| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Družina Božič, Apače |
Nemci so Božičevo družino izselili v Nemčijo, potem poslali Antona na delo v Gradec in ga mobilizirali ter poslali na vzhodno fronto, kjer je padel. Na novem nagrobniku so samo imena članov družine. Padlim za svobodo, 24 |
Pokopališče v Apačah (Abtei).
hiša v bližini: Gallizien, Abtei 2 |
Zapustil si domačo vas, Tu počiva Anton Božič, rojen 5 . decembra 1926, padel 30. julija 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik neobiskano, nedokončano |
— |
— |
M. Kermavnar, 20.10.2022, fotografija 1 |
Nagrobnik |
Avstrija |
— |
|
Spomenik izgnanim, Kozje
|
Spomenik je odkrila Krajevna organizacija Društva izgnancev Slovenije Kozje
8. septembra 2002 v spomin na leto 1942. Fotografiji - A.Petrovič 21.8.2020 |
V središču naselja je poleg stavbe s policijo manjši park v katerem je omenjeno obeležje. |
1941 lastovke silhuete sklonjenih ljudi 1945 . V SPOMIN NA LETO 1942, KO JE OKUPATOR NADALJEVAL Z IZGONOM SLOVENCEV IZ KOZJANSKEGA V NEMŠKA IZGNANSKA TABORIŠČA DRUŠTVO IZGNANCEV SLOVENIJE KRAJEVNI ODBOR KOZJE 8. 9. 2002 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D.Divjak 26.3.2022 |
26.3.2022. 00:00 |
— |
D.Divjak, prenesel iz zapisa z dvema obeležjema na nov zapis 26.3.2022 |
Skala s spominsko ploščo |
Kozje |
K.o.: 1242 - KOZJE, št.parc.: 1461 |
|
Sredgora, Prvotni grob Franca Rozmana - Staneta |
Leseno obeležje označuje skrito lokacijo prvotnega pokopa Franca Rozmana-Staneta, komandanta GŠ NOV in POS, ki se je smrtno ponesrečil 7. novembra 1944 v Lokvah pri Črnomlju. Posmrtne ostanke so 1949 prekopali v grobnico narodnih herojev v Ljubljani. Granitno obeležje je postavil občinski odbor ZZB NOV Črnomelj 26. avgusta 1973. EID: 1-30669 Fotografiji 1 in 2: fb Združenja borcev za vrednote NOB Bele krajine Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 103. Ali je na fotografiji 2 spomenik, ki stoji ob cesti v bližini groba ??? |
Sredgora
Lokacija nekdanjega groba je v globoki vrtači na levi strani ceste, ki od Sredgorske luže vodi proti nekdanji kočevarski vasi Golobinjek.
GPS po lokaciji v RKD:
45,0699 N 15,0778 E
PREVERITI |
Začasni |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Kermavnar, 12.1.2024 |
12.1.2024. 00:00 |
— |
— |
— |
Semič |
K. o. 1531 Golobinjek, parc. št. 752/1 |
|
Partizanska bolnišnica Soškove Lokvice |
Lesene
šesterokotne table tu ni, tudi kakih ostankov nisva
našla.
Slovenska vojna partizanska bolnica Snežnik (SVPB - S) je sestavljena iz vrste manjših bolnišničnih postojank na različnih lokacijah, ki jih kaže zemljevid z informacijske table pri spomeniku na Županovem lazu (https://obelezja.wordpress.com/2018/03/19/zupanov-laz-spomenik/#jp-carousel-2953). Z masivnimi hrastovimi šesterokotnimi tablami so jih označili v 70. letih (najbrž leta 1976). Mitja Jerič jih je popisal v Vodiču po poteh slovenskih partizanskih bolnišnic pod Snežnikom (2009). Logarji so mu pomagali najti lokacije, on pa se je menda oddolžil tako, da je poskrbel za njihovo označitev še s kovinskimi ploščami na bližnjih skalah. Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Bolnica1234 |
Dostop: Iz Babnega Polja greš po dobri gozdni cesti do Županovega laza (od krajevne table Babno Polje 4,2 km). Med cestama naprej in levo se na travnik spušča kolovoz z napisom POZOR STRELIŠČE / PREHOD PREPOVEDAN. Če ga lovci ne uporabljajo, se spustiš levo od strelišča v gozd. Skromna stezica kmalu izgine, nekaj lesenih puščic sem ter tja pa pripelje v kotanjo s ploščo za bolnišnico. |
Na kovinski plošči piše: /peterokraka/ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po podatkih in fotografijah družine Luštrek.13.5.2022 |
13.5.2022. 00:00 |
— |
— |
— |
Loška dolina |
— |
|
Dem Völkerfrieden, Žale, Ljubljana |
Špelca Čopič, Damjan Prelovšek in Sonja Žitko, Ljubljansko kiparstvo na prostem, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1991, str. 147. Geslo: vsi123prenesen |
— |
Dem Völkerfrieden |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 29. 12. 2016 nedokončano |
— |
— |
— |
kip in marmorni kubus |
Ljubljana |
— |
|
Zmagovita bitka vzhodnokoroškega odreda na Pristavi pri Črni |
Nemške enote so leta 1944 nameravale prodreti na svobodno ozemlje v gornji Savinjski dolini, hkrati pa so hatele izseliti zavedne slovenske družine Koprivne in Bistre. To namero je preprečil vzhodno koroški odred in že na Pristavi pri Črni na Koroškem napadel prve nemške enote, ki so prodirale proti Kprivni. Razplamtela se je huda bitka, ki je trajala od 19. do 24. avgusta 1944. Enote vzhodnokoroškega odreda so se uspešno upirale nekajkratni premoči sovražnikovih enot. Preprečile so vstop na osvobojeno ozemlje in izselitev slovenskih družin. Sovražnikovim enotam pa so prizadejali hude izgube. V teh bojih so imeli Nemci okrog 60 mrtvih in 50 ranjenih, partizani pa so imeli tri ranjence , pet partizanov pa so pogrešali. V spomin na to zmagovito bitko Vzhodnokoroškega odreda so 25. avgusta 1984 ob razcepu ceste Črna - Bistra odkrili velik spomenik iz betona, ki simbolizira partizanski napad in zmagovito bitko. Napisi na ploščah nazorno pričajo. Vir: spomeniki in znamenja v Mežiški dolini Avtorja: Prof. Janez Mrdavšič in Alojz Krivograd EŠD 7716 |
Spomenik stoji na križpotju cest Črna- Koprivna - Bistra približno 1 km zahodno od Črne proti Koprivni, severovzhodno nad Pristavo, na levem bregu Meže nad sotočjem z Bistro. |
PARTIZANI S HRIBOV SO SE VSULI KAKOR PLAZ V ZBUJENIH DOLINAH KOROŠKESE JE TLEČA SLA PO SVOBODI RAZPLAMTELA V UPOR IN BOJ ZA ŽIVLJENJE V SVOBODI ZA ŽIV USTVARJALEN MIR BRANEČ SVOBODNO OZEMLJE GORNJE SAVINJSKE DOLINE JE VZHODNI KOROŠKI ODRED KOROŠKE GRUPE ODREDOV BOJEVAL ŠTEVILNE BITKE V ENI TEH BITK UNIČIL SOVRAŽNI OKLEPNIK IN NEMCEN PREPREČIL NAMEN OKRUTNEGA MAŠČEVANJA - IZSELITEV PLAZNIKOVIH V STRMIH TEH GLOBAČAH V SVOBODO ZAZRTE DEŽELE JE OD 19. DO 24. 8. 1944 IZBOJEVAL NAJVEČJO ZMAGO KOROŠKEGA PARTIZANSTVA |
— |
— |
— |
— |
A. Ovnič, 22. april 2017 |
— |
— |
— |
Spomenik iz betona , ki simbolizira partizanski napad |
Črna na Koroškem |
— |
|
Lindek |
Razvalina je uradno nedostopna in zavarovana z železno ograjo. Matevž Hace o bojih na Lindeku...Tukaj so se na položajih bili vsi brez razločka: konjevodci, kulturniki, verski referent Lampret in štab...Borba je trajala ves dan. Najhujši so bili boji okrog lindeškega gradu. Petkrat so Nemci zavzeli vrh, šestič so jih Tomšičevci pregnali...Ko smo s Šercerjevo brigado lezli v globokem snegu v strmino, je padlo pod granatami petnajst borcev...Preden je divizija zapustila Lindek, so borci zakopali 45 mm top in nekaj težkih strojnic, kajti osem mul, ki so nosile težko orožje, je bilo med dopoldanskimi boji ubitih. Vir: Ladislav Kiauta, Bračičeva brigada, str. 257. Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 194. |
Razvaline gradu Lindek nad Frankolovim. Do njih vodi s sedla v vasi Lindek skoraj vodoravna in lepo vzdrževana markirana pot (500 m, dobrih pet minut).
Stanje 12. 10. 2023: dostop do grajskih razvalin je še vedno prepovedan in tudi dejansko nevaren. |
16. FEBRUARJA 1944. [znak brigade Toneta Tomšiča] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 16. 3. 2018 |
13.11.2024. 00:00 |
— |
S.Gradišnik, 2. 7, 2023, dodal opis.
M.Kermavnar, 13. 11. 2024, po predlogi Mojce Luštrek uredil besedilo na plošči, dodal fotografiji 3/2 in 3/3, dopolnil lokacijo in dodal katastrske podatke. |
Spominska plošča |
Vojnik |
K. o. 1051 VERPETE, parc. št. *107 |
|
Spomenik pri Kopaču |
Spomenik pri Kopaču pri Sv. Ožboltu je posvečen štirim borcem Rašiške čete, ki so padli 31. oktobra 1941, in Mariji Krmelj, Kopačevi mami, ki so jo v domači hiši zverinsko umorili 6. septembra 1944. Zasnoval ga je arhitekt Tone Mlakar, odkrili so ga 22. julija 1959 (po drugem viru 4. julija 1963). Dostop do Kopačeve domačije je skozi Puštal po dolini Hrastnice. Po požigu Rašice in po nenehnih nemških napadih na Rašiško četo se je skupina štirinajstih borcev te čete začasno umaknila v Polhograjsko hribovje. Tu se je skupini priključilo devet novincev iz Ljubljane in osem borcev Rašiške čete, ki so se po razbitju čete na Rašici umaknili v Ljubljano. Konec oktobra bi se ti borci morali priključiti gorenjskim partizanom v Bukovem Vrhu. Zaradi snežnega meteža so zašli na Sv. Ožbolt h Kopaču. Na tej poti so bili izdani, Nemci so jih 31. oktobra 1941 opoldne napadli in ubili štiri borce, pet borcev so ujeli in so bili kasneje ustreljeni v Begunjah. Preostali borci so se prebili iz obkoljenega gospodarskega poslopja in se vrnili na Babno Goro. Nemci so nato gospodarsko poslopje zažgali. 6. septembra 1944 je domačijo pri Kopaču obkolilo 30 domobrancev iz postojanke Črni Vrh. Vdrli so v hišo in v veži zverinsko pobili Kopačevo mamo Marijo Krmelj, ki je zapustila sedem nedoraslih otrok. Več... Padli borci Rašiške čete: Slavko Kraljič, rojen 23. oktobra 1922 v Spodnjih Pirničah, vodovodno-inštalaterski vajenec, padel 31. oktobra 1941 pri Kopaču na Sv. Ožboltu. Jurij Zajc, rojen 24. aprila 1912 v Zgornjih Gameljnah, delavec, padel 31. oktobra 1941 pri Kopaču na Sv. Ožboltu. Vinko Železnikar, rojen 13. decembra 1917 v Slovenj Gradcu, študent medicine, padel 31. oktobra 1941 pri Kopaču na Sv. Ožboltu. Neznani borec iz Ljubljane, čevljar, star okoli 35 let. Podatki za Kopačevo mater: Marija Krmelj, rojena 21. novembra 1896 na Selu nad Polhovim Gradcem, gospodinja, umorjena 6. septembra 1944 v domači hiši od domobrancev iz Črnega Vrha. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 203-206. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/sv-o382bolt.html EŠD 21478 Na orehu pod Kopačevo domačijo je bila pred postavitvijo spomenika spominska plošča (pločevinasta) v čast dvema borcema Rašiške Čete, padlima 31. 10.1941. Vir: sistory.si/gradivo_za_topografijo_NOB_II_del.pdf str. 30 (225) Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 266. |
Pri hiši Sv. Ožbolt 4
Dostop do Kopačeve domačije je skozi Puštal po dolini Hrastnice. |
Napis na južni strani podstavka: TAKRAT SE SPOMINJAL ŠE POZNI BO SVET JUNAKOV, KI V GROBU TROHNIJO Napis na zahodni strani podstavka: V HIŠI POLEG SPOMENIKA SO BELOGARDISTI DNE 6. IX. 1944 ZVERINSKO UBILI MATER SEDMIH OTROK MARIJO KRMELJ STARO 47 LET Napis na vzhodni strani podstavka: SLAVA JIM ZB NOV PUŠTAL 1959 Napis v tlaku spomenika: JURIJ ZAJC * 1912 ZG. GAMELJNE SLAVKO KRALJIČ * 1922 SP. PIRNIČE VINKO ŽELEZNIKAR * 1917 SLOV. GRADEC IN NEZNANI BOREC RAŠIŠKE ČETE SO V TEŽKEM BOJU Z NEMCI DNE 31. OKTOBRA 1941 DAROVALI ZA SVOBODO SVOJA MLADA ŽIVLJENJA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar |
18.11.2023. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 18.11.2023, na pobudo Zdenke Primižič v Opis dodal del iz vira Sistory in staro fotografijo 3/2, arhiv Marko Zdovc |
Spomenik |
Škofja Loka |
K. o. 2044 Ožbolt, parc. št. 772/1 |
|
Informacijska tabla Štravberk |
Informacijska tabla je postavljena ob križišču nad vasjo Štravberk, kot podroben opis dobodkom z dne 19 marca 1944. Tedaj je v gozdu nad Štravberkom strmoglavil Ameriški težki bombnik B-24 H Consolidated Liberator imenovan "Moo Juice" z deset čalnsko posadko. Na tabli, sestavljeni iz dveh kart, ki dvojezično opisujeta zadnji let
bombnika, sestrelitev ter usodo posadke. Pod naslovom je prikazana shema letala,
dodana je fotografij rešenih članov posadke ter poročilo o pogrešani posadki
MACR. |
Informacijska tabla je obešena na kozolcu zahondno nad vasjo Štravberk.
Koordinate: 45°52'14.10"N 15°11'30.44"E |
19. 3. 1944 JE V GOZDU NAD ŠTRAVBERKOM STRMOGLAVIL AMERIŠKI TEŽKI BOMBNIK B-24 LIBERATOR “MOO JUICE” Z 10-ČLANSKO POSADKO.
/
ON MARCH 19, 1944, THE “MOO JUICE” US B-24 LIBERATOR, HEAVY BOMBER WITH A CREW OF 10 CRASHED IN THE WOODS ABOVE ŠTRAVBERK.
Težki bombnik »Moo Juice«, Consolidated B-24 Liberator, serijska številka 42-52225,
737. bombniška eskadrilja, 454. bombniška skupina, 15. Ameriška zračna armada
/
Heavy bomber »Moo Juice«, Consolidated B-24 Liberator, serial No.: 42-52225,
737th BombardmentSquadron, 454th Bombardment Group, 15th US Air Force
1.
Težki bombnik B-24 »Moo Juice« je 19. marca 1944 poletel iz zavezniške vojaške letalske baze v Foggii v južni Italiji nad cilje v tretjem rajhu. V bojni formaciji je bilo več kot 400 težkih bombnikov in spremljevalnih lovskih letal. Glavni cilj 454. bombniške skupine 15. zračne armade je bil bombardirati in uničiti tovarno Steyr-Daimler Puch v Avstriji.
/
On March 19, 1944, a heavy bomber B-24 “Moo Juice”, took off as a part of a combat formation of more than 400 heavy bombers escorted by fighter planes from the allied military Airbase in Foggia, southern Italy, heading for their targets in the Third Reich. The main goal of the 454th bombing group was to bomb and destroy the factory Steyr-Daimler Puch in Austria.
2.
Ob prihodu nad Gradec je bilo napadeno in zadeto večje število ameriških letal, med njimi tudi B-24 »Moo Juice«.
/
Upon arrival over Graz, several American aircrafts were attacked and hit, including the B-24 »Moo Juice« bomber.
3.
Zaradi slabega vremena so namesto Steyerja bombardirali Celovec in Gradec.
/
Due to bad weather, instead of Steyer, Klagenfurt and Graz were bombed.
4.
Med vračanjem v bazo so bombnike, ki so leteli v manjši skupini,blizu Novega mesta napadla nemška lovska letala iz vojaškega letališča Cerklje ob Krki. V tem spopadu je bil bombnik B-24 »Moo Juice« hudo poškodovan, trije člani posadke pa so bili smrtno ranjeni. Preostalim letalcem ni preostalo drugega, kot da izskočijo in letalo prepustijo strmoglavljenju.
/
On their way back to the base, the German fighter planes from the military airfield at Cerklje ob Krki attacked the bombers flying in a smaller group. The »Moo Juice« B-24 bomber was severely damaged in this battle. Three of the ten aviators were mortally wounded and the rest of the crew was forced to eject, leaving the plane to crash.
5.
Sedem letalcev je izskočilo s padali in pristalo v okolici Novega mesta. Pet so jih zajeli domobranci in predali Nemcem, ki so nadzirali to območje. Zajete člane posadke so Nemci poslali v nemška taborišča za zavezniške letalce.
Dva člana posadke so s pomočjo domačinov uspeli rešiti partizani in ju odpeljati na osvobojeno ozemlje v Beli krajini ter do partizanskega letališča pri Bosanskem Petrovcu blizu Drvarja. Od tu sta 2. maja 1944 z zavezniškim letalom,skupaj z drugimi rešenimi letalci, poletela v zavezniško letalsko bazo v južni Italiji. Znano je, da je enega od letalcev rešil domačin Jože Dragan iz Sel pri Štravberku. Po letalčevih besedah »Tito, partizani« ga je odpeljal k partizanom. Svoje pogumno dejanje je žal moral plačati z življenjem. Bil je izdan, aretiran in interniran v nemško koncentracijsko taborišče Oberhausen v Avstriji, kjer je umrl.
Letalo s tremi mrtvimi letalci na krovu je strmoglavilo v gozdu nad vasjo Štravberk. Domačin Franc Blažič je pred strmoglavljenjem bombnika »Moo Juice« opazoval zračno bitko med manjšo skupino ameriških bombnikov in nemškimi lovci. Na kraju strmoglavljenja je bil med prvimi in skupaj z najbližjim sosedom Francem Zupančičem sta kasneje prepeljala trupla ustreljenih letalcev na Otočec (tedaj Št. Peter), kjer so jih pokopali na vaškem pokopališču. O tem priča zapis v mrliški knjigi pod štev. 36, 37 in 38, kjer piše, da so se 19. marca 1944 z letalom ponesrečili trije ameriški letalci. Ameriška vlada je leta 1946 poskrbela za prekop njihovih posmrtnih ostankov v domačo grudo.
/
Seven of the parachuted airmen landed near Novo mesto. The members of the Home Guard(quislings) captured five of them and handed them over to the Germans controlling this territory. Later on, they sent them to concentration camps for the captured allied airmen.
Two of the airmen were rescued by partisans with the support of the local residents and taken to the liberated territory in Bela Krajina, and further on to the partisan airfield at Bosanski Petrovac near Drvar. On 2ndMay, 1944, they were flown to their base in southern Italy along with rescued allied airmen from other missions. One of the American airmen was rescued by Jože Dragan, a local from the Sela pri Štravberku village. He guided the airman to partisans, after hearing the rescued airman say: »Tito, partisans.« Unfortunately, his brave deed cost him his life. He was betrayed, then arrested by the Nazis and sent to their concentration camp Oberhausen in Austria, where he died a tragic death.
The »Moo Juice« bomber with the three dead airmen crashed into the woods near Štravberk village. The villager Franc Blažič saw the battle between the small group of American bombers and the group of German fighters. He was one of the first people at the scene of the crash of the unfortunate American bomber. He, along with the help of his closest neighbour Franc Zupančič, transported the bodies of shot airmen to Otočec, where they were buried in the local cemetery. Their death was registered under the numbers 36, 37and 38. Their death certificate also states that on 19thMarch, 1944, three American airmen were mortally wounded in their aircraft. The American government excavated their remains in 1946 and sent them to their homeland.
6.
3. marca 1993 je Lowell G. West, eden od rešenih članov posadke iz sestreljenega bombnika B-24 »Moo Juice«, slovenskemu ljudstvu poslal zahvalno pismo, ker je med drugo svetovno vojno pomagalo njemu in njegovim tovarišem. V pismu je izrazil veliko hvaležnost za vso pomoč v tistih težkih časih, ko so jim slovenski zavedni ljudje vsestransko pomagali ter tvegali svoja življenja in življenja svojih družin za varno vrnitev ponesrečenih zavezniških letalcev v svojo domovino.
/
On 3rdMarch, 1993, Mr. Lowell G. West, one of the two airmen rescued by the partisans from the crashed »Moo Juice« bomber, sent a thankyou letter to the Slovenian people for helping him and his comrades from the Allied forces during the World War II. In the letter, he expressed deep gratitude for their help in those hard and dangerous times, when Slovenian patriots risked their lives and the lives of their families for helping them to escape from the Nazis and to return to their homeland.
Navedba virov / Reference list
Vir/Source: Strani iz Poročila o pogrešani posadki letala(Missing Air Crew Report USAF) / Page form Missing Air Crew Report USAF (MACR)
Vir/Source: West, D., 2003 / Spomin na očeta, Lowella Westa / A tribute to Dad, Lowell West The Air Force Escape & Evasion Society", Winter 2003-04 Communications, Vol.17, No. 4. / Dec 4, 2003
Vir/Source: Nordwell, E / Družina Ernija in Wilde Zschomler / The Ernie & Wilda Zschomler family The families of Thomas Scouller & John Peter Nordwell
Vir/Source: Žganjar, M., 2012, Zlomljena krila /Broken Wings
Vir/Source: Leary, William, M., 1995, Fueling the Fires of Resistance, Army Air forces Special Operations in the Balkans during World War II, Air force history museum Program
Vir/Source: Vojni dnevniki in poročila misij v marcu 1944 / March 1944 War Diaries and Mission Reports USAF
Vir / Source: Elektonska komunikacija z Deanom Westom in Stevom Nordwellom / E-mail communication with Dean West and Steve Nordwell 2021.
Izsek širšega območja Evrope/Segment of wider area of Europe
Vir/Source: borders – EU 2021, DSM –NASA JPL SRTM 2007
Izsek VTK – list Novo mesto/Segment of VTK – sheet Novo mesto
Vir/Source: GI JNA 1956, DSM – GURS 2008
|
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
A. Kerin |
10.2.2022. 18:41 |
— |
Avtor infotable je Andrej Kirn. M. Hladnik 25. 10. 2023 |
Informacijska tabla |
Novo mesto |
— |
|
Padlim borcem in žrtvam nasilja-Šmartno v Rožni dolini |
— |
Na Domu krajanov v Šmartnem. |
BORCI PADLI V NARODNOOSVOBODINI VOJNI IN ŽRTVE FAŠISTIČNEGA NASILJA IZ OBMOČJA ŠMARTNO V ROŽNI DOLINI.1941 - 1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Bor1974, 11.XII.2019
Stane Gradišnik, 27.09.2020 |
11.12.2019. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Celje |
1068 ŠMARTNO, 1783 |
|
Spomin žrtvam gasilcem. |
— |
Gasilski dom Huda Jama. |
SPOMIN ŽRTVAM 1941 - 1945 GASILCI: MARTIN BREČKO, IVAN KAJTNA, FRANC LAVRINC, JAKOB LEŠNIK. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Stane Gradišnik |
27.3.2021. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča. |
Laško |
1022 REČICA, 813/1 |
|
Partizanska bolnišnica Predgora |
Bolnišnica ni bila nikoli naseljena. |
Dostop: Iz Babnega Polja se odpeljemo po dobri gozdni cesti do Županovega laza (od krajevne table 4,2 km). Tam ob spomeniku zavijemo levo proti Leskovi dolini. Po 3 km pridemo 300 m za lično gozdarsko hišico na desni (Stiska 1959) na razcep. Zavijemo desno. Za odločnim desnim ovinkom se začne cesta spuščati in 2 km za prejšnjim razcepom opazimo na desni večje gozdarsko nakladališče. Tam parkiramo (S 45.62501, V 14.49538). Peš krenemo po vlaki navzgor. 100 m više se v desno odcepi zaraščen kolovoz in še 100 m više boljši. Temu sledimo le nekaj metrov in poiščemo na desni skalo z obledelim napisom. (Razdalje so približne.)
.
Lokacija: Med smrečicami pod veliko smreko na približno 825 m (S 45.62499, V 14.49732) se skriva podolgovata skala z zbledelim rdečim napisom |
Partizanska |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Luštrek Mojca in Jani, 13.11.2022. Vnesel: M. Kermavnar |
13.11.2022. 00:00 |
— |
— |
spominska plošča |
Loška dolina |
K. o. 1649 Vrh, parc. št. 863/10 |
|
Babno polje, padlim tovarišem, pokopališče |
Marmorna plošča je na betonskem stiliziranem Triglavu s peterokrako na vrhu avto Miloš Toni |
Pokopališče Babno Polje |
[zvezda] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po slikah in podatkih Mojce Luštrek. 12.5.2022
D.Divjak 29.12.2022 |
29.12.2022. 00:00 |
— |
D.Divjak dodal povezavo na Obeležja 29.12.2022 |
Grob |
Loška dolina |
— |
|
Javorje, spominsko obeležje na pokopališču |
Na spominskem obeležju v obliki dveh kamnitih prizem so zapisana imena šestih padlih borcev, ki počivajo v tem grobišču. Pokopališče v Javorjah je na začetku vasi. Več... Podatki o padlih: Anton Gubanec - Radovan, rojen 5. januarja 1905 v Vodicah, kovač, v partizane je vstopil 24. februarja 1944, padel je 24. marca 1945 v Javorjah. Jakob Justin, rojen 18. julija 1917 v Podobenu, kmečki delavec, decembra 1941 je vstopil v Cankarjev bataljon, udeleženec borbe v Bukovem Vrhu, Nemci so ga doma aretirali in poslali v taborišče Reichenau pri Innsbrucku, vrnil se je jeseni 1942, v partizane je ponovno vstopil maja 1943, padel je 17. junija 1944 kot kurir na Gabrški Gori. Jurij Režen, rojen 24. aprila 1916 v Javorjah, kmečki delavec in voznik, po poljanski vstaji se je vrnil domov, februarja 1942 so ga Nemci aretirali in odpeljali v taborišče pri Innsbrucku, spomladi 1943 je ponovno vstopil v partizane – v VOS Poljane. Padel je v Bukovem Vrhu 13. marca 1944. Anton Ržek (ne Režek), rojen 29. marca 1923, kmečki delavec, avgusta 1944 je pobegnil iz nemške vojske in vstopil v partizane, padel je 25. novembra 1944 na Gabrški Gori kot obveščevalec Škofjeloškega odreda. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 159-160. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/javorje.html Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 265. |
Pokopališče v Javorjah je na začetku vasi. |
levi nagrobni kamen: [zvezda] [zvezda] [zvezda] [zvezda] [zvezda] [zvezda] . |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar |
1.8.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 1. 8. 2024, po predlogi Mojce Luštrek uredil imena na nagrobnikih in dodal fotografije 3/2 do 3/5 |
Spomenik |
Gorenja vas |
2038 DOLENČICE, 469/2 |
|
LJUBLJANA, PST - pomnik NOB ob Poti spominov in tovarištva št.93 |
— |
— |
1942-1945 POSTAVIL DELOVNI KOLEKTIV SAP TURIST |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 06.10.2018 |
— |
— |
— |
Betonski steber |
Ljubljana |
Trnovsko predmestje, 325/32 |
|
Josip Verginella, Lumezzane, Lombardija |
Ustreljen je bil na tem mestu 16. 1. 1945. Po njem se imenuje tudi ulica v kraju Lumezzane. Spomenik so obnovili 13. decembra 2013.
|
Lumezzane (Incrocio villaggio Gnutti lumezzane), Lombardija |
[italijanski napis, nedokončano] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po podatkih Mirana Košute. |
19.12.2020. 00:00 |
— |
— |
— |
Italija |
— |
|
Padlim planincem, planinski dom v Gorah |
Hrastnik, 29 (KNSS, 77). Ni v RKD. |
V preddverju planinskega doma v Gorah. Planinski dom v Gorah je dostopen po cesti iz Turij. Gore42 |
PADLIM BORCEM |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 21. 7. 2019 |
— |
— |
— |
lesena plošča |
Hrastnik |
1859 GORE, 667/4 |
|
GABRJE pri Stični - spomenik Silvestru Podobniku |
EŠD: 24338 Pravokotna plošča iz svetlosivega naravnega kamna, velikosti 40 x 50 cm, 180 cm od tal, z vklesanim napisom je pritrjena na obcestni strani hiše Gabrje pri Stični 14, v kateri se je rodil 1923. leta Silvester Podobnik. |
Ivančna Gorica - Stična - Gabrje Pri Stični 14 |
V TEJ HIŠI SE JE LETA 1923 RODIL SILVESTER PODOBNIK - SILVO. V LETIH 1941 - 1945 JE DELAL V OKROŽNIH KOMITEJIH SKOJ IN KPJ STIČNA, CELJE IN CELOVEC. PADEL JE V BOJU PROTI FAŠIZMU NA KOROŠKEM. 29.5.1965 ZB NOV STIČNA |
— |
— |
— |
— |
T. Bizjak, 1.10.2017 |
— |
— |
— |
spominska plošča |
Ivančna Gorica |
k.o.1810, parc. št.295/1 |
|
Predmeja, Iztokova koča pod Golaki |
Planinska koča na Golakih poimenovana po narodnem heroju Ivanu Turšiču-lztoku. Vir: Vodnik po partizanskih poteh str. 358 |
Preval Strgarija pod Malim Golakom nad Predmejo, Predmeja 150 |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Kermavnar |
9.5.2021. 00:00 |
— |
— |
— |
Ajdovščina |
K. o. 2382 Stomaž, parc. št. 1381/10 |
|
Angel Kaučič, Trst |
|
Piazza tra i Rivi, pred cerkvijo sv. Mohorja in Fortunata, Trst |
IN ROIANO WOHNTE |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Hladnik |
18.4.2024. 00:00 |
— |
— |
Spotikavec |
Trst, Italija |
— |
|
Lastine pri Sromljah |
Marca 1945 so Nemci postrelili viničarsko družino Petan, hišo pa požgali. Leta 1962 je bila na ohranjenem gospodarskem poslopju vzidana spominska plošča. |
Na slemenu vzhodno od vasi Sromlje. Sp. plošča je (bila) na gospodarskem poslopju, zraven ruševine viničarske hiše. Sedaj pa so spominsko ploščo postavili na samostojen spomenik. |
TU SO PONOČI 2. MARCA 1945. USTRELILI PODIVJANI NEMŠKI FAŠISTI UJETA BORCA IVANA OGOREVCA ROJ. 29.12.1913. FRANCA LATINA ROJ. 4.2.1921. IN AKTIVISTE NOB ANTONIJO ZAGMAJSTER ST. ROJ. 29.5.1889. ANTONIJO ZAGMAJSTER ML. ROJ. 6.7.1923. NEŽO ZAGMAJSTER ROJ. 25.7.1925. IVANA LIPARJA ROJ. 20.10.1934. V RAZVALINAH POŽGANE HIŠE PA SO ZGORELI JOŽE PETAN ROJ. 6.12.1892. URŠULA PETEN ROJ. 9.12.1895. JOŽEFA PETAN ROJ. 7.3.1927. ANKA PETAN ROJ. 16.6.1928. IVAN PETAN ROJ. 12.9.1930. ODKRILA ZB NOV SROMLJE - PIŠECE 3.JUNIJA 1962 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Anton Petrovič in Stane Preskar, 6. 6. 2018, dop. M. Hladnik |
20.8.2020. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 11.11.2022, dodal napis na spomeniku |
kamnita gmota s peterokrako zvedo in spominsko ploščo |
Brežice |
1266 CURNOVEC, 16 |
|
Napis TITO, Branik |
Napis nas Branikom na hribu Golec. Na Primorskem je bilo leta 2014 pet kamnitih napisov TITO, in sicer: nad vasjo Dekani, na hribu Kokoška nad Lipico, na hribu Golec nad Branikom, na pobočju Velikega vrha nad Renčami ter na Sabotinu nad Novo Gorico. Največji je tisti na Kokoški, ki je tudi edini navpičen, a je že precej zaraščen. |
Napis je viden iz doline Branice na poti v Branik. Viden je tudi od bolj daleč. Dostop z vrha Golca. Do vrha vodi več potim |
TITO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Lanko Marušič, 3.6.2019 in 19.7.2020 |
6.2.2025. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 6.2.2025, dodal fotografiji 3/1 in 3/2 |
napis |
Nova Gorica |
K. o. 2336 Branik, parc. št. 136/2 |
|
Spominska plošča na gasilskem domu |
Spominska plošča na gasilskem domu v Poljanah je posvečena trem padlim članom PGD Poljane. Podatki o padlih gasilcih: Metod Čelik, rojen 15. septembra 1899 v Poljanah, žagar, na poti v Cankarjev bataljon so ga 24. decembra 1941 zajeli Nemci v Bukovem Vrhu in ustrelili kot talca 3. januarja 1942 v Dragi. Pavel Košir, rojen 23. januarja 1907 v Bukovem Vrhu, mizar, udeleženec poljanske vstaje in dražgoške bitke, padel 22. januarja 1942 pri Muhu v Viharjah. Jožef Rupar, rojen 21. februarja 1920 v Bukovem Vrhu, kmečki delavec, aretiran je bil februarja 1944 in odpeljan v Dachau, kjer je 8. aprila 1945 umrl. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 237-238. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/poljane.html |
Spominska plošča je na gasilskem domu, Poljane 78. |
V NARODNOOSVOBODILNI VOJNI SO ŽRTVOVALI SVOJA ŽIVLJENJA ČELIK METOD USTRELJEN 3. JAN. 1942 V BEGUNJAH KOŠIR PAVEL PADEL 22. JAN. 1942 V VINHARJAH RUPAR JOŽE PADEL 3. AVGUSTA 1942 NA BLEGAŠU SLAVA NJIHOVEMU JUNAŠTVU! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Gorenja vas |
2047 DOBJE, 300/3 |
|
Ig, pokopališče, Ciber Jože |
SIstory navaja Ime in priimek: Jože Ciber, Oče: Jakob, Mati: Marija, Datum rojstva: 23. 12. 1900, Kraj rojstva: Dobravica, Kraj bivanja: Ig 106, Stara občina: Ig, Nova občina: Ig, Poklic (soc. status): mali kmet, Datum smrti/izginotja: 05. 01. 1943, Kraj smrti/izginotja: Renicci, Kraj pokopa: Renicci, Država pokopa: Italija. |
Pokopališče Ig, desno od poti med pokopališko kapelo in razpelom, 1. vrsta, 4. grob z leve strani vrste (od razpela). |
[križ] CIBER |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 27.3.2024, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič |
27.3.2024. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Ig |
K.o.1700 Ig, parc. št. 1816 |
|
Novo mesto, Grad Grm, plošča ob prvem praznovanju Dneva vstaje |
Plošča je bila odkrita ob prvem praznovanju dneva vstaje slovenskega naroda 1951. leta. Vir: Spomeniki naj govore, str. 157 |
Novo mesto, nad dvoriščnim portalom grada Grm, nekdanje kmetijske šole na Grmu, Skalickega 1 |
[zvezda] S PESTJO SMO SE UPRLI. PRVO PRAZNOVANJE DNEVA VSTAJE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar 8. 5. 2021 |
27.7.2021. 00:00 |
— |
Dodal slike in popravil lokacijo. M. Hladnik 27. 7. 2021 |
Spominska plošča |
Novo mesto |
K. o. 1483 Kandija, parc. št. 1339 |