok Mladinski pesnik, borec za narodne pravice Slovencev Še enkrat bi rad KS. Goriških brd -- Šmartno 7. 6. 1991 |
— |
— |
— |
— |
Irma in Reinhard Kern, M. Hladnik |
— |
— |
— |
spominska plošča |
Brda |
— |
|
Prometni oddelek Železarne Jesenice |
Odkritje 29. 11. 1952, ob popisu ZB je bila plošča v slabem stanju. Arhiv ZB Jesenice Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 203-204. |
Na zahodni fasadi stavbe med železniškimi tiri v poslovni coni na zemljišču nekdanje železarne. |
[SPOMENICA 1941] ALBREHT JAKOB KOKALJ ANTON PIRNAT JANEZ ZUPAN FRANC SLAVA NJIHOVEMU SPOMINU |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 12. 8. 2017 |
1.5.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 1.5.2024, dopisal imena na plošči |
Spominska plošča |
Jesenice |
2175 JESENICE, 1247/250 |
|
Leopold Kovačič, Podkočna-Kočna |
Spomenik stoji sredi manjšega parka s klopco. Posvečen Leopoldu Kovačiču, ki je 27. 3. 1945 padel na tem mestu, kot borec - miner Jeseniško - Bohinjskega odreda.
|
Na notranji strani drugega ovinka ob cesti Podkočna-Lipce-Kočna. |
LEOPOLD KOVAČIČ JESENIŠKO- ROJEN 12. MAJA 1927 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik |
— |
20.7.2025. 09:24 |
M. Kermavnar, 9.7.2025, uredil besedilo na spomeniku in dodal 1 fotografijo.
M.Kermavnar, 20.7.2025, dodal 1 fotografijo Luštrek Janija. |
Spomenik |
Jesenice |
2176 BLEJSKA DOBRAVA, 722/3 |
|
Leskovica, Spomenik padlim domačinom in neznanim borcem |
Spomenik je na grobišču dvaindvajsetih neznanih borcev, ki so padli med vojno v tej okolici, in dvajsetim padlim borcem, trem ustreljenim talcem in štirim žrtvam fašističnega nasilja – domačinom. Načrte za spomenik je izdelal arhitekt Albert Sušnik, dostop do spomenika je s Hotavelj in iz Leskovice. Leskovica z okoliškimi vasmi in zaselki je imela med vojno pomembno strateško vlogo na prehodu s Cerkljanskega, iz Selške in Poljanske doline v Polhograjsko hribovje in Žirovsko kotlino. Vas je bila priročen kraj za vojaške enote, ki so na vzhodni strani nekdanje jugoslovansko-italijanske meje varovale osvobojeno ozemlje na Cerkljanskem ali od tu napadale sovražnika v Poljanski dolini in Polhograjskem hribovju. Najpogosteje so se tu zadrževale enote Prešernove, Vojkove in Gradnikove brigade ter Škofjeloški odred. Več... Podatki o padlih borcih, talcih in drugih žrtvah okupatorjevega nasilja: Mihael Bogataj, rojen 26. septembra 1905 v Kopačnici, kmečki delavec, ustreljen je bil na pragu domače hiše 17. novembra 1943. Frančišek Brejc, rojen 2. januarja 1911 v Leskovici, delavec, bil je borec Kokrškega odreda, umrl je 11. maja 1945 v Borovljah. Franc Čemažar, rojen 14. avgusta 1909 v Davči, delavec, v partizane je vstopil 1. aprila 1944, bil je vodnik v Gradnikovi brigadi, padel je 26. januarja 1945 na Ravnici pri Gorici. Janez Demšar, rojen 4. oktobra 1904 v Krnicah pri Novakih, kmet, v partizane je vstopil 15. septembra 1943, v Bazoviško brigado, padel je 10. aprila 1945. Anton Dolinar, rojen 31. oktobra 1904 v Leskovici, kmečki delavec, v partizane je vstopil januarja 1944, padel je 28. marca 1944 pri Idriji. Anton Jelovčan, rojen 29. maja 1919 v Lajšah, delavec, padel je kot borec Prešernove brigade 29. oktobra 1943 v Volaki. Matevž Jereb, rojen 20. septembra 1915 v Krnicah pri Novakih, delavec, v partizane je vstopil 15. septembra 1943, padel je kot borec Prešernove brigade 6. marca 1944 na Stirpniku. Anton Klemenčič, rojen 11. januarja 1912 v Studorju, mesarski pomočnik v Tržiču, v partizane je vstopil poleti 1944, padel je kot borec Prešernove brigade leta 1945 v zadnji sovražnikovi ofenzivi v Trnovskem gozdu. Anton Mezek, rojen 5. julija 1908 v Kopačnici, mizar na Jesenicah, leta 1942 so ga Nemci aretirali in odpeljali v Begunje, ustreljen je bil kot talec 13. maja 1943 v Bitnjah pri Bohinjski Bistrici. Silvester Mezek, rojen 1. novembra 1926 v Krnicah pri Novakih, delavec, v partizane je vstopil 18. maja 1944, pogrešan kot borec Prešernove brigade. Pavla Mihelič, rojena 25. junija 1928 v Leskovici, dijakinja, padla je 11. februarja 1944 v Litiji kot bolničarka. Blaž Miklavc, rojen leta 1870 v Kopačnici, ustreljen je bil 17. novembra 1943 doma. Alojz Močnik, rojen 28. julija 1892 v Lajšah pri Leskovici, kmet, v partizane je vstopil 30. oktobra 1943, padel je 24. marca 1945 v Podplečah pri Cerknem. Silvester Močnik, rojen 14. oktobra 1926 v Lajšah pri Leskovici, kmečki delavec, v partizane je vstopil 10. septembra 1943, padel je 12. oktobra 1943 v Velikih Laznah kot borec Soške brigade. Vencelj Močnik, rojen 17. septembra 1919 v Lajšah pri Leskovici, kmečki delavec, v partizane je vstopil 17. septembra 1943, padel je kot borec VOS 18. marca 1944 v Velikih Laznah. Jakob Podobnik, rojen 15. junija 1926 na Lazah pri Leskovici, kmečki delavec, aretiran je bil oktobra 1943 in ustreljen 15. januarja 1944 kot talec v Lescah. Janez Podobnik, rojen 5. avgusta 1922 na Lazah pri Leskovici, kmečki delavec, v partizane je vstopil 15. septembra 1943, padel je 25. marca 1945 na Poreznu kot borec Kosovelove brigade. Franc Potočnik, rojen 5. decembra 1904 v Robidnici, kmet, v partizane je vstopil 18. septembra 1943, padel je na Želinu 13. novembra 1943. Anton Rant, rojen 11. januarja 1892 v Davči, gozdni delavec, v partizane je vstopil 20. septembra 1944, član Narodne zaščite v okolici Davče, padel je v zadnji sovražnikovi ofenzivi 4. aprila 1945 v Slugovi dolini v Davči. Jakob Razložnik, rojen 22. julija 1909 v Kopačnici, železničar, v partizane je vstopil 27. septembra 1944, padel je 5. oktobra 1944 v Selških Lajšah. Anton Šturm, rojen 19. septembra 1917 v Krnicah pri Novakih, kmečki delavec, v partizane je vstopil 15. novembra 1943 v Vojkovo brigado, padel je 1. aprila 1945 na Otlici. Franc Šturm, rojen 1. oktobra 1874 v Krnicah pri Novakih, kmet, bil je žrtev bombardiranja v Novakih 12. oktobra 1943. Jurij Šturm, rojen 21. aprila 1904 v Krnicah pri Novakih, kmečki delavec, v partizane je vstopil 12. septembra 1943, v Vojkovo brigado, padel je 17. novembra 1943 v Kopačnici. Matevž Šturm, rojen 19. septembra 1915 v Krnicah pri Novakih, kmečki delavec, 25. marca 1945 so ga Nemci ustrelili doma. Andrej Verčič, rojen 30. novembra 1913 na Lazah pri Leskovici, delavec, 20. septembra 1943 je vstopil v Gregorčičevo brigado, leta 1944 je bil ujet in odpeljan v taborišče Dachau, kjer je umrl 24. aprila 1945 (ne 1943). Ludvik Verčič, rojen 15. avgusta 1927 na Lazah pri Leskovici, kmečki delavec, v partizane je vstopil 14. aprila 1944, bil je kurir v Gregorčičevi brigadi, padel je 30. julija 1944 v Trnovskem gozdu. Mihael Vizjak (ne Bizjak), rojen 28. septembra 1903 v Studoru, cestar, aretiran in ustreljen je bil kot talec 7. julija 1943 v Begunjah. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 179-182. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/leskovica.html Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 265. Precej zanemarjeno, ob spomeniku naložena drva. |
Dostop do spomenika je s Hotavelj in iz Leskovice, ob kolovozu pod cestnim odecepom, 30 m od križišča cest pod Leskovico. |
na severni strani spomenika: 1941 1945 PADLIM BORCEM V NOB JEREB MATEVŽ P. P. 1915 - 1944 MOČNIK SILVESTER 1926 - 1943 MOČNIK ALOJZ 1892 - 1945 ŠTURM JURIJ 1904 - 1943 POTOČNIK FRANC 1904 - 1943 VERČIČ ANDREJ 1913 - 1943 VERČIČ LUDVIK 1927 - 1944 JELOVČAN ANTON 1919 - 1943 MEZEK SILVESTER 1926 - 1944 DOLINAR ANTON 1904 - 1944 BREJC FRANC 1911 - 1944 MIHELIČ PAVLA 1928 - 1944 RAZLOŽNIK JAKOB 1909 - 1944 MOČNIK VENCESLAV 1919 - 1944 ŠTURM ANTON 1917 - 1945 ČEMAŽAR FRANC 1909 - 1945 na južni strani spomenika, borci: RANT ANTON 1892 - 1945 PODOBNIK JANEZ 1922 - 1945 DEMŠAR JANEZ 1904 - 1945 KLEMENČIČ ANTON 1912 - 1945 IN 22 NEPOZNANIH BORCEV USTRELJENI KOT TALCI MEZEK ANTON 1908 - 1942 PODOBNIK JAKOB 1926 - 1944 BIZJAK MIHAEL 1903 - 1944 ŽRTVE FAŠISTIČNEGA TERORJA ŠTURM FRANC 1874 - 1943 BOGATAJ MIHA 1905 - 1943 MIKLAVC BLAŽ 1870 - 1943 ŠTURM MATEVŽ 1915 - 1945 . vrhnja stran spomenika: PADLIM BORCEM - TALCEM IN ŽRTVAM FAŠISTIČNEGA NASILJA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar, foto tudi M. Hladnik 3. 4. 2019 |
21.6.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 21.6.2024, dodal fotografijo 3/2 iz internetne strani: https://zbnobskofjaloka.weebly.com/novice-s-terena.html |
Spomenik |
Gorenja vas |
2050 LESKOVICA, 240 |
|
OŠ Lojzeta Kokoravca, Selež |
— |
OŠ Selež 62; kip je na JZ vogalu šolskega poslopja, ploša pa na J fasadi. |
LOJZE KOKORAVEC |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
5.2.2022. 00:00 |
— |
— |
kip in plošča |
Italija |
— |
|
Spominska plošča pri Posečniku |
Spominska plošča na Posečnikovi hiši je posvečena ustanovitvi 5. bataljona 2. brigade Vojske državne varnosti. Ploščo so odkrili 5. maja 1979, dostop je iz Železnikov. 5. maja 1944 se je na kmetiji Posečnik v Martinj Vrhu zbral 5. bataljon 2. brigade Vojske državne varnosti. Sestavljali so ga borci bataljonov in skupin VOS z območij Moravč, Kamnika, Domžal, Kranja, Škofje Loke, Jesenic in Bohinja, pozneje so se vanj vključevali tudi borci Kokrškega, Škofjeloškega in Jeseniško-Bohinjskega odreda ter Prešernove brigade. Bataljon so sestavljale štiri čete: 1. četa za območje desnega brega Save, Selške in Poljanske doline, 2. četa za območje Kamnika, Domžal in Moravč, 3. četa za območje Tržiča in Kranja ter 4. četa za območje Bohinja, Jesenic in Radovljice. Borci so izpolnjevali naloge OZNE in KPS pri zatiranju izdajalstva na Gorenjskem, uničevali in kaznovali so sodelavce gestapa in nemških okupacijskih oblasti. Z drznimi akcijami so veliko prispevali k razvoju in varnosti odborov OF in pri zavarovanju aktivistov partijskih, mladinskih in ženskih organizacij ter z uničevanjem nevarnih izdajalcev preprečevali hujše izgube in žrtve med pripadniki narodnoosvobodilnega gibanja na Gorenjskem. V času njegovega delovanja je bilo v bataljonu 286 borcev, komandant je bil Anton Dežman -Tonček, prvi politični komisar je bil Janez Kalan - Kosec, za njim pa Aleksander Gruden - Saša. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 190-191. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/martinj-vrh.html EŠD 21077 |
Dostop iz Železnikov 6km. |
TUKAJ JE BIL 5. V. 1944 USTANOVLJEN 5. BATALJON II. BRIGADE VOJSKE DRŽAVNE VARNOSTI MARTINJ VRH 5. MAJA 1979 ODBOR 5. BAT. VDV |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Železniki |
— |
|
Jožica Flander, Maribor |
Spominska plošča iz belega marmorja spominja na Jožico Flander, ki je stanovala v tej hiši, njeno stanovanje pa je bilo pomembna postojanka OF. Nemci so jo ubili na Koroškem. Spominska plošča je bila odkrita 29. novembra 1959. Register kulturne dediščine: Spominska plošča Jožici Flander. Jakopič, Albert, ur. Vodnik po partizanskih poteh. Ljubljana: Borec, 1978, str. 523. EŠD 6439 |
Spominska plošča je vzidana na pročelju stavbe na Parmovi ulici 20. |
JOŽICI FLANDER ROJ. 19. 12. 1906 TVOJA VERA - NAŠA PRIHODNOST TVOJA SMRT - NAŠE ŽIVLJENJE UBITA OD GESTAPA 27. 7. 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Smiljanić |
31.3.2020. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Maribor |
— |
|
Krmačina |
24. maja 1943 so hišo, preko katere je potekala zveza OF s Hravško, napadli ustaši in pobili vse v njej.
Poboj borcev in sodelavcev NOV, partijska javka Dne 20. maja 1943 (na plošči je datum 24. maja, kar ni točno, op. ZB NOB Metlika), je sovražnik iz postojank v Metliki, Ozlju in Karlovcu, skupno 500 do 600 vojakov, ob podpori štirih tankov, izpadel v smeri Vivodine in Krašiča. Na Krmačini so v Zoretičevi hiši, kjer sta prenočevala, nedvomno po izdaji, po kratkotrajnem odporu ubili Borisa Reljca, obveščevalnega oficirja II. operativne cone Hrvaške in njegovega spremljevalca Miljenka Jelušiča, pokončali so tudi zakonca Jožeta in Marijo Zoretič, sodelavca Osvobodilne fronte. Peta žrtev je bil blizu 70 let stari Janez Prus. Umikajočega se sovražnika je napadla 13. proletarska brigada Rade Končar in mu prizadejala izgube. Spominska plošča je posvečena tudi javki v hiši Jožeta Vivode, preko katere so potekale zveze med KP Hrvaške in KP Slovenije ( na plošči piše, da v letih 1939-1943). Po naročilu CK KP Slovenije jo je organiziral Jože Borštnar takoj po svojem prihodu v Metliko sredi oktobra 1941. Javka je služila tudi za prehajanje organizatorjev in voditeljev vstaje. Tako je preko nje marca 1942 potoval Edvard Kardelj, ki je bil na poti iz Bosne v Ljubljano. Spominsko ploščo poleg nekdanje Zoretičeve (danes Kostelčeve) hiše sta 4. avgusta 1979 odkrila KS in ZB NOV Drašiči. Plošča je izdelana po zamisli Milana Bajca.
Pomnik1991 |
Zoretičeva oz. Vivodova hiša, Krmačina 10. |
24 MAJA 1943 SO USTAŠKI ZLOČINCI UBILI: PRUS JANEZA RELJAC BORISA ZORETIĆ JOŽETA ZORETIĆ MARIJO BORCE NOB ZA NAS V REVOLUCIJI STE DALI SVOJO KRI V TEMELJ ENOTNOSTI IN BRATSTVU DOM VIVODOVIH JE OD LETA 1939 DO 1943 BIL JAVKA ZVEZAM MED KPH IN KPS ZB NOV 4. 8. 1979 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik, neobiskano, nedokončano
11.2.2022 D.Divjak |
3.8.2024. 00:00 |
— |
11.2.2022 dopolnil opis in podatke D.Divjak
Dodal slike in besedilo. M. Hladnik 3. 8. 2024 |
Spominska plošča |
Metlika |
K.o.: 1511 - DRAŠIČI, št.parc.: 1291/1 |
|
Gabrovica - spominska plošča Andreju Žerjulu |
Plošče so postavljene v trajen spomin težkemu boju proti fašizmu pred in med drugo svetovno vojno. |
Na krajevnem domu v Gabrovici (št. 20) so bile nameščene tri spominske plošče, ta je ena izmed njih. |
V SPOMIN |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Zorč 25.3.2017
D.Divjak 11.4.2022 |
11.4.2022. 00:00 |
— |
D.Divjak popravil lokacijo in dopolnil podatke 11.4.2022 |
Spominska plošča |
Koper |
K.o.: 2601 - GABROVICA, št.parc.: 1559 |
|
Društvo »Vzajemnost«, Borovnica |
Pravokotna, svetla kamnita plošča z vklesanim napisom je posvečena delavskemu prosvetnemu društvu Vzajemnost, ki je v tej hiši delovalo v letih 1937-1941. Plošča je bila odkrita 1979, pod pokroviteljstvom "Liko Vrhnika" Leta 1937 (datum ni znan) je bilo ustanovljeno v Borovnici delavsko prosvetno društvo »Vzajemnost«. Svoje prostore so si uredili v stari Mavčevi kleti člani sami s prostovoljnim delom. Pred oblastmi naj bi to društvo uprizarjalo razne igre in se ukvarjalo s kulturnim delom. V resnici je bil pravi namen tega društva popolnoma drugačen. Pod krinko igranja iger ali veselic so se odvijali politični sestanki, na katerih so se obravnavale ideje Marxa, Engelsa, Lenina, obravnavalo politični položaj doma in v svetu in se seznanjali z nalogami, ki jih čakajo v bližnji prihodnosti. Franc Pasetta, Delavsko gibanje v Borovnici in njeni okolici, Naš časopis, Vrhnika, sept. 1979. Arhiv ZB NOB Borovnica Evidenčna številka po registru kulturne dediščine: 11530 |
Lovski dom Borovnica Miklavčeva ulica 2a, na križišču pri bencinski črpalki. Plošča je pritrjena na severni fasadi stavbe. |
NA TEM MESTU JE DELOVALO D. P. D. VZAJEMNOST OD L. 1937 – 1941 LIKO VRHNIKA |
— |
— |
— |
— |
Peter Palčič marec 2017 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Borovnica |
2004, 2019/19 |
|
SLIVNIŠKO POHORJE, Mariborska koča - spomenik uničenju nemške postojanke |
— |
Na pročelju Mariborske koče na Pohorju, Slivniško Pohorje št. 24 |
V NOČI NA 3. SEPTEMBER 1944 JE TOMŠIČEVA BRIGADA UNIČILA NEMŠKO POSTOJANKO
PRI MARIBORSKI KOČI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Bor1974, 11.XI.2019, fot.:P.Strajnar-T.Bizjak 26.9.2020 |
26.9.2020. 00:00 |
— |
— |
kamnita plošča - kraj zgodovinskega dogajanja, memorialna dediščina |
Hoče-Slivnica
|
k.o. 700 - Slivniško Pohorje, parc. št.: *50 |
|
Spomenik 2 kurirjema na Belem polju pri Hrušici |
Plošča v obliki pisma na stolpu, ovitem z žico. Tu je potekala kurirska pot čez Savo med postajama G-8 in G-28 od leta 1943 do 1945. Obeležje je bilo odkrito 27. julija 1958. -k, "Na Hrušici bodo odkrili spominsko obeležje gorenjskim kurirjem", Glas Gorenjske, 21. 7. 1958, str. 2 (povezava). Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 201. EŠD 5341 |
Približno 450 m od naselja Hrušica na levi strani ceste, pred spomenikom talcem na Belem polju. |
8 G 28 G . GORENJSKIM KURIRJEM v NOV 1941 - 1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik |
— |
— |
— |
stolp s ploščo |
Kranjska Gora |
2171 DOVJE, 487/1 |
|
Tovarne delavcem |
— |
Podhom 60. |
Pod vodstvom tovariša TITA |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
M. Hladnik 16. 4. 2017, slikano 7. 1. 2014 |
— |
— |
M. Kermavnar, 8.7.2025, dodal fotografijo iz Google Street View in postavil status na neobiskan, ker fotografija kaže, da plošče leta 2024 ni več. |
Spominska plošča |
Gorje |
2184 PODHOM, 318/4 |
|
Idrija, pokopališče, Vončina Pavel |
Grob Vončina Pavla, ki je padel 11.9.1943 v borbi z Nemci v Idriji, Pod Gorami. Pavel Vončina je napisan na spomeniku v Idriji, blizu hiše Gregorčičeva 35.
|
Idrija, pokopališče, hiša v bližini: Gregorčičeva ulica 12 |
VONČINA PAVEL |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar, 11.3.2023 |
11.3.2023. 00:00 |
— |
— |
Grob(išče) |
Idrija |
K. o. 2357 Idrija mesto, parc. št. 2462 |
|
Družini Vrečko |
Na Vrečkovi hiši št. 51, pri Konjeniškem klubu, je spominska plošča štirim članom družine, ki so izgubili življenja v NOB. Vir: Vodnik po partizanskih poteh. |
Škofja vas 51 |
[zvezda] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik 3. 4. 2022 |
19.6.2022. 00:00 |
— |
Sprememba lokacije M. Hladnik po fotografijah in informacijah Urha Ferleža 19. 6. 2022. |
Spominska plošča |
Celje |
— |
|
Jugoslovanskim vojakom, Ptuj |
Spomenik na grobu, v katerem je pokopanih pet vojakov bivše jugoslovanske vojske, ki so padli aprila 1941. Kamra. |
Pokopališče Ptuj, zraven osrednjega NOB-spomenika na tem pokopališču. |
BORCI JUG. VOJSKE PADLI A PRILA 1941 . MIHAJLO GAVRILOVIĆ . VELOMIR MILČIĆ . NOVICA BAJČETIĆ oficir . KOLOMAN MERC . NEZNAN VOJAK |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
2.7.2021. 00:00 |
— |
— |
Nagrobnik |
Ptuj |
— |
|
Sele-Cerkev, V spomin žrtvam nacističnega nasilja |
Pri vhodu v cerkev so tri plošče: padlim selskim vojakom v 1. svetovni vojni padlim selskim vojakom v 2. svetovni vojni in žrtvam nacističnega nasilja v 2. svetovni vojni |
V preddverju cerkve, desno od vhoda, na pokopališču Sele.
Hiša v bližini: Hiša številka 14 |
[križ z oljčnima vejicama] V SPOMIN . ČERTOV MATIJA, Tevl *1885 +1945 Celovec ČERTOV OŽBOLT, Zg. Hlipovčnik *1869 +1945 Stein/Donau DOVJAK APOLONIJA, Štinova *1898 +1945 Auschwitz DOVJAK FRANC, Hoc *1885 +1945 Auschwitz DOVJAK FRANC, Hribernikov *1926 + neznano DOVJAK HELENA, Hribernikova *1874 +1943 Frauenaurach DOVJAK LUKA, Foltic *1857 +1942 Frauenaurach DOVJAK MARIJA, Štinova *1904 +1945 Auschwitz DOVJAK PAVEL, Šimej *1918 + 1942 Jelendol DOVJAK ŠIMAN, Foltic *1901 +1945 Dachau DOVJAK VALENTIN, Šimej *1898 + Črna GREGORIČ NEŽA, Sp. Hlipovčnikova *1897 +1944 Ravensbrück KATNIK MIHA, Katnik *1899 +1944 Sele-Homeliše KELIH MAKS, Čavhov *1913 +1942 Celovec KELIH PAVLA, Vrbnikova *1909 +1945 Ravensbrück KELIH PETER, Marof *1880 +1945 Nürnberg MALE FELIKS, Jakopov *1904 +1942 Jelendol MLEČNIK PRIMOŽ, Sp. Mlečnik *1892 +1944 Auschwitz OLIP FLORIJAN, Užnik *1869 +1945 Stein/Donau PRISTOVNIK JERA, Husinja *1878 +1944 Waldheim ROBLEK FORTUNAT, Kacmunov *1909 +1945 Obirsko SUPAN ALBIN, Gornikov *1920 +1943 Ljubljana STERN FRANC, *1905 +1945 Sele-Šajda UŽNIK JANEZ, Cvitar *1902 +1945 Dachau WASSNER TOMAŽ, Žvižgej *1879 +1945 Celovec . TEŽKI ČAS NE VRNI SE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar, 20.10.2022 |
18.6.2023. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 22. 11. 2024, po predlogi Luštrek Janija odpravil napake na napisu plošči, in dodal Janijeve fotografije 3/1 do 3/3. |
Plošča |
Avstrija, Zell-Sele |
— |
|
Prezidanski Berinšček - SVPB, Hrvatska |
Slovenska partizanska bolnišnica je delovala od začetka do konca septembra
1942 na severozahodni strani Prezidanskega Berinščka.Postavili so tri šotore in
nadstrešek za kuhinjo. Taborišče bolnišnice je bilo na višini okrog 1080 m na
ploščadi, ki je bila z gostim drevjem.Tu je našlo zavetje 5 ranjencev, 3 bolniki
in osebja z dr. Aleksandrom Gala-Petrom.Pri kuhanju hrane so zelo pazili, da se
dim ne bi videl in so zato kurili drva brez lubja. S hrano jih je oskrboval
Loški odred. Po vodo so hodili v bližnje studence na Županovem lazu ali k Belim
vodam.Konec septembra 1942 so bili obveščeni, da Italijani in belogardisti vedo,
kje je bolnišnica na Prezidanskem Berinščku. Zato so na hitro vse pospravili,
organizirali prenos ranjencev in bolnikov ter se premaknili v smeri Belih vod v
bližino Škodovnika na koncu Šimenovih dolin. Bolnica1234 |
— |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
D.Divjak 9.7.2022 |
9.7.2022. 00:00 |
— |
— |
— |
Hrvaška, Čabar |
— |
|
Franc Korbun in brata Kamenšek, Maribor |
Le en vir omenja obstoj posebnega obeležja, namreč spominske lipe, zasajene leta 1946 v spomin na padle partizane Franca Korbuna in brata Kamenšek. Arih, Aleš. Spomeniki vojne, revolucije, svobode: Umetnostna galerija Maribor, maj 1985. Maribor: Zavod za spomeniško varstvo, 1985, brez pag. |
Lipa naj bi rasla na Korbunovi ulici. Ni znano, ali stoji še danes. Lokacija na zemljevidu je približna. |
— |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
Ivan Smiljanić |
26.4.2020. 00:00 |
— |
— |
Spominska lipa |
Maribor |
— |