| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Padlim gasilcem, Študa |
Ploščo je 11. 9. 1955 odkrilo gasilsko društvo Študa. EŠD 20662 Pomniki revolucionarnega delavskega gibanja in NOB v domžalski občini, Domžale: Kulturna skupnost, Občinski odbor ZZB NOV, 1979, str. 193. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 188. |
Na obcestni fasadi gasilskega doma, Študljanska cesta 86, Domžale. |
V SPOMIN PADLIM V NOV GRČAR FRANC PETERKA JOŽE BANKO FRANC |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 23. 1. 2019 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Domžale |
1963 ŠTUDA, 350/2 |
|
Zbirališče ranjencev, Gradac |
— |
Ob glavni cesti, Gradac 54 |
V tej in drugih gradaških hišah |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
21.april 2021 D.Divjak |
4.8.2024. 00:00 |
— |
Dodal sliki in besedilo M. Hladnik 4. 8. 2024 |
Spominska plošča |
Metlika |
— |
|
LJUBLJANA - Kip rudarja |
Kip rudarja, simbol povojne socialistične izgradnje, simbol udarništva in gradnje porušene domovine je delo kiparja Alojzija Kogovška (1956). Kip je prvotno stal pred stavbo Mestne konferenco SZDL, Komenskega 7, kasneje pa je bil premeščen na novo lokacijo. Prostor, kjer stoji kip, je uredila arhitektka Irena Černič-Jakopin. Podoben kip, manjših dimenzij, stoji v Velenju. Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 36. Špelca Čopič, Damjan Prelovšek in Sonja Žitko, Ljubljansko kiparstvo na prostem, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1991, str. 153. vsi123 |
Ob robu parka pred halo Tivoli, nasproti nekdanje gostilne Keršič. |
— |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
22. avgust 2021 D.Divjak |
22.8.2021. 00:00 |
— |
Sliko, posneto maja 2014, dodal 23. 8. 2021. M. Hladnik |
Kip |
Ljubljana |
K. o.: 1740 - SPODNJA ŠIŠKA, št. parc.: 1319/1 |
|
29 padlim pri Poljanah |
Grobišče 29 partizanov iz Poljanske doline. Pravokotna ploščad iz lomljencev hotaveljskega marmorja, na piramidni skali s pravokotno zglajeno površino je vklesano posvetilo. Odkritje je bilo 22. julija 1957. EŠD 16483 Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 85-86. https://zbnobskofjaloka.weebly.com/dobje.html Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 264. |
Desno na Košancevi njivi, severno od ceste skozi Poljansko dolino, pod gozdom, 150 m od ceste Poljane - Gorenja vas, vizavi drugemu spomeniku na drugi strani ceste.
550 m naprej od hiše v bližini: Dobje 10 |
TU JE POKOPANIH DEVETINDVAJSET PARTIZANOV, KI SO PADLI NA TEM PODROČJU V LETIH 1941-1945 ZB POLJANE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik |
2.12.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 29.11.2023, dodal fotografije 3/1 do 3/3
Zamenjal prvo fotografijo iz leta 2013, ki je bila v slabši ločljivosti, z isto, vendar boljšo. M. Hladnik 2. 12. 2023 |
— |
Gorenja vas |
K. o. 2047 DOBJE, parc. št. 27/1 |
|
LJUBLJANA, PST - pomnik NOB ob Poti spominov in tovarištva št.19 |
— |
PST, Koseze, Ljubljana, 200 m JZ od Plevančeve ulice |
1942-1945 POSTAVIL DELOVNI KOLEKTIV PODJETJA PETROL |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po podatkih Mojce Župančič 29. 8. 2020 |
31.3.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 31. 3. 2024, po predlogi Mojce Luštrek uredil besedilo na spomeniku in dodal fotografijo 2 |
Betonski steber |
Ljubljana |
Zgornja Šiška, 1217/6 |
|
Iški Vintgar - partizanska bolnišnica Krvavice |
EŠD: 5722 Skupina lesenih barak, v katerih so od julija 1942 do jeseni 1943 zdravili ranjene partizane. Tri barake (kuhinja, bolniška soba, okrevališče) so bile že večkrat obnovljene, prvič leta 1952 in drugič 1966. Plošči sta bili odkriti v letih 1952 in 1988. Partizanska bolnišnica je delovala v barakah ob vznožju pečin na strmih gozdnatih pobočjih, zahodno nad sotesko Vintgarja. "Nad zgornjim Igom se travniki prevesijo v pečevje in grape, ki strmo padajo v dolino Iške. Nekatere odročne rebri so z vrha nedostopne, vanje posije sonce le za nekaj ur, v drugih vlada večna senca in po nalivih derejo hudourniki. V eni izmed najbolj divjih grap, kjer v skalnem koritu vodni tok nikoli ne presahne, so partizani v letih, ko se je že razplamtela vstaja našega ljudstva proti okupatorju, postavili bolnišnico, ki je obsegala: skladišče za hrano, ambulanto s šestimi slamnatimi šotori, prislonjenimi k previsni steni, kuhinjo in bunker. Skrivni dostop do bolnišnice s steze, ki pelje iz Iške na travnike nad Zgornjim Igom, je bil skrbno zastražen in zakonspiriran. Bolnišnico je vodil France Berce. Po vojni je za uničeno bolnišnico poskrbel ZSV LRS (Zavod za spomeniško varstvo Ljudske republike Slovenije op. D.D.), ki jo je in lesene dele impregniral. Vendar sta zob časa in vlage v nekaj letih opravili svoje. Lani (1966 op. D.D.) je medobčinski ZSV Ljubljana lesene objekte bolnišnice in slamnate šotore za ranjence ponovno obnovil s sredstvi, ki jih je prispeval bivši OLO Ljubljana (Občinski ljudski odbor op.: D.D.). Ves terenski material, tramiče deske, strešno lepenko in škope ržene slame so po prepadni steni prenesli domačini iz Zgornjega Iga. Ti so opravili tudi vsa obrtniška dela na obnovljenih objektih Bercetove partizanske bolnišnice ter nadelali stezo tako, da je obiskovalcem olajšan dostop do tega presunljivega objekta iz časov revolucije."
Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Bolnica123 |
Nedaleč od gostišča oz. Doma v Iškem vintgarju je označena pot proti bolnišnici Krvavice. Pot je dokaj zahtevna in zahteva ustrezno pohodno obutev in opremo. |
Reliefni napis na brončeni plošči, velikosti 50 x 60 cm in pritrjena v skalo okoli 2,5 m od tal: TU JE 7. SNOUB FRANCETA PREŠERNA 26. AVGUSTA 1943. PREVZELA 12 RANJENCEV IN JIH V 4 DNEVNEM POHODU PRENESLA NA NOSILIH ČEZ SOTESKO IŠKE, PREK BLOŠKE PLANOTE IN RIBNIŠKE DOLINE DO PODSTENIC V PARTIZANSKO BOLNICO. 1988 KS IŠKA VAS Vklesan napis na kamniti plošči z obrobo, velikosti 60 x 80 cm, vzidana v kamnito steno, okoli 2,5 m od tal: PARTIZANSKA BOLNICA KRVAVICE, POSTAVLJENA V NAJTEŽJIH DNEH OSVOBODILNEGA BOJA SLOVENSKEGA NARODA 28. AVGUSTA 1942, DELOVALA DO OKTOBRA 1943. OBNOVLJENA AVGUSTA 1952. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
T. Bizjak, 8.5.2018
21.1.2022 D.Divjak |
21.1.2022. 00:00 |
29.7.2025. 10:01 |
21.1.2022 dopolnil tekst opisa D.Divjak
Popravil lokacijo na zemljevidu glede na natančne oznake stavb na OSM. M. Hladnik 29. 7. 2025 |
Spominska soba |
Ig |
k.o. 1707 - Iška vas, parc. št. 2/84 |
|
Grobnica padlim na civilnem pokopališču, Čepovan |
Grobnica je bila zgrajena leta 1953. Bila je še brez poimenskega seznama padlih. France Bevk je napisal posvetilo: "Tu dvaindvajset partizanov...", toliko so jih takrat prekopali. Leta 1961 so spomeniku dodali poimenski seznam. Popolnoma so jo ponovno prenovili 1986. leta. Zamenjali so lehnjak z granitnimi ploščami. Odpiral se je pogled na Kobilico v ozadju in na pokopališče s piramido iz 1. svet. vojne, kjer je pokopanih 2400 vojakov. Zadnjič so jo obnovili leta 2013 z donacijo azerbajdžanske republike in del grobnice posvetili njihovemu narodnemu heroju Mehdiju Guseinovu- Mihajlu, kar je obrazloženo na plošči levo od grobnice. Glavna plošča s poimenskim seznamom padlih je ostala nespremenjena. Desno od nje je kotiček posvečen Mihajlu, levo plošča z Bevkovim posvetilom.Vir: Arhiv KOZB Čepovan . Geslo: herojgrob1234 |
Na severnem delu civilnega pokopališča. Dostop do cerkve ob cesti Nova Gorica-Most na Soči. |
napis na spomeniku: MEHDI HUSEYNZADE - MIHAJLO HEROJ SSSR 1918-1944 NEZNANI PARTIZANI TU ENAINTRIDESET PARTIZANOV SPI GROBNICA JE POČIVALIŠČE MEHDIJA HUSEJNZADEJA, ZNANEGA KOT MIHAJLO IN TU JE POKOPAN Napis tudi v azerbajdžanskem(?) jeziku: BURADA 22.XII. 1918-CI ILDƏ . ЗДЕСЬ ПОГPEБEH |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mara Bolčina, Čepovan, febr. 2020 Foto: Franc Mlekuž, Mara B. dopolnil D.Divjak 23.2.2021, foto Vili Gnamuš 26.10.2023 |
10.7.2024. 00:00 |
— |
24.2.2021-dopolnil podatke D.Divjak, 26.10.2023-dodal fotografijo 4b Vili Gnamuš, D.Divjak
M.Kermavnar, 3. 7. 2024, uredil besedilo na plošči in dodal fotografiji 3/2 do 3/4 ter 4/2 do 4/4 Mojce Luštrek |
Objekt z več napisi in posvetili z nadstreškom. |
Nova Gorica |
K. o.: 2297-ČEPOVAN, parc. št. 181, lastnik RKC |
|
Krško-Temeljni kamen NEK |
. |
Pred zgradbo NEK v Krškem, notranje dvorišče |
1.DECEMBRA 1974 JE PREDSEDNIK JOSIP BROZ TITO VGRADIL TEMELJNI KAMEN JEDRSKE ELEKTRARNE KRŠKO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 7.06.2019
3. januar 2021-dopolnil D.Divjak |
3.2.2021. 00:00 |
— |
3.2.2021-dopolnil podatke-D.Divjak |
Kamnit steber z valjem |
Krško |
K.o.:1321 - LESKOVEC, št. parc.: 1197/44 , Vrbina 12 |
|
Plošča Kovačičevima, Pivka |
— |
na vogalu Kolodvorske ceste na levi smer Pivka-Hrastje, z desne se priključi Pot na Orlek.
Radohova vas je naslednje naselje v smeri Pivka-Knežak. |
V RADOHOVI VASI STA SE RODILA JANEZ IN IVAN KOVAČIČ - ANDRJONOVA OČE IN SIN PRVOBORCA CANKARJEVEGA BATALJONA PADLA V DRAŽGOŠKI BITKI 11. INUARJA 1942 13. JAN OB 40-LETNICI NJUNE SMRTI ZB NOV PIVKA |
— |
— |
— |
— |
Mira Hladnik
9.maj 2021 dopolnil D.Divjak |
9.5.2021. 00:00 |
— |
9.5.2021 dopolnil podatke D.Divjak |
Plošča na stavbi, Kolodvorska c., Pivka |
Pivka |
K.o.: 2099-PIVKA |
|
Škofja Loka, pokopališče, Jože in Peter Kavčič |
»Jože Kavčič, rojen 18. aprila 1907 v Škofji Loki, ključavničar, v partizane je vstopil 23. decembra 1941, padel je pri Blagovici 15. januarja 1945 kot sekretar Okrožnega odbora OF Kamnik.
[…] Mesto smrti pod Lubnikom nad Sušo
Gl. tudi: Jože Vidic, Jernačeva [Jože Vidic - Jernač] smrt, Zločin pri Lenartu, Ljubljana: Založba Borec, 1973, str. 342–350) »Kavčič Peter, 1908, Škofja Loka, klepar, v partizane 18. 12. 1941, padel 18. 12. 1944 v Breznici pod Lubnikom;« (Vincencij Demšar, Žrtve NOB v Škofji Loki, Loški razgledi 1975, letnik 22, številka 1, str. 177) »Kavčič Jože, 1907, Škofja Loka, ključavničar, v partizane 18. 12. 1941, padel 15. 1. 1945 v Prilesju nad Blagovico;« (Vincencij Demšar, Žrtve NOB v Škofji Loki, Loški razgledi 1975, letnik 22, številka 1, str. 177)
|
Mestno pokopališče Škofja Loka, Partizanska cesta 43. Desno od kapele sredi pokopališča. (Pogled od glavnega vhoda) |
K A V Č I Č E V I |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 6.3.2023, po podatkih in slikah Zdenke Primožič |
6.3.2023. 00:00 |
20.9.2025. 09:39 |
— |
Nagrobnik |
Škofja Loka |
K. o. 2035 Škofja Loka, parc. št. 68 |
|
Antoličič, pokopališče Miklavž |
Kraj smrti Ane Antolčič por. Bukšek je na zapisu "Gaj nad Mariborom, Spopad z Nemci" na lokaciji Gaj nad Mariborom. 65. |
Pokopališče pri sv. Miklavžu, J od cerkve, Miklavž na Dravskem polju |
[križ] [slike v medaljonih] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
14.5.2024. 00:00 |
— |
— |
Nagrobnik |
Miklavž na Dravskem polju |
K. o. 693 Miklavž na Dravskem polju, parc. št. 1865 |
|
Padlim v NOB, pokopališče Dobrnič |
V grobišču je pokopanih 100 domačinov, padlih v NOB. Obkroženo je s kamnitin zidom in dvema vrstama stebrov, ki jih povezuje profilirana preklada. Grobišče urejeno 1968 po zamisli Jožeta Zamljena in Pavla Mikliča. EŠD 19642 |
Pokopališče ob cerkvi v Dobrniču, ob desnem, vzhodnem zidu. |
Na plošči piše: PADLIM BORCEM IN AKTIVISTOM NOV KI SO PADLI V BORBAH NA OBČINAH DOBRAVI, DOBRNIČU, OJSTREM VRHU LIŠKEM HRIBU IN KOZJEKU V LETIH 1941 - 1945 Na stebrih piše: |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik
D.Divjak 22.8.2022 |
22.8.2022. 00:00 |
— |
Dopolnil podatke D.Divjak 22.8.2022 |
2 vrsti strebrov na vsaki strani, vmes plošča na zidu |
Trebnje |
K.o.: 1431 - DOBRNIČ, št.parc.: 987/2 |
|
Skorno pri Šoštanju - Grob borca NOB Vilijema Višnarja |
Grob padlega politkomisarja Šercerjevega bataljona, Vilijema Višnarja. Na
njem je granitni spomenik v obliki naravne skale s spominsko ploščo. Urejen
1957. |
Grob leži vzhodno pri cerkvi sv. Antona. Hiša v bližini: Skorno 49. |
[zvezda] BOREC NOV VIŠNAR VILJEM ROJ. 1918 PADEL 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ana Kočar, 08.04.2019
Stane Gradišnik, 25. 6. 2020 |
— |
— |
Po "Sistory" Oto Vilhem Višnar (Višner), roj. 25.11.1918 v Oplotnici, samski, mesar, politkomisar II. SNOUB Ljube Šercerja, pade 29.11.1944, pokopan v Oplotnici-Bor1974, 01.XII.2024. |
Granitni blok s spominsko ploščo. |
Šoštanj |
— |
|
Augustinčićev Tito, Ljubljana |
Bronasta celopostavna figura maršala v vojaškem plašču na nizkem kamnitem podstavku je odlitek kipa A. Augustinčića iz 1948. Kip je bil 1961 postavljen pred muzej v Tivoliju, 1991 umaknjen in nato prestavljen na posestvo gradu Brdo. Prostor okoli spomenika sta uredila arhitekta Edo Mihevc in Miha Omersa
Z Brda je bil prestavljen skupaj z ostalimi kipi v vojaški muzej v Pivki, nekdanja vojašnica. |
Kip je stal nad stopniščem v osi glavnega vhoda v Muzej revolucije (zdaj Muzej novejše in sodobne zgodovine), Celovška 23, potem v parku posestva Brdo pri Kranju in zdaj v vojaškem muzeju v Pivki. |
JOSIP BROZ TITO 1892 - 1980 |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
M. Hladnik
D.Divjak, 21.6.2021 |
21.6.2022. 00:00 |
19.9.2025. 21:31 |
Dopolnil podatke o kipu in podatke, D.Divjak, 21.6.2022 |
— |
Ljubljana |
K.o..: 1740 - SPODNJA ŠIŠKA, št.parc.: 1359/1 |
|
Šentrupert pri Velikovcu, pokopališče |
Grobišče 83 borcev (12 x 5 m), ki so padli na Svinški planini in bili sem prekopani leta 1946. Koroška grupa odredov je na Svinški planini organizirala enote iz dezerterjev in prisilnih delavcev osmih narodnosti. Spomenik so postavili 26. okt. 1947, ob odkritju je govoril Karel Prušnik - Gašper in bil zaradi tega zaprt. 1953 so spomenik razstrelili. Namesto 2 m visoke skulpture je danes na podstavku le žara, kip pa stoji pred Peršmanovo domačijo v Koprivni. Večina pokopanih je neznanih, imena so poznana le za dobrih 20 padlih: [nedokončano]
|
Šentrupert pri Velikovcu (St. Ruprecht bei Völkermarkt), na pokopališču severno od cerkve sv. Ruperta.
St. Margarethener-Straße 2, 9100 Völkermarkt, Avstrija
46° 39′ 49,86″ N, 14° 37′ 25,97″ E |
PADLIM ZA SVOBODO V BORBI PROTI FAŠIZMU [Kkriž] 1942--1945 V TEM GROBIŠČU POČIVA 83 ANTIFAŠISTIČNIH BORCEV IZ OSMIH DRŽAV. IN DIESEM GRAB [...] AVSTRIJA, FRANCIJA, ITALIJA, JUGOSLAVIJA, POLSKA, SOVJETSKA ZVEZA, VELIKA BRITANIJA, ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE HIER RUHT DER BRITISCHE VERBINDUNGSOFIZIER A. C. G. HESKETH-RICHARD (MAJOR CAHUSAC) 1942--1945 . imena na ploščah na tleh pred spomenikom: . Hesketh PRICHARD - Cahusac Boj. KOMANDIR Miha ROŠ - Polde Avgust VRŠNIK - Matija Engelbert VAČOVNIK Mirko SLEMNIK - Gašper Pavle PODRIČNIK - Vinko Franc PETRIČ - Februar Adolf PISAR Hugo OSOJNIK - Filip Slavko OSOJNIK - Edi Jožef MORI Avgust LOGAR Francka LOGAR - Nacesnikova Stanko KOTNIK Ivan JUHANT - Matija Jožef HERMANKO - Zvonko Jožef FILIP - Feliks Jožef DROFELNIK - Iztok Anton BRDNIK - Viktor |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik, nedokončano |
2.11.2020. 00:00 |
19.9.2025. 21:53 |
Obiskano 27.6.2023 |
— |
Avstrija, Velikovec |
— |
|
Rodbini Reš Stöger |
Gre za partizansko družino Reš, |
Takoj levo od vhoda na pokopališče Vintarovci. |
RODBINI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
14.5.2024. 00:00 |
— |
— |
Nagrobnik |
Destrnik |
— |
|
Nemški mejnik med Italijo in Nemškim rajhom 1941-1945 |
— |
Cesta Kladje - Podjelobo Brdo, ob planinski poti na Ermanovec |
LW 60 vsi123 |
— |
— |
— |
— |
Dušan Škodič, 20.10.2019 |
— |
— |
— |
Betonski steber z oznakami |
Gorenja vas |
Podjelovo Brdo 26 |
|
Moravče, pokopališče grob dveh neznanih partizanov |
— |
Pokopališče Moravče, Iskalnik grobov Domžale (Iskalni grobov Domžale - Moravče Dostop: 15. 4. 2024), ne ponudi podatkov. Za grob (Smrkolj Marjeta) levo od groba dvema neznanima partizanoma ponudi naslednje podatke: P: B, V: 25. S: 12. |
[zvezda] DVA NEZNANA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 15.4.2024, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič |
15.4.2024. 00:00 |
— |
— |
Nagrobnik |
Moravče |
K. o. 1955 Moravče, parc. št. 137/1 |
|
Anhovo, grobovi padlih v NOB na pokopališču |
vir : https://slov.si/doc/rutar3.pdf Padlim v NOB – Goljevšček, Stanič, Kodelja; na pokopališču Alojz Stanič, Izidor Rahotina in Ignac Stanič so napisani na spomeniku talcem v Desklah, na desnem bregu Soče, pri mostu. |
Pokopališče Anhovo, hiša v bližini: Gorenje polje 21 |
[fotografija v medaljonu] [fotografija v medaljonu] [fotografija v medaljonu] IGNAC STANIČ Za Vaše mučeniško trpljenje. |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Kermavnar |
6.9.2021. 00:00 |
— |
— |
— |
Kanal ob Soči |
K. o. Anhovo, parc. št. 144 |
|
Spomenik pri sv.Antonu. |
— |
Pokopališče pri sv. Antonu v Zgornji rečici. |
UMRLI V TABORIŠČU IZ ZGORNJE REČICEUMRLI V
TABORIŠČU IZ SPODNJE REČICEUSTRELJENI IZ GORNJE
REČICEUSTRELJENI IZ SPODNJE
REČICETALCI USTRELJENI IZ ZGORNJE
REČICEPADLI BORCI IZ ZGORNJE
REČICEPADLI BORCI IZ SPODNJE REČICE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Stane Gradišnik |
27.3.2021. 00:00 |
— |
— |
Kip partizana. |
Laško |
1022 REČICA, 209/7 |
|
Plavje, spomenik padlim med NOB |
Spomenik je izdelan v obliki piramide. Na njem je vpisanih 23 padlih borcev in žrtev nacifašističnega terorja. Avtor: Zvest Apollonio. Spomenik je bil postavljen leta 1981. EŠD 17085 |
V vasi Plavje po cesti naprej od cerkve proti Italiji da desni strani stoji spomenik. Hiša v bližini: Plavje33b |
V TEJ VASI JE BIL 1. DECEMBRA 1941 USTANOVLJEN PRVI ODBOR OF ZA SLOVENSKO ISTRO. |
— |
— |
— |
— |
Ivan Zorč 21. 02. 2017 |
— |
— |
— |
Spomenik |
Koper |
2589 PLAVJE, 656/5 |
|
Šešče |
Na čas nemške okupacije opozarja plošča na pročelju zadružnega doma, posvečena 16 smrtnim žrtvam.
|
Šešče pri Preboldu 51 |
[zvezda] V SPOMIN PADLIM BORCEM IN . |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik, nedokončano |
7.2.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 7.2.2024, dodal katastrske podatke in dopolnik Besedilo na spomeniku po predlogi Zdenke Primožič. |
— |
Prebold |
K. o. 1004 Gornja vas, parc. št. 1284/2 |
|
DRAŽGOŠE-Prvotni grob pobitih domačinov |
Na robu pravokotne peščene površine, okvirjene s kamnitimi robniki, stoji večja pokončna granitna plošča z vklesanim posvetilom v Dražgoški bitki padlim borcem in po njej ustreljenim domačinom, tu pokopanim leta 1942 (1976 prekopanim v kostnico). Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 104. https://zbnobskofjaloka.weebly.com/dra382goscarone.html EŠD 21192 |
Na starem pokopališču v Dražgošah, na zahodni strani kapelice (po RKD ob severnem zidu pokopališča). |
Na tem mestu so bili pokopani ustreljeni domačini in borci Cankarjevega bataljona, ki so padli v dražgoški bitki od 9.--11. januarja 1942. Posmrtne ostanke so leta 1976 prenesli v kostnico osrednjega dražgoškega spomenika. V bližini je nagrobnik v obliki stebra posvečen padlim domčinom v I.svetobni vojni. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 10. 2. 2012, 22. 4. 2017
19.1.2022 D.Divjak |
19.1.2022. 00:00 |
— |
19.1.2022 dopolnil podatke D.Divjak |
Nagrobnik |
Železniki |
K.o.: 2060 - DRAŽGOŠE, št.parc.: 522 |
|
Spomenik na Zadnji njivi |
Spomenik na Zadnji njivi med predeloma Na pečeh in Pri cerkvi je posvečen boju Cankarjevega bataljona od 9. do 11. januarja 1942, sedmim padlim borcem in porušeni vasi Dražgoše. Odkrili so ga 12. januarja 1947. Cankarjev bataljon je v tridnevni bitki v Dražgošah od 9. do 12. januarja 1942 izbojeval eno največjih partizanskih zmag na Slovenskem. Bojeval se je z veliko številčnejšim in tehnično bolje opremljenim sovražnikom in z zelo hudo zimo, vendar ob veliki podpori vaščanov Dražgoš. Cankarjev bataljon je imel devet mrtvih in enajst ranjenih, največ žrtev je bilo med mitraljezci, saj jih je padlo pet, štirje so bili njihovi pomočniki. Nemci so pobili 41 vaščanov, požgali in z miniranjem porušili vas do tal. Več... Podatki o padlih borcih: Gregor Božič, rojen 4. decembra 1912 v Gabrju pri Novem mestu, zidar, borec Cankarjevega bataljona (CB) od 7. decembra 1941, padel v Dražgošah 11. januarja 1942. Maks Dolinar, rojen leta 1922 na Mlaki, hlapec, borec CB od decembra 1941, padel na Mošenjski planini 13. januarja 1942. Boštjan Jezeršek, rojen 20. januarja 1902 v Stari Oselici, mizar, borec CB od 13. decembra 1941, padel je v Dražgošah 11. januarja 1942. Janez Kovačič, rojen 21. januarja 1916 v Radohovi vasi pri Pivki, delavec, borec CB od 7. decembra 1941, padel je v Dražgošah 11. januarja 1942. Maks Krmelj, rojen 12. oktobra 1911 v Bačnah, kmet, borec CB od 21. decembra 1941, padel je v Dražgošah 11. januarja 1942. Maks Režen, rojen 30. septembra 1921 v Javorjah, kmečki delavec, borec CB od 22. decembra 1942, ranjen 11. januarja 1942 v Dražgošah, za posledicami ran je umrl v Podlonku. Stane Škofic, rojen leta 1915 v Mengšu, železničar, borec Mengeško-Moravške čete, nato borec CB, padel je v Dražgošah 11. januarja 1942. Ivan Zajc, rojen leta 1905 v Zgornjih Gameljnah, delavec, borec Rašiške čete, od decembra 1941 borec CB, padel v Dražgošah 11. januarja 1942. Vinko Žakelj, rojen leta 1913 v Stari vasi pri Žireh, usnjarski pomočnik, borec CB od 10. decembra 1941, padel v Dražgošah 11. januarja 1942. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 104-106. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/dra382goscarone.html Pravokotna svetla kamnita plošča med okroglima stebričema je postavljena na zidan podstavek in prekrita s preklado. Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 116-117. EŠD 21199 |
Nad asfaltirano cesto med Na Pečeh in Pri Cerkvi, pred hišo št. 26. Vzhodno: 436550.42Severno: 123592.135GPS koordinate:Geog. širina (N ): 46°15'12.46"Geog. dolžina (E): 14°10'20.11" |
NAJTEŽJE IN NAJBOLJ JUNAŠKO NA GORENJSKEM SE JE BOJEVAL CANKARJEV BATALJON POD VODSTVOM JOŽETA GREGORČIČA IN STANETA ŽAGARJA V DNEH OD 9. DO 11. JANUARJA 1942 S TISOČI NEMŠKEGA VOJAŠTVA, POLICIJE IN GESTAPA. V TEM HEROJSKEM BOJU SO PADLI ZAJC IVAN, KRMELJ MAKS, DOLINAR MAKS, KOVAČIČ JANEZ, ERŽEN MAKS, ŽAKELJ VINKO, BOŽIČ GREGOR. KER KLJUB OGROMNIM SVOJIM SILAM NEMCI NISO MOGLI UNIČITI CANKARJEVEGA BATALJONA, SO V ZVERINSKEM BESU ZARADI PREVELIKIH LASTNIH IZGUB DO ZADNJE HIŠE UNIČILI DRAŽGOŠE. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar
19.1.2022 D.Divjak |
19.1.2022. 00:00 |
— |
19.1.2022 dopolnil podatke D.Divjak |
Spomenik |
Železniki |
K.o.: 2060 - DRAŽGOŠE, št.parc.: 894/1 |
|
Đuri Đakoviću in Nikoli Hečimoviću |
Ubita revolucionarja so od tu prenesli na pokopališče na Duhu in ju tam pokopali. Leta 1949 so posmrtne ostanke Đure Đakovića prenesli v grobnico narodnih herojev v Beogradu, posmrtne ostanke Hečimovića pa v Zagreb. Vir: Ruški delavec, september 1986, str. 7. Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 233. |
Šelova grapa, obmejni pas. Od žage gremo po kolovozu 300 m proti vzhodu, nato desno 50 m pod cesto. |
NA OVOM MJESTU 25 APRILA 1929 GODINE ŽANDARI KRVAVE ŠESTOJANUARSKE DIKTATURE MUČKI SU UBILI VELIKE BORCE ZA PRAVA RADNIČKE KLASE I RADNOG NARODA JUGOSLAVIJE SEKRETARA CK KPJ NARODNOG HEROJA ĐURU ĐAKOVIĆA I SEKRETARA CRVENE POMOĆI NIKOLU HEČIMOVIĆA. NJIHOV JUNAČKI LIK I REVOLUCIONARNO DJELO VEČNO ĆE ŽIVETI SA NAMA. SPOMEN PLOĆU PODIGOŠE TITOVI GRANIČARI PRED VI. KONGRESOM KPJ NOVEMBRA 1952 GODINE. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik, 6- 4. 2024 |
6.4.2024. 00:00 |
— |
— |
Spomenik |
Selnica ob Dravi |
— |
_-_Partisanendenkmal.JPG){kind=link}