| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Omladič, Gornji Grad |
»SEZNAM ČLANOV IN AKTIVISTOV OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA
|
Krajevno pokopališče v Gornjem Gradu. Ob glavni stezi proti cerkvi. |
TIHI DOM BRATOV OMLADIČ ŽRTEV OKUPATORJA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
Datum vnosa pred migracijo: 0031/05/31 21:44:16 |
20.5.2023, bb |
— |
17.9.2025. 08:51 |
M.Kermavnar, 17.9.2025, po predlogi Zdenke Primožič dodal podatke v Opis in katastrske podatke. Dopolnil Ime spomenika. |
Nagrobnik |
Gornji Grad |
K. o. 0942 GORNJI GRAD, parc. št. 10 |
|
Polje ob Sotli - Spominsko znamenje deportiranim krajanom na gasilskem domu |
Marmorna spominska plošča s tremi lastovkami in izgnanci ter bodečo žico, ki simbolizira izgnanost oz. ujetost, obeležuje žalostni spomin na nasilno izselitev in nacistični izgon krajanov Polja ob Sotli. Znamenje se nahaja nekaj metrov pred cerkvijoin na skrajni levi strani stene gasilskega doma. Spominsko znamenje, ki je v dobrem stanju (motiv ni zbledel oz. slabo razviden, prav tako pa je obeležje tudi redno vzdrževano), je dalo postaviti Društvo izgnancev Slovenije. Na podlagi Himmlerjevih smernic z 18. aprila naj bi v petih mesecih, od maja do oktobra 1941, izgnali od 220.000 do 260.000 Slovencev (brez koroških Slovencev) oz. vsakega tretjega Slovenca, ki je živel v takratni okupacijski coni tretjega rajha. To bi pomenilo tretjino vseh ljudi, ki so tedaj živeli v Spodnji Štajerski, Gorenjski in Mežiški dolini. Večji del izgnancev naj bi poslali v Srbijo južno od reke Save. Tisti, ki bi dobili zadovoljive rasne in politične ocene, pa na ponemčenje v t.i. stari rajh. Ravno obsavski in obsoteljski pas pa bi morala postati najbolj germanizirani območji Štajerske. Deportacije iz slovenske Štajerske so si sledile v treh valovih. Nemci so pri uresničevanju svoje raznarodovalne politike in v skladu z željo o vzpostavitvi »nemškega obrambnega zidu« na jugu okupirane Štajerske z izselitvenega območja ob Sotli in v Savi med 24. oktobrom 1941 ter 30. julijem 1942 v t.i. tretjem valu v Nemčijo odpeljali 62 transportov z več kot 36.300 ljudmi. S tega območja se je deportaciji v obliki prebega na Hrvaško, Ljubljansko pokrajino ali celo v severnejše predele Spodnje Štajerske izognilo približno 6.000 prebivalcev. Do konca julija 1942 so torej nacisti iz Posavja in Obsotelja izgnali oz. pregnali približno 43.000 ljudi ali 83 % prebivalstva iz predvojnega popisa v letu 1931. Na zaplenjena imetja omenjenega števila izseljenih v Posavju in Obsotelju je odgovornim za preselitve uspelo naseliti približno 15.000 (od skupnih 16.000 nemških naseljencev na spodnjem Štajerskem) kočevskih (kočevskih Nemcev je bilo kar 11.509), besarabskih, krimskih, bolgarskih, zgornještajerskih, bosanskih, bukovinskih, dobrudžanskih in južnotirolskih Nemcev. Skupno število izgnanih in preseljenih je znašalo nekaj več kot 80.000 Slovencev (do avgusta 1942 približno 54.000 ljudi) oz. približno tretjino števila, ki je bilo predvideno v letu 1941. 17.000 Slovencev se je nacističnim deportacijam izognilo tako, da so pobegnili v italijansko zasedbeno cono in Neodvisno državo Hrvaško. Evidenčna številka vasi Sedlarjevo: 4596 Viri: 1. Benedik, Franc et. al. Vodnik po partizanskih poteh. Ljubljana: Borec, 1978, 421-422, 588. 2. Ferenc, Tone. Izbrana dela: Okupacijski sistemi med drugo svetovno vojno, 1. Razkosanje in aneksionizem. Ljubljana: Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete, 2006, 74-75. 3. Ferenc, Tone. Izbrana dela: Okupacijski sistemi med drugo svetovno vojno, 2. Raznarodovanje. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 2010, 81-83, 84, 106-107, 108, 115, 220. 4. Vir: Pomniki našega trpljenja v letih 1941-1945 in v spomin umrlim v izgnanstvu, Zdenka Kaplan, Društvo izgnancev Slovenije 1941-1945, Ljubljana 2005 |
Na cesti Imeno-Bistrica ob Sotli od odcepa za Sedlarjevo nadaljujemo s potjo proti jugu še nadaljnjih 850 metrov, nato pa pri smerokazu za vas Polje ob Sotli zavijemo desno in z vožnjo nadaljujemo do gasilskega doma (od odcepa za Polje ob Sotli do omenjenega doma je pot dolga natanko 550 metrov). Spominska plošča, ki se nahaja približno 70 metrov pred cerkvijo, je pričvrščena na zunanjo steno gasilskega doma (levo od vhodnih vrat). Ogled je možen kadarkoli, tudi v temi oz. v poznejših večernih urah. |
DRUŠTVO IZGNANCEV SLOVENIJE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Daniel Siter, 19. 12. 2016
d.dIVJAK 29.8.2022 |
29.8.2022. 00:00 |
— |
Dopolnil podatke D.Divjak 29.8.2022
|
Spominska plošča iz marmorja pričvrščena na steno gasilskega doma |
Podčetrtek |
K.o.:1240 SEDLARJEVO, ŠT.PARC.:1911, podatek o lastniku ni javen. |
|
Franc Osojnik in Franc Kramberger, Krčevina pri Vurberku |
Na Krambergerjevi hiši je spominska plošča Francu Osojniku (1900-1942) in Frančeku Krambergerju (1914-1942), ki sta tukaj padla 29. decembra 1942. Postavitev plošče je predlagal odbor Zveze borcev Ptuj, izdelal pa ko je kamnosek Mrevlje na Ptuju. Postavili so jo 29. decembra 1962. Dimenzije plošče: 80 x 50 cm. "Pred odkritjem spominske plošče na kraju smrti Franca Osojnika velikega borca za svobodo. V Krčevini štev. 60 pri Vurberku je pred 20. leti preminul partizan in organizator osvobodilnega gibanja v ptujskem okolišu Franc Osojnik. Ravno istega dne, v soboto, 29. decembra ob 10. uri dopoldne bo občinski odbor Združenja borcev skupaj s KO ZB NOV na Grajeni odkril spominsko ploščo na kraju njegove smrti. Na svečanosti bo sodelovala šola v Grajeni. Zaradi zime bo svečanost skromna, vendar pa se je organizacija ZB odločila, da odkrije spominsko ploščo ravno na dan smrti junaka Osojnika in s tem zaključi letošnje svečanosti ob 20-letnici Slovenjegoriške čete. Drugo leto poleti bo na kraju Osojnikove smrti prirejena večja proslava v njegov spomin. Tudi šole bodo priredile izlete v kraj, kjer je padel eden največjih revolucionarjev v našem okolišu. Junak narodnoosvobodilnega boja je padel pred dvajsetimi leti. V sredo, 29. decembra, prod dvajsetimi leti so v Ptuj pripeljali na malem vozičku, privezanem na gestapovski avto, truplo junaka Franca Osojnika. Pred kmečko hišo v Krčevini štev. 60 je zaradi izdaje padel iznenada - njegovo telo so prerešetali sovražnikovi streli. Njegovo truplo so pokopali za mestnim pokopališčem, kjer so že od avgusta ležali njegovi mrtvi tovariši narodni heroj Jože Lacko, Franc Kramberger, Alojz Zavec, Stojko Drago in bratje Reši. Kdaj je Osojnik postal borec za pravice. Franc Osojnik se je rodil 26. avgusta 1900 v Janeževcih v Slovenskih goricah. Učil se je mlinarske obrti. Bil je znanja željan otrok, ki se je že v letih, ko je hodil v osnovno šolo na Destrnik, veliko čital. Ob čtivu je postajal svobodomiselnega duha in se včlanil k »Sokolu«. Tudi tedaj je še posegal po knjigah šolske knjižnice in nastopal je v igrah, ki jih je društvo prirejalo. Z željo spoznati tuje kraje in domovino, se je napotil po Jugoslaviji in po drugih balkanskih deželah. Kdaj je Osojnik spoznal marksistični svetovni nazor in ga osvojil, ni povsem jasno. Bil je Lackov prijatelj. Lacko je stopil v Komunistično partijo leta 1932. Takrat so začeli ustanavljati Društva kmečkih fantov in deklet, pod vplivom nekdanjih pristašev Samostojne kmečke stranke. Komunisti pa so v društvu vnašali naprednega duha. Lacko je imel pri tem delu veliko zaslug in ena največjih je bila ta, da je pridobil za stvar socializma izobraženega kmeta Franca Osojnika. Osojnik je bil trdna opora pri Lackovem delu pri Zvezi kmečkih fantov in deklet predvsem v domačem kraju Destrniku. Pri volitvah leta 1932 je pomagal agitirati za opozicijo proti vladni listi, organiziral je sestanke po domačem okolišu, na katere je prihajal Jože Lacko in govoril ljudstvu o pravici, ki si jo mora sama priboriti. Ko je vdrl okupator. Franc Osojnik se je razživel kot revolucionar najbolj tedaj, ko je bila domovina najbolj v nevarnosti, v času fašistične okupacije. Tedaj se je uvrstil med najbolj smele borce za osvoboditev našega naroda in za njegovo boljšo bodočnost. Prav nič ga ni zadrževalo v njegovem boju, niti misel na smrt, misel na svojce, na ženo, na mater, ki ju je imel zelo rad. Na njegovem domu v Desencih so se že leta 1941 shajali ilegalci. Osojnik je obiskoval zanesljive ljudi po Slovenskih goricah in jih pridobival za OF. Njegov dom je bil shajališče komunistov, organizatorjev upora proti okupatorju. Sam pa seveda ni vedel, da je njegova hiša opazovana , kar je po vsej verjetnosti bila, saj je ohranjen okupatorjev dokument iz leta 1941, ki govori o politični nezanesljivosti Franca Osojnika. Z Lackom sta delala za OF z roko v roki. Prehodila sta skoro vse kraje po Slovenskih goricah in snovala žarišča upora. S seboj sta prinašala Ilegalni tisk OF in zbirala prispevke. Leta 1942 je Franc Osojnik odšel marca v Rogaško Slatino, kjer je deloval v okolici Pokrajinski odbor OF in KP za Štajersko. Tam je poročal o položaju OF v ptujskem okraju, o zadržanju ljudstva do okupatorja, o okupatorjevem nasilju. Z nalogo, da ustanovijo v ptujskem okolišu partizansko skupino, se je vrnil v domači kraj skupaj z Mimo Kovač-Barčko, ženo padlega heroja Štefana Kovača. Barčki je Pokrajinski komite KP zaupal vodstvo KP v ptujskem okolišu, Lacko je vodil delo OF. V trdno oporo jima je bil Franc Osojnik, ki ga j e PK KP določil za vodjo partizanske skupine, ki naj bi jo čimpreje ustanovili. Mirna Kovač-Barčka pravi v svojih spominih, da Osojnika niso mogli poslati takoj v partizansko četo za komandirja ali političnega komisarja, ker je bil nujno potreben pri utrjevanju postojank OF po Slovenskih goricah in drugod po okraju. Osojnik je zelo dobro poznal domače kraje in ljudi In Lacko ni mogel sam prevzeti odgovorne naloge, utrditi tla in poiskati zanesljive postojanke za prvo oboroženo skupino v ptujskem okolišu, preveč je bil kompromitiran. Osojnik se je četi pridružil in prevzel njeno vodstvo maja. Toplak Janez iz Mostja pravi, da je bilo to ob prvi košnji. V Mostje je prišel s kolesom in nahrbtnikom ter karabinko, zavito v stari suknji. Zahteval je zase prostor, da se bo odpočil. Čez nekaj dni so prišli k Toplaku še drugi partizani in spali na seniku. Okoli 20. junija so se preselili v podzemeljsko jamo v bližnjem hribu. Od tod so odhajali na akcije, včasih jih po nekaj dni ni bilo, nato so se zopet vrnili. Po bitki pri Mostju. Osojnik je bil drzen borec, o tem pripovedujejo preživeli sodelavci Slovenjegoriške čete. Čeprav so bile nadvse hude okoliščine boja, je četa junaško napadala okupatorjeve postojanke po Slovenskih goricah. Po bitki pri Mostju 8. avgusta 1942 se je Franc Osojnik z ranjeno, krvavečo roko, nesposoben za boj, prebil iz sovražnikovega obroča. Zatekel se je v Pesnico ter se skril pod štor ob bregu reke, kjer je do noči počakal, da so se orožniki in gestapovci umaknili z bojišča. Pozno zvečer se je splazil iz skrivališča v vodi ter se odpravil po skrivnih poteh do Vičave, kjer se je silno izčrpan zaradi izgube krvi skril v zapuščeni drvarnici pri Selmajerju. Ranjeno nogo mu je negovala Olga Meglič, ki mu je prinašala tudi hrano. Že nekaj dni po bitki se je oglasil na Panorami na stalni javki, kamor je prišla Barčka. Bilo je nadvse žalostno srečanje. Govorila sta o četi, o njenem porazu, o smrti hrabrih borcev. Barčka pravi, da je bil Osojnik tak, kakor še nikoli, postaran, bled, upadlega obraza. Še nekaj dni si je moral Osojnik zdraviti svojo nogo, da je lahko odšel na pot k sorodniku Martinu v Breg v Krčevino, kjer je prenočeval na seniku. Spal je z revolverjem pod zglavjem in se takoj zbudil, če je pod senikom kaj zašumelo. Tov. Breg se spominja, da mu je Osojnik pripovedoval, kako je s težavo z ranjeno nogo odšel tisti dan, ko so Lacka vodili po Ptuju, v mesto, dobro maskiran in se vtihotapil na podstrešje gostilne »Pri pošti« , kjer je opazoval, kako so Lacka nemčurji brcali in pljuvali. Med sramotilci je bil tudi Bezjak iz Krčevine, ki se je vdinjal okupatorju. Njemu je namenil smrt. Pripeljal ga je nekdo z motorjem čez nekaj dni pred Bezjakov dom, in Bezjak je dobil zasluženo plačilo. Osojnikova smrt. Osojnik je imel prijatelja Franca Kukovca iz Krčevine, v stari Jugoslaviji podoficirja, med okupacijo pa upravnika Komeljevega zaplenjenega posestva. Že leta 1941 ga je Osojnik pridobil za OF in delal je skupaj z Osojnikom in njegovim prijateljem Francem Krambergerjem, kmečkim sinom iz Krčevine. Kukovca je okupator dvakrat zaprl. Ko je prišel drugič iz zapora, je bil v gestapovski službi. V zaporu je klonil pred okupatorjem, ko mu je ponujal svobodo ali smrt, svobodo pa za ceno ovaduštva. Osojnik je odšel septembra 1942 v Ruško četo in postal njen politični komisar. Večkrat pa se je vrnil v ptujski okraj zaradi posebnih nalog. Nekega dne je ob prihodu na ptujsko področje obiskal Kukovca na Čermelovem posestvu. Kukovec ga je povabil na ožji sestanek OF h Krambergerju v Krčevino štev. 60. Izdajalec je obvestil dva okupatorjeva sodelavca, naj javita Osojnikov prihod županu v Grajeni. Tudi Kukovčeva žena je javila na občino, da je prišel Osojnik in kam sta odšla z njenim možem. Po telefonu so iz občine sporočili na gestapo v Ptuj, kje je Osojnik. Že čez nekaj minut so pridrveli gestapovci z avtomobilom in zahtevali, da jim župan Petek in tajnik Herbst kažeta pot do Krambergerjevih. Hišo so obkolili. Petek je skozi okno poklical Kukovca, ki je skočil skozi vežo do glavnih vrat, Franc Kramberger je bežal skozi kuhinjo na plano, kjer so ga podrle gestapovske krogle. Ranjen in krvaveč je tekel do soseda Jakoliča; domači so ga položili v posteljo, kjer je izkrvavel. Ko je Kukovec preskočil glavna vrata, je na prostem zakričal: »Drugi je! « Osojnik je medtem hotel planiti na prosto, a že na stopnicah ga je zadel strel iz strojnice. Kukovec je nato odšel k sosedu Marušiču po ročni voziček, na katerega so naložili mrtvega Osojnika in ga pripeljali do občine v Grajeni. Čez noč so ga imeli na občinskem dvorišču, nato pa so zjutraj odpeljali v Ptuj, kjer so ga razkazovali ljudem na dvorišču gestapa. Osojnikova smrt je pomenila veliko izgubo za narodnoosvobodilni boj, njegovo ime pa je vzpodbujalo nove borce k pogumu, ki je bil potreben za boj do zmage nad okupatorjem. Po Osojniku so imenovali tehniko, ki je tiskala časopise in brošure OF. Ohranjeni so izvodi te tehnike, ni pa še pojasnjeno, kje je sodelovala. Po osvoboditvi je ljudska oblast obsodila na smrt tiste, ki so izdali velikega junaka in borca za svobodo, Franca Osojnika. Njegovo ime je prevzela kmetijska zadruga pri Ptuju, letos ob 20-letnici njegovega največjega junaštva, je Obč. LO v Ptuju imenoval eno ptujskih ulic v ulico Franca Osojnika. Po njem je preimenovana tudi osnovna šola na Ljutomerski cesti v Ptuju. Ne pozabimo na kmeta - revolucionarja, ki se je junaško boril in umrl za svobodo svojega naroda!«
|
Preko naselja Grajena v levo do Krčevine 60. |
PRI TEJ HIŠI JE PADEL 20. DECEMBRA 1942 FRANC OSOJNIK IZ DESENC ROJ. 1900 JUNAŠKI BOREC ZA SVOBODO NAŠEGA NARODA SKUPAJ Z BOJNIM TOVARIŠEM FRANCEM KRAMBER- GERJEM ROJ. 1914 V KRČEVINI |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
D.Divjak, 14.april 2020 |
24.4.2020. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 8.12.2023, dopolnil Opis po predlogi Zdenke Primožič |
Spominska plošča |
Ptuj |
K.o.: 366-KRČEVINA PRI VURBERKA,št.parc.: *107/1 |
|
Anton Resnik, pokopališče Domžale |
— |
Pokopališče Domžale, kakih 6 vrst severno od južnega zida. [Spletni vir] Iskalnik grobov Domžale, P: C, V 1 8, S: 3/1.
. |
MALEŽEVI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
2.9.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Domžale |
— |
|
Skadanščina, Ustanovitev II. bataljona Istrskega odreda |
— |
Skadanščina, obcestna fasada hiše Skadanščina 2 |
[zvezda] V SPOMIN NA USTANOVITEV |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar, 14.10.2022 |
8.9.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 8.9.2023, obiskal, dodal fotografije 3/1 in 3/2 |
Spominska plošča |
Hrpelje-Kozina |
K. o. 2574 MARKOVŠČINA, parc. št. 2807 |
|
Podkoren, pokopališče |
— |
Pokopališče Podkoren |
MERTELJNOVI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
24.4.2021. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Kranjska Gora |
2168 PODKOREN, 14/2 |
|
Domžale, pokopališče, Nemec Janko |
SIstory navaja: Ime in priimek: Ivan Nemec, Oče: Valentin, Mati: Ivana, Priimek matere: Štebi, Po domače: Bognarjev, Datum rojstva: 15.12.1921, Kraj rojstva: Domžale, Kraj bivanja: Domžale, Zakonski stan: samski, Poklic (soc. status): Ni podatka, PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 11.01.1945, Kraj smrti / izginotja: Mirna Peč, Kraj pokopa: NULL, Država pokopa: Slovenija |
Pokopališče Domžale, [Spletni vir] Iskalnik grobov Domžale, P:C, V:06, S:4/1, Majda Nemec. |
[reliefna upodobitev Kristusove glave, križ] RODBINA NEMEC |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 6.12.2024, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič |
6.12.2024. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Domžale |
K. o. 1959 DOMŽALE, parc. št. 4927 |
|
Požig vasi Stanovišče |
Obeležje namenjeno dvakratnemu požigu vasi. Ob plošči je infotabla. Postavljeno 2015. Vas Stanovišče, je bila požgana dvakrat. Prvič ob koncu Kobariške republike, 2. novembra 1943 in drugič le osemdeset dni pred koncem druge svetovne vojne, 19. februarja 1945, ko so za hišami v vasi ostali le zidovi ter pepel. Življenje je izgubilo enajst domačinov. |
Iz glavne ceste Staro selo - Breginj zavijemo v vas Stanovišče in nadaljujemo v stari del vasi. |
Kot bi kamenjčki na ognjiščih ponovno zažareli in bi veter s Stola prinesel ubrano pesem stanoviških ljudi. V spomin vsem vam. |
— |
— |
— |
— |
Vojko Hobič, 15.12.2018 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Kobarid |
2217 SEDLO, 2321/4 |
|
Ljubljana, Žale, Zupančič Janez |
Sistory: Ime in priimek: Janez Zupančič, Datum rojstva: 20.10.1924, Kraj rojstva: Ljubljana, Datum smrti / izginotja: 21.08.1944, Kraj smrti / izginotja: Dachau |
Ljubljana, pokopališče Žale, oddelek [36A], vrsta [10], grob [1], ni v seznamu Žal, je v seznamu Sistory |
ZUPANČIČEVI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 14.11.2022, po slikah in besedilu M. Luštrek
D.Divjak dopolnil podatke 30.6.2023 |
30.6.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 9.3.2023, Prenesel iz skupinskega zapisa v samostojni zapis. |
Grob(išče) |
Ljubljana |
K.o.: 1736-BRINJE I., št.parc.: 826/11 |
|
Franc Sajovic, Domžale |
— |
Levo od vhoda na domžalsko pokopališče,
Iskalnik grobov Domžale, P:D, V:00, S:2/1 |
Rodbina Sajovic Oče Franc padel * 14. 2. 1908 + 24. 10. 1944 Z TVOJIM SRCEM TVOJO MOČNO DUŠO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 6. 7. 2018 |
6.12.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 5.12.2024, dodal fotografijo 2 Zdenke Primožič |
nagrobnik |
Domžale |
1959 DOMŽALE, 4927 |
|
Prvačina, Grobnica padlim v NOB na pokopališču |
— |
Prvačina, na novem delu pokopališča. Hiša v bližini: Prvačina 117 |
zvezda KDOR MIMO GRE NAJ POSTOJI napisi na 11 kamnih poleg centralnega dela spomenika: na levi strani: JUG AVGUST 1912 - 1944 KOŠUTA EDVARD 1926 - 1944 HROBAT ALBERT 1925 - 1944 COLJA DANIJEL 1926 - 1944 NEZNAN BOREC - 1944 . na desni strani: MARCOLA MARIJA 1922 - 1944 ŠKARABOT MIRKO 1924 - 1943 ŠKRL BENEDIK 1916 - 1944 ŠTRANCAR JOŽEF 1922 - 1944 TRAMPUŽ JOŽEF - 1944 NEZNANI BOREC - 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar 14.8.2020
24.12.2021 D.Divjak |
24.12.2021. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 27.8.2021, fotografije in napis na spomeniku
14.12.2021 dopolnil podatke D.Divjak |
grobišče |
Nova Gorica |
K.o.: 2320 -PRVAČINA, št.parc.: 1/7 |
|
Čadram |
Čadram, lokacija 46.3893 S, 15.4665 V, Čadram- 1 (501130091) gr. (01) krajevno pokopališče. |
TANTEGEL |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
31.7.2020. 00:00 |
— |
— |
družinski grobovi |
Oplotnica |
— |
||
MURSKA SOBOTA, Trubarjev drevored - spomenik padlim učiteljem in profesorjem |
EŠD: 6857 Ob poti v parku v Trubarjevem drevoredu, ki vodi k Murskosoboškem gradu, so 10. maja 1959 odkrili spominsko obeležje, kamnit spomenik, stilizirano čašo, visok okoli 1,80 m, zgoraj širok okoli 1,50 m, spodaj okoli 1,00 m, širok okoli 0,30 m, ki ima na obeh straneh vgrajeno kamnito ploščo, zgoraj široko okoli 1,00 m, spodaj okoli 0,80 m z vklesanim sporočilom. Na vzhodni strani - na pristopni je napis "Kakor ponosni galebi nad vodo taki so pali za našo svobodo", na zahodni pa je popis žrtev fašističnega nasilja. Spomenik stoji na urejeni poploščeni površini, kvadratne oblike, velikosti 3,00 x 3,00 m Spomenik je postavljen v spomin vsem zavednim učiteljem, ki so postale žrtve fašističnega nasilja v letih 1941 - 1945. Avtor spomenika je arhitekt Franc Novak. Leta 2019 je bilo spominsko obeležje obnovljeno. slika 4-Kamra |
Soboški park |
plošča na vzhodni strani: KAKOR PONOSNI GALEBI NAD VODO TAKI SO PALI ZA NAŠO SVOBODO V BOJU PROTI FAŠIZMU PADLIM TOVARIŠEM UČITELJI IN PROFESORJI POMURJA 10.MAJA 1959 plošča na zahodni strani: KERENČIČ JOŽE - JANKO, NARODNI HEROJ - TOMASINI SILVIRA, NARODNI HEROJ; APIH - PEČAR MARA * BABNIK JANKO * BERCE - PETOVAR MILENA * BERCE RAFAEL * BLAŽIČ ANDREJ * BRAČKO - ŠTOKELJ ANTONIJA * BRAČKO FRANC * CASAR VINKO * CERUT VIDA * ČURMAN LUDVIK * DEŠKOVIČ - OSTERC MARIJA * DREKONJA CIRIL * DROLC MILENA * FERJAN MILAN * GABRIJELČIČ FRANJO * GNUS - RAVBAR MIRA * GRČA JOSIP * HVALA ANTON * KLANŠČEK BERNARD - ŽARKO * KNAFELJC FRANJO * KONTLER JULIJ * KOROŠAK DRAGO * KOŠAK VINKO * DR. KOVAČIČ MAKS * KRAMBERGER JOŠKO - JOCO * KRAŠNA ZMAGO * KUČAN KOLOMAN * MALIČ JUSTINA * PETROVIČ BOLESLAV * PINTAR JULKA * PREŠEREN ŠTEFKA * PRISLAN JOŽE * PUCELJ LOJZE * PUPIS LOJZE * SKOK FERDO * STARC BOGOMIR * ŠIFRER TONE * ŠILOVINAC PAVEL * ŠINKOVEC VIKTOR * ŠTER JOSIP * ŠTOK LJUDMILA * ŽENER VILJEM * DEŠKOVIČ MILAN |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dopolnik D.Divjak, 1.maj 2020, dop. T.Bizjak in P.Strajnar 1.9.2020 |
1.5.2020. 00:00 |
— |
— |
kamen - memorialna dediščina |
Murska Sobota |
K.o.: 105-MURSKA SOBOTA, št.parc.:689 |
|
Spomenik padalcem-Škrbine |
. |
Na objektu Škrbina 075. Ob glavni cesti in viden z nje. |
— |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Bor1974 |
13.10.2020. 00:00 |
— |
— |
Spominski plošči |
Komen |
2411 ŠKRBINA, 1248/3 |
|
Padlim v NOV, talcem in žrtvam fašizma-Rimske Toplice |
— |
Pokopališče Rimske toplice |
1941 [zvezda] 1945 Za svobodo in lepšo bodočnost našega ljudstva so dali svoja življenja – na tem pokopališču pokopani: Padli v NOV: Ustreljeni talci: PLAHUTA ALBERT TOVORNIK JOŽE OGRIZEK ALOJZIJA ČANŽEK VALTER OGRIZEK LEOPOLDINA ZAVRŠNIK KARL PEČNIK JERNEJ Žrtve fašizma: PET NEZNANIH OGLARJEV - SLOVENCEV JELENC DRAGICA MLAKAR MARIJA JAZBINŠEK MARIJA VORINA MARTIN Slava jim! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Bor1974, 25.XI.2019-nedokončano |
25.11.2019. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 19.9.2023, dodal besedilo na spomeniku po predlogi Zdenke Primožič
V Planinskem vestniku 02/1962, str. 66 piše: "Ko gremo mimo restavracije Stara pošta, beremo z marmornate plošče na pročelju: "V tej zgradbi so fašisti dne 15. X. 1943 do smrti mučili pet neznanih Slovencev".
Iz tega je moč sklepati, da je bila prvotno druga plošča z napisom o oglarjih.
Bor1974-08.VIII.2024 |
Spomenik iz marmorja |
Laško |
1039 RIMSKE TOPLICE, 620/6 |
|
Novo mesto, Spominska plošča Vinku Kristanu |
Pravokotna plošča iz belega kamna, odkrita 1976, je posvečena V. Kristanu
(1917 - 1942), ki je v letih 1940 do 1942 deloval kot aktivist KPS v Novem
mestu. |
Rozmanova ulica 34. Plošča je vzidana na čelni fasadi stavbe, v kateri je Kristan stanoval. |
V TEJ HIŠI JE OD POMLADI 1940 DO ARETACIJE 17. MARCA 1941 SLUŽBOVAL IN TAJNO DE- LOVAL KOT INŠTRUKTOR CK KPS TER OD SEPTEMBRA 1940 DO ARETACIJE KOT SEKRETAR OK KPS NOVO MESTO VINKO KRISTAN 1917 - 1942 SO NOVO MESTO 29.10.1976 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar |
24.5.2020. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Novo mesto |
K. o. 1456 Novo mesto, parc. št. 1195 |
|
Koritnica ob Bači, spomenik padlim borcem in žrtvam FN |
EŠD:24682 Gre za visok spomenik trikotnega tlorisa; na treh betonskih, pokonci postavljenih stiliziranih 'puškah' so s treh strani pritrjene marmorne plošče z napisi. Arhitekt Ljubo Brovč je avtor spomenika, postavili pa so ga 1973. leta "KORITNICA-ZSV (Zavod za spomeniško varstvo op.D.D.) Gorica je dal soglasje k postavitvi spomenika ZB NOV s pogojem, da dostavijo načrt spomenika in po končani gradnji uredijo okolico.-E.S." Vir: Emil Smole, ZVS Nova Gorica, Konzervatorska poročila, Zgodovinski spomeniki, 1972, Varstvo spomenikov XVII-XIX, Ljubljana 1975 |
Na desni strani ceste Podbrdo-Bača pri Modreju ob vstopu v vas |
1. plošča V SPOMIN ZNANIM IN NEZNANIM 2. plošča UMRLI V INTERNACIJI ŽRTVE VOJNE 3. plošča PADLI BORCI Na robu dveh plošč so navpično zapisane letnice vojne: 1941 (simbol zvezde) 1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik 30.4.2020
24.1.2022 D.Divjak |
30.4.2021. 00:00 |
— |
JSNP, 172: Posvečen 25 žrtvam, odkrit 24. 9. 1972, slikar Ljubo Brovč. Vodnik: 22 padlim borcem in 13 žrtvam fašističnega
nasilja, odkrit 1973. -- M. Hladnik 30. 4. 2021
24.1.2022 dodal opis D.Divjak |
plošče na betonskem stojalu |
Tolmin |
k.o. 2244 - Grahovo, parc. št.: 304/3 |
|
Ivan Hribar |
Nekdanji ljubljanski župan Ivan Hribar je iz protesta proti okupaciji Ljubljane (Italijani so mu ponudili županstvo) napravil samomor. V poslovilnem pismu je zapisal Prešernove verze Manj strašna noč je v črne zemlje krilu, kot so pod svetlim soncem sužni dnevi. Ivan Hribar. Wikipedija. |
Na obrežju Ljubljanice, nasproti h. št. Breg 1 in 2. |
— |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 15. 4. 2017 |
— |
— |
— |
Kip |
Ljubljana |
Ljubljana mesto, 154/87 |
|
Petim borcem, Ložice |
— |
Spominska plošča je na skali nad koritom pod lipo, Puste Ložice. |
Na tem mestu je 28. 1. 1945 okupator ustrelil pet partizanskih borcev ZB Senovo |
— |
— |
— |
— |
Anton Petrovič, 24. 2. 2017, nedokončano |
— |
— |
— |
spominska plošča |
Krško |
4/2 Dobrova |
|
Plošča posvečena pedagoškemu tečaju |
Plošča, je bila obnovljena v oktobru 2019. |
Iz glavne ceste v D. Trebuši čez most. Desno je naselje z večnamensko kulturno dvorano. Plošča je na stavbi. |
[šolska tabla z zvezdo] V GORENJI IN DOLENJI TREBUŠI – OB 40- LETNICI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Vojko Hobič, 28.9.2019 |
6.6.2025. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 6. 6. 2025, po predlogi Mojce Luštrek uredil besedilo na plošči, postavil zvezdico na stavbo, dodal status in fotografiji 3/2 in 3/3. |
Spominska plošča |
Tolmin |
K. o.2260 PRAPETNO BRDO, parc. št. 1109/4 |
|
Črni Kal, Grobišče osmih neznanih borcev |
Grobišče predstavlja grob z nagrobnikom, na katerem je posvetilo. |
Krajevno pokopališče Črni Kal. Ozka cesta zavije pri cerkvi levo. Po cca 380 m se pride do pokopališča v gozdu. Grob je sredi pokopališča. |
TUKAJ POČIVAJO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar |
20.11.2021. 00:00 |
— |
— |
Grob(išče) |
Koper |
2600 ČRNI KAL, 2412/2 |
|
Spominska plošča na planinskem domu |
Na planinskem domu je bila pritrjena plošča v spomin 1.štajerskemu bataljonu. Planinsko društvo Vransko je z glasovanjem odločilo, da se ta plošča nadomesti z novo: V SPOMIN NA VELIKE ŽRTVE PREBIVALCEV ČRETE MED NOB. Prvotna plošča je v prostorih koče, prislonjena na zid in obdana z razno kramo. (posnetek št.1). Tudi na cerkvici Sv Katarine na Čreti se je pred leti pojavila plošča s popolnoma neprimernim zapisom. |
Pritrjena na fasado planinskega doma na Čreti. Dostop po lokalni cesti iz Vranskega, čez Tešovo - 8 km. Po lokalni cesti iz Letuša, čez Dobrovlje - 14 km. Po lokalni in gozdni cesti iz Kokarij ali Nazarja - 8 km. |
V SPOMIN NA VELIKE ŽRTVE PREBIVALCEV ČRETE MED NARODOOSVOBODILNIM BOJEM V LETIH 1941 - 1945 ZVEZA BORCEV NOV VRANSKO 2006 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Sandi Grudnik, 23.4.2019
S. Gradišnik, 5. 10. 2024 |
5.10.2024. 00:00 |
— |
S.Gradišnik, 19.10.2022. V notranjih prostorih doma je še ena plošča (ostanek odlomljene stopnice), ki so jo pri gradnji doma pritrdili na steno: OB 31. OBLETNICI BORBE 1.ŠTAJERSKEGA BATALJONA, ČRETA 26.10.1941.
ZZB VRANSKO, 10.9.1972.
S. Gradišnik, 5. 10. 2024 dodal posnetke in dopolnil opis.
|
Marmorna plošča |
Vransko |
— |
|
Otočec, grobnica na pokopališču |
Spomenik
je posvečen tu pokopanim padlim in žrtvam, Vinku Paderšiču in tovarišem ter
spomenik padlim borcem. Osrednji del je kamnit obelisk s petokrako zvezdo na
vrhu.
Arh. Špelka
Valentinčič Jurkovič
1957.
EŠD 8728 |
Na pokopališču v Otočcu (vzhodni del vasi), pod cesto tik pokopališke vežice, na meji med starim in novim delom. |
Obelisk: BARBO ANTON BLAŽIČ FRANC TER MNOGI NEPOZNANI |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 7. 1. 2020 |
8.2.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 8.2.2024, z imeni dopolnil Besedilo na spomeniku |
obelisk in dve skupini plošč |
Novo mesto |
K. o. 1460 Šentpeter, parc. št. 4/6 |
|
Borcem Rdeče armade. |
Na pokopališču v Cankovi je spominska plošča padlim borcem Rdeče armade, ki so sodelovali v boju za osvoboditev Prekmurja.Vir: Vodnik po partizanskih poteh str. 344. |
Pokopališče Cankova. |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
2.4.2022. 00:00 |
— |
Spomenik 14.XIl2021 ni bil najden! Bor1974 |
Nagrobnik. |
Cankova |
69 CANKOVA, 738/1 |
|
Ruše- Nagrobnik Vanda Škerbinjek |
— |
Pokopališče Ruše, ob zidu ob Knifičevi ulici. |
Škerbinjek Vanda 1924--1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 25. 8. 2017
9.april 2021 dopolnil D.Divjak |
9.4.2021. 00:00 |
— |
9.4.2021 dopolnil podatke D.Divjak |
Nagrobnik |
Ruše |
K.O.: 665-ruše, ŠT.PARC.: 1602 |