| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Limbuš |
Ni v RKD. |
Sredi Limbuša, 25 m južno od krožišča, v parku ob potoku Blažovnica. |
PADLIM BORCEM ZA SVOBODO . |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
— |
— |
— |
M. Kermavnar, 18.6.2024, po fotografijah dopisal imena na plošči. |
prirezani kamniti steber |
Maribor |
661 LIMBUŠ, 989/8 |
|
Bukovica, OF |
Marmorna plošča je posvečena prvemu odboru OF za Bukovico, ki je bil v tej hiši ustanovljen marca 1942. Postavljena je bila novembra leta 1982. EŠD 21714 |
Bukovica 85 pri Novi Gorici |
V TEJ HIŠI JE BIL MESECA NOVEMBER 1982 ZZB NOV |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 30. 5. 2019 |
— |
— |
M. Kermavnar, 29.09.2021, napis na plošči in fotografiji 1, 2 |
Spominska plošča |
Renče-Vogrsko |
— |
|
Plošča karavli P-24 |
. |
Iz Volč ali krožišča pri Peršetu nas kažipot usmeri proti Kolovratu Solarji. Pot nas pripelje do mesta kjer je spomenik bojem Gregorčičeve brigade. V bližini je lovska koča, kjer je spominska plošča. |
PARTIZANSKA KARAVLA P-24 LOVSKA KOČA PARTIZANSKA KARAVLA P-24 JE DELOVALA NA TEM OBMOČJU OD FEBRUARJA 1943 DO KONCA VOJNE. 4.JULIJ 1981 ZB VOLČE ,LD VOLČE |
— |
— |
— |
— |
Vojko Hobič,12.7.2019 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Tolmin |
— |
|
Spominsko znamenje na Štoparjevem |
Ob cesti Najbrž - Mihev v Podpeci je na škarpi nad cesto pritrjeno spom insko znamenje s katerim je zaznamovana smrt domačina Štefana Svršine iz Podpece, ki je 10 oktobra 1944 na tem mestu padelv nemško zasedo, njegovemu spremljevalcu pa se je posrečilo, da je ranjen ušel. Spominsko znamenje so odkrili 22. 6. 1973 |
Štoparjvo v Podpeci. Dostop iz Mitneka mimo Najbrža ali pa iz Podpece. Odcep levo pri rudniku. |
SVRŠINA ŠTEFAN - MARKO PADEL V BOJU ZA SVOBODO 10. OKTOBRA 1944 |
— |
— |
— |
— |
A. Ovnič, 8. maj 2017 |
— |
— |
— |
Spominska plošča na škarpi nad cesto |
Črna na Koroškem |
— |
|
Spominska plošča gasilcem - borcem NOB |
Spominska plošča je bila odkrita 22. julija 1958 v spomin šestim gasilcem, ki so dali svoja življenja med NOB. |
Gasilski dom Nazarje.
Spominska plošča je vzidana na dom pri vhodu. |
1941 - 1945 Kot žrtve ste padli v borbi za nas... Remic Ivan Hlačun Maks HlačunFranc Sabotin Ludvik Kos Franc Kos Ivan Vaša junaštva so nam v ponos! |
— |
— |
— |
— |
Sandi Grudnik |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Nazarje |
Prihova, p.š.922/2, Občina Nazarje |
|
Katarina Šebat |
Spominska plošča vzidana v naravno skalo na kraju, kjer so Nemci 13.7.1944 ob požigu Zaplatnikove koče ubili Katarino Šebat. Spominsko znamenje je 8. 10. 1961 odkrila Zveza borcev Križe.
· »Tudi 2. bataljon se je pod Storžičem in Krvavcem neprestano spopadal s sovražnikom in izvajal sabotažne akcije. […] Domobranski in policijski oddelki so pogosto vpadali v podgorske kraje in zasledovali partizane in nemočne aktiviste. Tako je 13. julija 1944 iz Križev proti vasici Gozd šla kolona 60 domobrancev, ki pa jo je ustavila zaseda 2. bataljona. Po kratkem, a ostrem spopadu so borci 2. bataljona domobrance pognali v beg. Ti so nato dobili pomoč: iz Kranja se je pripeljalo dva avtobusa policistov, z Golnika pa še 30 mož. Bataljon se je medtem umaknil, sovražnik pa je z minometi začel obstreljevati južno pobočje Kriške gore in prišel tudi v Gozd. Ob tej priložnosti so policisti požgali Zaplotnikovo, po domače Prinčevo hišo, družino pa aretirali. S seboj so odpeljali tudi aktivistko Katarino Šebat iz Gozda in jo med potjo ustrelili. […] Med aretiranimi je bila tedaj tudi Metka Hladnik iz Tržiča, ki je v Gozd k Šebatovi prinesla poročila. A medtem,, ko so streljali Šebatovo, sta se pognala v goščavo stari Franc Zaplotnik-Princ (roj. 1884) in njegov sin Viktor (umrl febr. 1980) in postala partizana.126 […] [besedilo ob fotografiji, str. 124] Dne 13. julija 1944 ubita Katarina Šebat-Mežnarjeva, aktivistka iz Gozda nad Golnikom. Tudi pri njenem uboju je sodeloval Miha Perko«
· »[…] Š.,I, ŠEBAT Katarina, rojena 1912 v Gozdu nad Golnikom, aktivistka OF. 13. julija 1944 so jo ujeli in ubili raztrganci, ki so bili že od 12. aprila 1944 v sestavi domobranske udarne čete gorenjske samozaščite v Kranju. (Vir: Ivan Jan, Kokrški odred, II. del,. str. 111 in 123–124)«
.
Opomba 1: Letnica smrti se razlikuje od letnice smrti v SIstory in v knjigi Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev. Opomba 2: Datum odkritja spomenika (31. julija, objavljeno v 15. številki Tržiškega vestnika, ki je izšla 1960. leta) se ne ujema z že navedenim datumom v sloju Partizanski spomeniki (Spominsko znamenje je 8.10.1961 odkrila Zveza borcev Križe). |
500 m pred vasjo Gozd, 30 m pod cesto, nad kolovozom oz. gozdno cesto, ki se od spodaj priključi asfaltirani cesti. |
NA TEM MESTU SO DNE 7. VII. 1944 ŠEBAT KATARINO Datum 7. VII. je popravljen v 13. VII. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 8. 10. 2017 |
22.1.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 22.1.2024, po predlogi Zdenke Primožič dodal podatke iz literature |
plošča na naravni skali |
Tržič |
K. o. 2147 Križe, parc. št. 636/45
|
|
Spomenik v Močivju pod Uršljo goro: Padla borca Bračičeve brigade |
V Močivju pod uršljo goro je v Jazbini spomenik posvečen dvema neznanima borcema Bračičeve brigade, ki sta padla ob nemškem napadu na Žerjav 6. maja 1945. spomenik so odkrili 4. julija 1978 |
Po dolini potoka jazbina se peljemo vse do križišča Javorje - Jazbina in nato do prvega odcepa levo. pri prvi kmetiji je na desni strani ob gozdu lepo urejen spomenik. Dolžina poti iz Žerjava je 12 km. |
NA PRAGU SVOBODE 6. MAJA SO SOVRAŽNIKOVE KROGLE POKOSILE DVA BORCA BRAČIČEVE BRIGADE NAŠA ZEMLJA JU JE VZELA V SVOJE NAROČJE |
— |
— |
— |
— |
A. Ovnič, 7 maj 2017 |
— |
— |
— |
Bronasta plošča na železni nosilni konstrukciji s kovinsko ograjo. |
Črna na Koroškem |
— |
|
Franc Šteklič - Luka |
Spominska plošča je na hiši št. 15, kjer je živel in delal Franc Šteklič - Luka, sekretar OO OF Celje - okolica. Padel je leta 1945. Vir: Vodnik po partizanskih poteh. |
Zadobrova 15
|
[zvezda] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S. Gradišnik 3. 4. 2022 |
19.6.2022. 00:00 |
— |
Popravil lokacijo po informaciji Urha Ferleža in dodal njegovo fotografijo. M. Hladnik 19. 6. 2022 |
Spominska plošča |
Celje |
1071 ŠKOFJA VAS, 797/3 |
|
Pokopališče Jurjevice, spomenik padlim vaščanom |
SIstory navaja: Ime in priimek: Josip Zajc, Oče: Josip, Mati: Frančiška, Priimek matere: Košir, Po domače: Možinčevi, Datum rojstva: 21.09.1909, Kraj rojstva: Kot pri Ribnici, Kraj bivanja: Kot pri Ribnici, Zakonski stan: samski, Poklic (soc. status): krošnjar, PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 31.07.1942, Kraj smrti / izginotja: Ogenjca, Kraj pokopa: Ogenjca, Država pokopa: Slovenija Opomba: na spomeniku je za Jožeta Zajca napisan datum smrti 1.5.1942,
pravilno je 31.7.1942, saj je bil med žrtvami v bolnici Ogenjca (D.D) |
Lokalno pokopališče v Jurjevici, levi vhod pri cerkvi ter nato po levi poti k mrliški vežici. |
ŽRTVAM, KI SO DALI SVOJA ŽIVLJENJA P A D L I B O R C I Ž R T V E F A Š I S T IČ N E G A T E R O R J A ŠILC LUDVIK JURJEVICA 42 " 3.12.1913 USTRELJEN 9.
9.1942 S L A V A J I M! MNOŽIČNE ORGANIZACIJE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D. Divjak 3.8.2024, 2.3.2025 |
2.3.2025. 00:00 |
— |
D. Divjak dodal opis 2.3.2025 |
Spomenik |
Ribnica |
K.o. 1623-JURJEVICA, št.parc.:98/3 |
|
Ljubljana Šentvid, Doprsni kip narodnega heroja Alojza Kebeta - Štefana |
V avli osnovne šole narodnega heroja Alojza Kebeta - Štefana v Šentvidu je bil ob 40. obletnici ustanovitve KPJ in SKOJ na pobudo Osnovne šole Alojza Kebeta leta 1959 postavljen in odkrit doprsni kip narodnega heroja Alojza Kebeta - Štefana, delo akademskega kiparja Antona Sigulina. S sklepom Skupščine občine Ljubljana Šiška z dne 18. februarja 1992 o soglasju k preimenovanju osnovnih šol se je osnovna šola preimenovala v Osnovno šolo Šentvid. Viri: "Da ne bomo nikoli pozabili ...", Javna tribuna, št. 118, 1975, str. 16 (vir slike 3) (povezava). Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 51. Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 66-67 (vir slike 2). Opomba 1: 7. 7. 2022 je doprsni kip narodnega heroja Antona Kebeta-Štefana shranjen v depoju Osnovne šole Šentvid. Ogled bi bil možen po predhodni najavi. |
Prušnikova 98, Šentvid. |
NARODNI HEROJ ALOJZ KEBE |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
1.9.2021 D.Divjak |
1.9.2021. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 7. 7. 2022, Opomba 1 |
Doprsni kip |
Ljubljana |
K.o.: 1754 - ŠENTVID NAD LJUBLJANO, št.parc.: 277/6 |
|
Spomenik žrtvam taborišča Kerestinec, Hrvaška |
Geslo: izgnanci123 |
Ob cesti pred starim gradom, Kerestinečka cesta 78, Kerestinec, Hrvaška |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
D.Divjak 7.2.2024 |
7.2.2024. 00:00 |
— |
— |
Spomenik |
Hrvaška, Sveta Nedelja, Zagrebačka županija |
— |
|
Mrakič Franc |
— |
Pokopališče Šentrupert |
MRAKIČ FRANC 28.1.1899 - 24.2.1985 TIHI DOM |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
28.8.2022. 01:00 |
— |
— |
Nagrobnik |
Laško |
1032 ŠENTRUPERT, 927/5 |
|
Spomenik revolucije v Trbovljah |
Na koncu betonskega spiralnega podstavka je figuralna skupina treh simboličnih personifikacij revolucionarnih obdobij trboveljske doline. Spomenik, odkrit 1952, je nastal po arhitekturni zamisli B. Kobeta, figuralna skupina pa je delo S. Batiča. Poleg spomenika je zraven na ploščad sredi spiralnega loka postavljena še žara, ki je okrašena z reliefnimi prizori iz življenja rudarjev. Viri: Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 94. Register nepremične kulturne dediščine, http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=21871 Forte, Aleksandra. Spomeniki Zasavja: Hrastnik, Trbovlje, Zagorje. Trbovlje: Zasavski muzej, 2002. Foto: Žiga B. |
Spomenik se nahaja na parkirišču zraven stanovanjskih blokov Trg revolucije 20 in 22. Okoli so postavljeni tudi drugi različni funkcionalni objekti. |
— |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Žiga B., 11.12. 2016 |
— |
— |
— |
Figuralna skupina treh simboličnih personifikacij revolucionarnih obdobij trboveljske doline in žara z reliefnimi prizori iz življenja rudarjev |
Trbovlje |
— |
|
Tone Kump |
— |
Pokopališče Stari trg |
[zvezda] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
29.4.2024. 00:00 |
— |
6. 2. 2022 M. Kermavnar naštel pokopane partizane in dodal parc. št. |
Nagrobnik |
Črnomelj |
K. o.: 1557 - STARI TRG OB KOLPI, parcela: *1/0 |
|
Padlim rudarjem topilcem |
5. maja 1945 se je pričel organiziran in uspešen napad borcev Bračičeve brigade na nemško postojanko v Žerjavu. Postojanka je bila 6. maja zjutraj že uničena, zato so na poslopju zavihrale slovenske zastave, ki so jih izobesili domačini. Še istega dne so se Nemci vrnili v Žerjav in drugim v opomin ustrelili tri krajane, zaposlene v topilniških obratih rudnika, ki so sodelovali pri izobešanju zastav. |
Znotraj topilniškega dvorišča na fasadi jedilnice.( Za ogled se je treba najaviti v tajništvu uprave) |
V TOPILNICI SO BILI 6. 5. 1945 OD SOVRAŽNIKA USTRELJENI ERŽENIČNIK KATICA SELIŠNIK JANEZ TOMŠE LJUDMILA ZA NAŠO SVOBODO SO DALI SVOJE ŽIVLJENJE |
— |
— |
— |
— |
A. Ovnič, 22. APRIL 2017 |
— |
— |
— |
— |
Črna na Koroškem |
— |
|
Šentrupert pri Velkovcu |
Tu je stal kip treh partizanov, ki so ga 1953 razstrelili, ostal je le podstavek z napisom Padlim za svobodo v borbi proti fašizmu. Zaradi govora ob odkritju 1947 je bil zaprt govornik Karel Prušnik - Gašper. Spomenik so na novo postavili na Peršmanovi domačiji nad Lepeno pri Železni Kapli.
Geslo: DVOJNIK spomenika Šentrupert pri Velikovcu, pokopališče ? |
Šentrupert pri Velikovcu [natančna lokacija razstreljenega spomenika ni označena] |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Hladnik, 25. 10. 2020, neobiskano nedokončano |
7.4.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 7.4.2024, dodal opombo DVOJNIKu in spremenil status v neobiskan. |
podstavek od razstreljenega spomenika |
Avstrija |
— |
|
MEDVODE - Doprsni kip Ota Vrhunca - Blaža |
V parku pred osnovno šolo Ota Vrhunca - Blaža Ostrovrharja v Medvodah, Ostrovrharjeva 4, je bil postavljen doprsni kip, delo kiparja Antona Sigulina. Odkrit je bil 27. aprila 1982 na pobudo delovnega kolektiva in krajevne organizacije ZB NOV Medvode. Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 101. |
Po Gorenjski cesti do krožišča na vrhu klanca se zapelje na izvoz na Finžgarjevo ulico. |
OTO VRHUNEC BLAŽ . 1 9 8 2 |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
19.avgust 2021 D.Divjak |
19.8.2021. 00:00 |
— |
Obiskala Mojca Župančič 6. 6. 2022, v šoli so mi prijazno pomagali in izvedela sem, da kipa ni več že od spremembe imena šole v OŠ Medvode leta 1996. Ravnateljica pravi, da nimajo izvirnega kipa, je pa reprodukcija v likovnem kabinetu. |
Doprsni kip |
Medvode |
K.o.:1973 -MEDVODE, 128/11 |
|
Sv. Lenart, spominski kamen pri kapeli |
Spominski kamen pri kapeli pri Sv. Lenartu je posvečen padlim domačinom iz naselij Sv. Lenart, Rovte, Golica, Spodnja in Zgornja Luša. Obeležje so odkrili 27. avgusta (po drugem viru 27. julija) 1961, stoji v neposredni bližini cerkve. Več... Podatki o padlih: Vinko Balanč, rojen 18. januarja 1921 v Spodnji Luši, gozdni delavec, v partizane je vstopil novembra 1944, padel je 17. februarja 1944 v Spodnji Luši. Ivan Bergant, rojen 15. junija 1927 pri Sv. Lenartu, kmečki delavec, v partizane je vstopil decembra 1943, padel je 19. aprila 1945 pri Sv. Lenartu. Janez Bergant, rojen 12. maja 1902 pri Sv. Lenartu, kmet, v partizane je vstopil decembra 1944, padel je 9. aprila 1945 pri Sv. Lenartu. Janez Bernik, rojen 4. maja 1894 v Spodnji Luši, kmečki delavec v Krivem Brdu, ustrelili so ga domobranci 29. oktobra 1944 v Spodnji Luši. Jože Bertoncelj, rojen 6. aprila 1926 na Golici, kmečki delavec, v partizane je vstopil leta 1944, padel je 10. oktobra 1944 v Pozirnu. Anton Demšar, rojen 9. decembra 1916 pri Sv. Lenartu, mizarski pomočnik, v partizane je vstopil maja 1943, padel je 15. julija 1943 na Jelovici. Ignacij Demšar, rojen 27. julija 1922 pri Sv. Lenartu, kmečki delavec, v partizane je vstopil novembra 1943, padel je 15. decembra 1943 na Jelovici. Leopold Demšar, rojen 15. novembra 1920 pri Sv. Lenartu, čevljarski pomočnik, v partizane je vstopil novembra 1943, padel je 15. decembra 1943 na Pokljuki. Milan Dolenc, rojen 18. septembra 1920 pri Sv. Lenartu, uradnik, v partizane je vstopil marca 1943, zgorel je kot ranjenec v partizanski bolnišnici pri Komendi 13. junija 1944. Vincencij Dolenc, rojen 20. marca 1924 na Golici, kmečki delavec, v partizane je vstopil januarja 1943, pogrešan od 1. maja 1945. Viktor Dolenc, rojen 3. decembra 1922 pri Sv. Lenartu, kmečki delavec, v partizane je vstopil februarja 1943, ujet in ustreljen je bil 31. marca 1945 v Bodovljah. Franc Koblar, rojen 19. decembra 1889 v Martinj Vrhu, krojač, aretiran je bil 12. marca 1942, ustreljen je bil kot talec 31. marca 1942 v Dragi pri Begunjah. Stanislav Lavtar, rojen 7. maja 1917 v Spodnji Luši, mizarski pomočnik, v partizane je vstopil oktobra1943, padel je decembra 1943 na Prtovču. Anton Mesec, rojen 21. junija 1903 v Rovtu, kmet, v partizane je vstopil oktobra 1944, padel je 24. marca 1945 na Mladem vrhu. Silvester Pegam, rojen 31. decembra 1924 pri Sv. Lenartu, kmečki delavec, v partizane je vstopil januarja 1943, ranjen je bil marca 1943 pri Polhovem Gradcu, umrl je v partizanski bolnišnici leta 1943. Mirko Polak, rojen 30. oktobra 1923 v Zgornjih Pirničah, pečar, dezertiral iz nemške vojske, v partizane je vstopil oktobra 1944, padel je kot mitraljezec Škofjeloškega odreda 24. marca 1945 pri preboju iz sovražnikovega obroča pri Sv. Lenartu. Jakob Potočnik, rojen 30. aprila 1902 v Rovtu, kmet, v partizane je vstopil 12. decembra 1941, ujet in ustreljen kot talec 15. januarja 1942 v Dragi pri Begunjah. Jakob Potočnik, rojen 11. junija 1915 pri Sv. Lenartu, mizarski pomočnik, v partizane je vstopil novembra 1943, padel je 15. decembra 1943 na Pokljuki. Peter Potočnik, rojen 18. februarja 1905 pri Sv. Lenartu, kmečki delavec, v partizane je vstopil septembra 1944, pogrešan od 25. marca 1945. Anton Slapnik, rojen leta 1910 na Selu pri Žireh, padel je leta 1945 pri Sv. Lenartu. Franc Tavčar, rojen 7. avgusta 1917 v Rovtu, oficir, v partizane je vstopil junija 1943, padel je junija 1944 pri Metliki. Franc Tavčar, rojen 17. marca 1927 v Spodnji Luši, kmečki delavec, v partizane je vstopil avgusta 1944, padel je 14. januarja 1945 v Koprivi na Krasu. Ignacij Trojar, rojen 6. avgusta 1905 v Zgornji Luši, trgovec, aretiran je bil februarja 1942, umrl je 10. novembra 1942 v Dachauu. Jakob Trojar, rojen 6. avgusta 1905 v Zgornji Luši, kmečki delavec, aretiran je bil februarja 1942, umrl je 6. decembra 1942 v Sachsenhausnu (Dachau). Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 173-175. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/sv-lenart.html Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 265. Opomba 1: Prostor okoli obeh spomenikov je ograjen z robniki, a ni vzdrževan. Foto 3/4. |
Obeležje stoji pri kapelici ob cesti proti Rovtu, 180 m od cerkve Svetega Lenarta oziroma 100 m od parkirišča cerkve, Sv. Lenart 21. |
1941 [zvezda] 1945 TUKAJ SO POKOPANI: |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar, dop. M. Hladnik, foto 4 Nejc Pečko 5. 6. 2020
Dopolnil D.Divjak, 24. november D.Divjak |
3.9.2023. 00:00 |
— |
24.11.2020-dopolnil podatke, D.Divjak
M. Kermavnar, 3.9.2023, dodal fotografiji 3/2 do 3/4, Opomba 1 |
Kamen |
Škofja Loka |
K.o.: 2069 Lenart, št.parc.: 464/8 |
|
Vidalijevi |
Vili Vidali, rojen 1923 v Laškem, je bil pred vojno trgovski pomočnik. Mladi trgovci v Laškem so imeli močno odporniško organizacijo, v kateri je deloval. Ob razkritju OF v Laškem je bil 7. julija 1942 aretiran in 22.7. ustreljen kot talec v Celju.Vir: Andrej Mavri, Laško pod kljukastim križem. |
Pokopališče Laško |
VILI VIDALI *8.7.1923 *22.7.1942 Ustreljen kot talec |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
22.9.2022. 01:00 |
— |
— |
Nagrobnik |
Laško |
1026 LAŠKO, 528 |
|
Viktor Logar, Otoška dolina |
|
Na križišču gozdnih cest pribl. 800 m JZ od lovske koče v Otoški dolini (Mali žleb). |
TU JE BIL UBIT OD FAŠISTOV |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po fotografijah in podatkih Mojce Luštrek. |
18.9.2021. 00:00 |
— |
— |
— |
Pivka |
— |
|
Rennici |
"fascist concentration camp for civilians from Yugoslavia, mostly rounded up by Italian troops in Slovenia and in particular in the then Province of Ljubljana. It is estimated that in eleven months of activity (from October 1942 to September 1943), the camp hosted about ten thousand prisoners, 159 of whom lost their lives because of the prohibitive conditions of detention. The remains of most of the victims are kept in the Shrine of the Slavs located within the Sansepolcro cemetery. After decades of neglect, recently in the area where the concentration camp lied, the Renicci Memorial Park was built, and annually hosts the celebrations for the Day of Remembrance. The first deportations to Renicci are dated 10 October 1942, while in December the prisoners were already over 3,800. Between July and August 1943, fascism fell and coincided with the arrival to Renicci of hundreds of political prisoners transferred from Ustica, Ventotene and Ponza. The camp underwent strikes and protests. Soldiers guarding the camp after September 8 deserted the camp in great numbers, fearing the arrival of the Germans. On 14 September 1943 the prisoners without supervision, fled, dispersing to the surrounding areas, almost all of them joining the partisans active in the Apennines between Tuscany and Marche.[1] Among those who died fighting along with partisan sources were Anton Firman, Valentino and Marinko Bordon Dušan, Luka Pelovič, Stefano Recek and Carlo Zimperman. The fate of Jose Skuli and Alois Bukovac remains unknown."
Med tu umrlimi je bil tudi Jože Činkole (* 1913) Srebrnice), ki ga navaja
farna plošča na pokopališču Šmihel, Novo mesto med padlimi domobranci. [?] |
Kraja Rennici iskanje po zemljevidu ne najde, pač pa Giardino della Memoria, Str. Vicinale di Mutale, 99, 52031 Motina AR, Italija.
43.575167,12.036806 |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Hladnik |
5.12.2020. 00:00 |
— |
— |
— |
Italija, Anghiari |
— |
|
Grosuplje, Kadunc Jože - Ibar |
Spomenik postavljen leta 1989. Jože Kadunc - Ibar, slovenski partizan in narodni heroj, * 27. april 1925, Dobrepolje, † 16. oktober 1944, Cikava pri Grosupljem (padel v boju).
Glej zapis o kraju kraj smrti, Cikava 6. Septembra 2024 stoji samo podstavek, bronastega doprsnega kipa ni. Spomenik je vandaliziran. fotografija 4/1: Mira Hladnik |
Grosuplje, na cerkvenem hribu v središču mesta pod cerkvijo sv. Mihaela.
Hiša v bližini: Hribska pot 6 |
KADUNC JOŽE - IBAR |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 21.09.2024, po fotografijah Zdenke Primožič |
21.9.2024. 00:00 |
— |
— |
Doprsni kip |
Grosuplje |
K.o. 1783 Grosuplje Naselje, parc. št. 1782 |
|
Prečnik |
— |
Na hiši Prečnik 5, Gornji Prečnik / Precenico Superiore |
OB TRIDESETLETNICI OSVOBODITVE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
5.2.2022. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Italija |
— |
|
Sprejemno središče Baze 20, Kočevski Rog |
SPOMENIK LOKALNEGA POMENA Sprejemno središče stoji na Kočevskem Rogu, ob Červanovi cesti, na robu območja Baze 20. Stavbo sestavljata dva večja pritlična trakta, ki ju na eni strani povezuje skupen prostor z vhodnim delom. Med obema centralnima prostoroma, ki se s stekleno steno na južni strani odpirata v gozd, je urejen atrij. Notranji prostor pritličnega objekta zamejuje krhek obod fasadnih panelov iz pranih plošč, nad njimi lebdi streha, simbol zavetja. Nosilna obodna in strešna konstrukcija je izdelana iz lepljenega lameliranega lesa. Objekt je bil grajen po načrtih Otona Jugovca leta 1989. Stavba je delno podkletena. V kletnem delu so urejeni prostori za servisiranje celotnega objekta, ki je bil zasnovan predvsem za potrebe obiskovalcev spomeniškega območja Baze 20. Osnova koncepta hiše je dialog z gozdom. Stranske fasade se zožujejo, prekinjajo jih pasovi svetlobnih pasov, ki so zamaknjeni za fasadnimi ploščami. Tak način gradnje objekta je predstavljal takrat novost pri gradnji večjih javnih objektov Sloveniji. Objekt je v lasti KRKE – Tovarne zdravil Novo mesto in počasi propada. Danes je sprejemno središče v neposredni bližini v lesenem objektu poimenovanem Lukov dom. V letu 2018 je Občina Dolenjske Toplice pridobila za zemljišče in objekt stavbno pravico. V objektu deluje izpostava Dolenjskega muzeja Novo mesto s stalnim predstavnikom, ki je hkrati tudi vodnik po Rogu.
|
Nad Červanovo cesto, 50 metrov nad parkiriščem za Bazo 20 stoji tako imenovani Mačkov dom, vpisan kot Sprejemno središče za Bazo 20.
Koordinate: N 45º 41' 51,00", E 15º 02' 54,38"
|
OB 50. OBLETNICI ZMAGE NAD NACIFAŠIZMOM KONCA II. SVETOVNE VOJNE IN OSVOBODITVE SE SLOVENSKI NAROD S PONOSOM SPOMINJA SODELOVANJA S SILAMI PROTIHITLERJEVSKE KOALICIJE KATERE VOJAŠKI PREDSTAVNIKI SO DELOVALI NA ROGU MED NARODNOOSVOBODILNIM BOJEM. 5. MAJ 1995 ZZB NOV SLOVENIJE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Kulovec 1.11.2019 |
16.7.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 16. 7. 2024, dodal fotografijo 3/2 Mojce Luštrek iz 26. 12. 2008 |
SPOMINSKA STAVBA |
Dolenjske Toplice |
K.O. PODSTENICE, pc št. 1611/455, 1611/456,Lastnik KRKA Tovarna zdravil Novo mesto |
|
Idrija, Grob borca Janka Vogriča |
Streljanje trinajstih talcev med nemško ofenzivo »Traufe« 13. novembra 1943 na Želinu pri Cerknem popisuje Stanko Petelin v knjigi Vojkova brigada: Izredno srečo je imel Janko Vogrič, takratni kurir štaba divizije in kasnejši borec Vojkove brigade. Ko je z motorjem pripeljal na križišče, so ga iznenada zgrabili Nemci. Skupno z drugimi ujetniki so ga postavili ob zid, da bi jih pokosili z brzostrelkami. V zadnjem hipu se je Janko pognal čez škarpo, toda sovražnikovi streli so bili hitrejši in so mu na dveh krajih prebili pljuča. Nemci so ga imeli že za mrtvega, toda vztrajnemu partizanskemu borcu se je posrečilo to, kar bi človek imel na prvi pogled za nemogoče: kljub hudim ranam se je v mraku priplazil ob potoku po hudi strmini navzgor prav v Jagršče, kjer so mu nudili prvo pomoč, nato pa ga spravili v bolnišnico. Dogodek je obeležen s spominsko ploščo na Želinu pri Cerknem, blizu hiše Straža 10. |
Pokopališče v Idriji, SV del.
Hiša v bližini: Gregorčičeva 12 |
Janko Vogrič 1918 - 1982 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 17.2.2018 |
10.5.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 10.5.2023, dodal Opis |
Nagrobna plošča s petokrako zvezdo |
Idrija |
K. o. 2357 Idrija mesto, parc. št. 2462
|