| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Bazovica |
— |
En spomenik je zraven velikega spomenika padlim, drugi pa v JV kotu ob zidu. Prav mogoče je, da je pred kapelo še kako podobno obeležje. |
[zvezda] [križ] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
28.5.2022. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobniki |
Italija, Bazovica |
— |
|
Emil Zlatič, Koper |
|
Pokopališče Koper, lokacija na zemljevidu ni natančna. |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Hladnik po informaciji Danijela Zlatiča |
5.1.2025. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Koper |
— |
|
Razstava, OŠ Ribnica na Pohorju |
V osnovni šoli je bila razstava o zgodovini Ribnice in njenega območja. Odprta je bila avgusta 1975 in je spadala med zunanje razstave MNO Maribor. Prikazovala je delavsko gibanje in NOB. Še zlasti natančno sta bila prikazana napad 1. pohorske čete na nemško orožniško postajo v Ribnici 11. 8. 1941 in prvo osvoboditev Ribnice 23. 8. 1944.
|
OŠ Ribnica na Pohorju. |
— |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
S. Gradišnik 1. 12. 2022 |
3.1.2023. 00:00 |
— |
"Spominske sobe ni na šoli že 20 let. Na hodniku pred jedilnico so razstavljene nekatere slike iz te sobe." -- Jože Krušič, ravnatelj OŠ 2. jan. 2022 |
Spominska soba |
Ribnica na Pohorju |
— |
|
Vrhe, sv. Lenart |
Iz betonskega bloka in plošč z napisi sestavljeno spominsko znamenje. |
Na križišču pred odcepom k cerkvi sv. Lenarta na Vrheh; na RKD je vrisan nekaj m bolj proti SV. |
Bodočnost je vera Junakom borbe naj slede junaki dela Vi ki imate v srcu mladost Žive naj vsi narodi |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 26. 4. 2017 foto 13. 7. 2008 in maja 2020 |
24.5.2020. 00:00 |
— |
— |
klesani kvadri na stebru |
Trbovlje |
— |
|
NOVA SELA,Spomenik prvoborec Jože Klarič |
Ob nekdanji osnovni šoli v Novih Selih je kamnit spomenik z napisom. Jože Klarič se je rodil 23. maja 1907 v vasici Maverc ob Kolpi. V Kočevju se je izučil za trgovskega pomočnika in kasneje v Novih Selih odprl svojo trgovino. Bil je aktiven kulturni delavec in član revolucionarnega levo usmerjenega krila Sokola. Ob okupaciji sc je takoj vključil v narodno osvobodilno gibanje, Že 1941 se je povezal z narodnim herojem prof. Jožetom Šeškom, takratnim sekretarjem Okrožnega komiteja KPS za Kočevsko, in organiziral prve odbore OF na območju Banje Loke. Kmalu se je moral umakniti v ilegalo. Med vojno je opravljal različne naloge: bil je sekretar rajonskega odbora OF, predsednik Izvršnega odbora NOO za Ribniško - Notranjsko okrožje. Bil je udeleženec Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju od 1. - 3. oktobra 1943, član Slovenskega narodnoosvobodilnega odbora, član Glavnega odbora OF Slovenije, poslanec Ustavodajne skupščine LRS in zvezni poslanec. Po vojni je bil predsednik novomeškega okrožnega odbora KPS in nato sekretar istega odbora. 1947 je postal pomočnik ministra za trgovino in preskrbo. Od 1951 do 1958 je bil sekretar Okrajnega komiteja ZKS Kočevje. Po ukinitvi okraja Kočevje je bil tajnik sveta za zadružništvo pri Gospodarski zbornici Sloveniji. Avtor idejne zasnove za spominsko ploščo ni znan. Spominska plošča je bila odkrita 26. junija 1986. Vir: mag. Irena Škufca, “Spominska obeležja narodnoosvobodilne borbe na Kočevskem, 2005 |
V središču vasi, na desni strani ceste Kočevje-Brod na Kolpi , pred stavbo nekdanje osnovne šole |
JOŽE KLARIČ . C. ZLOBEC KRAJANI KOSTELA 1986 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Vasja Marinč, 7.3.2017
24.12.2021 D.Divjak |
24.12.2021. 00:00 |
— |
24.12.2021 dopolnil podatke D.Divjak |
Spomenik |
KOSTEL |
K.o.: 1609 - BANJA LOKA, št.parc.: *60 |
|
Janez Trkman, Podkraj |
.Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji1234 |
Lovski dom Col, Bela 9, Podkraj |
[zvezda] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po fotografijah in podatkih Mojce in Janija Luštreka. |
13.11.2021. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Ajdovščina |
K. o. 2376 Višnje, parc. št. *43 |
|
Sela pri Otovcu, Spominsko obeležje 20. padlim in umrlim v taboriščih |
Spominsko obeležje 20. padlim in umrlim v taboriščih v 2. svetovni vojni iz
Otovca in okoliških vasi. |
Pri hiši Lokva 12A pri Črnomlju zavijemo proti Otovcu. Čez 500 m pridemo sredi polja do razpotja za Otovec in Sela pri Otovcu. Ob robu ceste je obeležje.
|
DALI ŽIVLJENJA ZA SVOBODO GRAHEK LEOPOLD KUSOLD KONRAD GIMPELJ BOŽIDAR MARINIČ EDVARD GRŠIČ JANEZ ŠTRUCELJ JANEZ GRŠIČ ANTON ŠEPETAVEC ANTON GREGORIČ ALBIN VRŠČAJ ANTON JERMAN JOŽE VRŠČAJ MATIJA JERMAN JAKOB ZUPANČIČ MITJA KERIN EDVARD ZUPANČIČ JOŽE KERIN JANEZ SMREKAR FRANC KOBE ALOJZ ŽUGELJ JANEZ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar
Obiskal Dušan Škodič 15.7.2022 |
6.2.2022. 00:00 |
— |
— |
Telo spomenika predstavlja naravni apnenčasti monolit, pred njim tlakovan dostop, poleg betonska vaza |
Črnomelj |
K. o.: 1536 - TALČJI VRH, parcela: 572 |
|
Podgorje spomenik borcem in žrtvam fašističnega terorja |
Spomenik je posvečen 11 borcem NOV in 6 žrtvam fašističnega terorja ter 6 neznanim padlim na tem območju in 1 aktivistu. |
Spomenik stoji na pokopališču v Podgorju pod Slavnikom.
|
BORCI ANDREJAŠIČ FRANC 1921 - 1943 ANDREJAŠIČ IVAN 1927 - 1944 ANDREJAŠIČ IVANKA 1922 - 1945 CEGLAR ANTON 1911 - 1944 ANDREJAŠIČ FRANC 1927 - 1944 GRZETIČ IVAN 1922 - 1945 KOREN JOŽEF 1924 - 1944 ANDREJAŠIČ FERDINAND 1918 - 1945 KAVRE ANTON 1927 - 1944 ANDREJAŠOČ FRANC 1902 - 1943 POLJAK FRANC 1925 - 1944 ŽRTVE FAŠISTIČNEGA NASILJA ANDREJAŠIČ IVAN 1891 - 1944 ANDRIJAŠIČ SABA 1928 - 1945 GRZETIČ SABA 1929 - 1945 KAVRE JOŽEF 1894 - 1944 KOREN MARIJA 1937 - 1944 KOREN SABINA 1941 - 1944 IN 6 NEZNANIH AKTIVIST OF RIHTER JOŽEF 1905 - 1944 DOL |
— |
— |
— |
— |
Ivan Zorč 10. 04. 2017 |
— |
— |
— |
Somenik borcen NOV |
Koper |
2583 PODGORJE, *91 |
|
Preddvor pokopališče |
Po Sistory datum smrti: 26. 6. 1945, kraj smrti: Gusen/Mathausen. »61343 Zaplotnik Janez, 26. 6. 1906, Tupaliče pri Preddvoru, kmet – 6. 1. 1944, Visoko, umrl 10. 4. 1945, Gusen.« (France Filipič, Slovenci v Mauthausnu, Ljubljana: Cankarjeva založba, 1998, str. 390) |
Pokopališče Preddvor |
ZAPLOTNIK |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po slikah in podatkih Zdenke Primožič 3. 2. 2023. |
3.2.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobniki |
Preddvor |
K. o. 2083 - Breg ob Kokri, parc. št. 307 |
|
Jožetu Vahterju - Boštjanu in Ivanu Kranjcu - Nilu. |
Opravil sem razgovor s sorodnikoma padlih borcev. Kranjc Martin (96 let) živi v kraju Vuhred: Moja brat Ivan je bil najstarejši v družini Krivčevih v Brdih nad Turiško vasjo. Kot borec Zidanškove brigade je padel je na Jurgovem pod Roglo v boju z vermani. Vahter Franc nečak Jožeta Vahterja-Boštjana iz Gračiča pri Zrečah: Moj stric Jože Vahter-Boštjan je padel kot borec Zidanškove brigade na Jurgovem pod Roglo v boju s skrivači. Obe izjavi sem pridobil 5. 7. 2022 v pogovoru s pričama. S.Gradišnik, 5. 7. 2022. Granitna skala s spominsko ploščo Jožetu Vahterju-Boštjanu in Ivanu Kranjcu-Nilu, padlima partizanoma Zidanškove brigade. Znamenje je bilo postavljeno 1952. Napis je popolnoma izbrisan, verjetno zaradi soli na smučišču. Vir: Spomeniki NOB Slovenska Bistrica. EŠD 7056 |
Lukanja 20, Oplotnica, južno ob spodnji postaji smučarske sedežnice Jurgovo. |
NA TEM MESTU STA PADLA 24.5.1944 V BORBI ZA SVOBODO VAHTER JOŽE-BOŠTJAN IN KRANJC IVAN-NIL. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik
S. Gradišnik, 14.11.2021. |
15.4.2020. 00:00 |
— |
Dodal fotografije, S.Gradišnik, 14.11.2021.
Dodal opis 5. 7. 2022, S.Gradišnik. |
Granitni monolit. |
Slovenska Bistrica |
— |
|
Gozd Reka |
Posvečena je petim žrtvam NOB, padlim v hiši januarja 1945. Odkrita je bila leta 1976.
Zasavski tednik 23.9.1964:»V območje KO ZB NOV Štanga spada tudi vas Reka-Gozd, ki leži pod znanim turističnim krajem, goro Obolno. Mimo vasi Reka-Gozd in po robu Obolnega je 1941. leta stekla nemško-italijanska meja. Partizani so čestokrat prešli mejo. Pri domačinih so našli zmeraj razumevanje in zaščito, kljub temu da je bil okupator nasilen proti vsem domačinom, ki so podpirali partizane. Iz partizanskega časa je znana po vsem štangarskem okolišu tragedija, ki jo je doživela Krmučeva domačija v vasi Reka-Gozd. Tu so domačije razmetane. Nad gospodarjem Štrausom, ki ima svoj dom v bližini ceste Litija–Štangarske poljane–Trebeljevo–Ljubljana se nahajajo v precejšnji razdalji po strmih bregovih še samotne domačije Rekar, Žnidar, Ahlin in druge. Nad Štrausom je bila tudi Krmučeva domačija, ki je prislonjena na podnožje 771 metrov visokega Obolnega. - V Krmučevi domačiji so dobili mnogi zasavski kurirji streho, zavetje in hrano. Za to so izvedeli Nemci, ki so ob neki hajki pridrveli do samotne Krmučeve domačije. Doma so dobili gospodinjo, dve hčerki in dva vnuka. Nasilni Nemci so se odločili za nečloveško maščevanje. Krmučevim so pobrali živež in vse, kar je bilo kaj vrednega. Nato so zaprli v hišo staro mater z obema hčerkama in vnukoma, nato pa so zažgali poslopje. Tako je zgorelo pet ljudi. Zveza borcev v Štangi se je odločila, da bo ob dvajsetletnici osvoboditve odkrila na nekdanji Krmučevi hiši spominsko ploščo, ki naj bo našim zanamcem živ opomin, kakšna je bila usoda slovenskega ljudstva pod okupatorjem in kakšne so bile žrtve za našo svobodo.« (Vir: (jž), Tragedija pod Obolnim, Zasavski tednik, Glasilo SZDL Zasavja, Leto XVII, št. 39, Trbovlje, 23. IX. 1964, str. 5. Elektronski vir: dlib.si/Zasavski_tednik_23-9-1964/PDF Dostop: 6. 1. 2024. |
Gozd Reka 19, zahodna fasada hiše. |
V TEJ HIŠI SO FAŠISTI FRANČIŠKO ILOVAR *1895 |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Hladnik neobiskano nedokončano 11. 1. 2020 |
8.1.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 8.1.2023, po predlogi Zdenke Primožič dodal izvleček iz Zasavskega tednika, povezavo na članek in katastrske podatke |
Spominska plošča |
Šmartno pri Litiji |
K. o. 2654 Gozd-Reka, parc. št. 608 |
|
Javka pokrajinskega komiteja KPS za severno Slovenijo, Pesnica pri Mariboru |
Pri Kerenčičevih v Pesnici je bila leta 1941 izredno važna postojanka osvobodilnega gibanja. Pri njih so se zbirali skojevci, tu so hranili tudi material za pokrajinsko tehniko. Od konca junija 1941 se je tu zadrževal prof. Jože Kerenčič. Od tu je odhajal v Slovenske gorice in tam organiziral upor. Pri Kerenčičevih so se leta 1941 sestajali člani pokrajinskega komiteja KPS za severno Slovenijo. Konec leta 1943 in v 1944 je pri njih delovala okrožna tehnika. Štirje člani Kerenčičeve družine so dali življenje v boju za svobodo. Na Kerenčičevi hiši je bila odkrita spominska plošča leta 1954.Vir: Vodnik po partizanskih poteh, str.527. . Ali je to DVOJNIK ??? naslednjega zapisa Kerenčičeva domačija, Pesnica? Na stavbi Pesnica 39, Pesnica pri Mariboru |
Nekdaj v središču naselja,na nekdanjem objektu motela, Pesnica 39, prestavljena na novo lokacijo ob VTK ( Večnamenski kulturno turistični poslovni center). Plošča je zdaj na posebni betonski steni. |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
S.Gradišnik 22.11.2022
D.Divjak 18.12.2022, 22.6.2023 |
22.6.2023. 00:00 |
— |
D.Divjak popravil lokacijo in dopolnil podatke 17.12.2022, 22.6.2023 |
Spominska plošča |
Pesnica |
K.o.: 606-RANCA, št.parc.: 537/40 |
|
29 talcem v Mostah |
Prvega julija 1942 so Nemci pripeljali v Moste na streljanje 29 begunjskih zapornikov. S streljanjem talcev so se maščevali za požig cestnega in železniškega mostu, ki so ga v noči s 26. na 27. junij 1942 porušili borci Cankarjevega bataljona Gorenjskega odreda. Med streljanjem sta se dva talca pognala čez zid v strugo Završnice. Karlu Perdihu je uspelo pobegniti in se vključiti v NOV. Franceta Rakarja pa so Nemci ujeli in ga zverinsko umorili. Obeležje vsebuje kip talca v skrčenem položaju z zadaj zavezanima rokama, pred njim sta levo in desno postavljeni kamniti posodi za cvetje, na zidu nad strmino pa je večji kamen z napisom nato pa drug ob drugem pokončno stoji 28 kamnov, na vsakem je ime talca, datum rojstva in smrti ter kraj domovanja. Ureditev je delo arhitekta Vlasta Kopača. Avtor spomenika, ki je bil odkrit leta 1948, je kipar Jaka Torkar. Bronasti kip talca je bil 9. januarja 2008 ukraden in uničen, repliko kipa pa je izdelal kipar Evgen Guštin, učenec Jaka Torkarja. Novi kip je bil odkrit 26. junija 2009 ob prazniku občine Žirovnica. Viri: Arhiv Združenja ZB NOB Jesenice. Legat Franc, Uprli smo se. Franc Legat, Medium d.o.o., 2010. Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 127. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 198. Opomba 1 Dogodek podrobno opisuje knjiga: Zgodovina železniškega mosta v Mostah in z njim povezanih dogodkov Januša Šivica, izdana maja 2022. Na obeležju navedeni Anton Dren ima v knjigi priimek Drev, Sistory pa navaja priimek Dreu. Avtor tudi dokazuje svojo domnevo, da so talci pokopani v Avstriji, na vojaškem pokopališču v Spittalu na Dravi, saj kraj pokopa ni nikjer zapisan v uradnih dokumentih. Januš Šivic je v Slovenskem poročevalcu 16. 11. 1946 našel vabilo na otvoritev spomenika 29 talcem naslednjega dne, tj. 17. 11. 1946 (glej priloženi posnetek z dLiba), ki kaže, da je bil prvotni spomenik postavljen dve leti prej, kot je zapisano v dokumentih.
|
Levo ob cesti Moste pri Žirovnici-Potoki pred ostrim ovinkom in pred mostom |
V RANEM JUTRU 1. JULIJA 1942 SO TUKAJ ODJEKNILI STRELI POD NEMŠKIMI KROGLAMI IZKRVAVELI SINOVI NAŠI SO DEVETINDVAJSETERI. V NEZNANEM GROBU ZDAJ TROHNIJO. MED NAMI PA V DUHU ŠE ZMERAJ ŽIVIJO. KAR SLEDNJI JE TEDAJ S KRVJO ZAPISAL NIHČE NIČ VEČ NE BO IZBRISAL. ZATO POSTOJ, POPOTNIK, KO GREŠ MIMO IN POMNI PADLI SO ZA NAS IN DOMOVINO. . FELIKS LAZAR 18.5.1926 STARA OSELICA JANEZ TUŠEK 29.10.1904 JAVORJE JOŽEF HAFNER 8.9.1904 MEDVODE ANTON DREN 30.12.1909 VAČE FRANC RAJGELJ 6.4.1923 ŠUTNA JANEZ VODNIK 30.11.1922 ŠUTNA JOŽEF ARHAR 26.2.1922 HUJE FRANC ŠVELC 27.1.1910 HUJE ALOJZ DRNOVŠEK 21.7.1912 STRAŽIŠČE BLAŽ JUGOVIC 4.2.1902 STRAŽIŠČE FRANC RAKAR 16.8.1905 STRAŽIŠČE ALFONZ ŠIŠKA 23.10.1924 STRAŽIŠČE ANTON MAROLT 21.12.1913 ZASIP DRAGO REŠ 12.11.1923 PRIMSKOVO KAREL NOVAK 14.9.1917 PRIMSKOVO KAREL PERDIH 5.8.1920 PRIMSKOVO POBEGNIL Z MORIŠČA, PADEL V NOV 9.9.1942 JANEZ PROSEN 13.5.1906 ŽABNICA MILAN TRUKALJ 25.10.1911 OREHEK ALOJZ HROVAT 5.7.1921 NAKLO VINKO JENKO 16.3.1914 TRBOJE LEOPOLD VALJAVEC 15.11.1902 TRŽIČ VALENTIN DOLŽAN 14.2.1907 PRISTAVA STANKO ŠOLAR 3.8.1922 TRŽIČ RUDOLF KOPRIVNIK 31.3.1922 TRŽIČ ANTON AHAČIČ 12.6.1893 TRŽIČ FRANC AHČIN 12.1.1912 TRŽIČ VIKTOR MEGLIČ 22.2.1902 TRŽIČ JANEZ MERŠOL 29.4.1905 TRŽIČ CIRIL ŠTRITIH 29.3.1909 TRŽIČ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik, dopolnil: Marko Gričar, 31. 3. 2017. |
10.1.2025. 00:00 |
— |
Zadnjih pet posnetkov obnovljenega kompleksa je z dne 4. 4. 2021 -- M. Hladnik.
M. Kermavnar, 21.12.2022, v Opis in viri dodal Opombo 1
Po opozorilu J. Šivica in M. Kermavnarja dodal sliko časopisnega vabila na otvoritev spomenika leta 1946. M. Hladnik 10. 1. 2025 |
Spomenik |
Žirovnica |
k. o.: Žirovnica, p. št.: 886/1184, vl. št.: 237/613; Skrbnik: Komunalna služba SO Jesenice |
|
Spomin padlim borcem v Gostečah |
Plošča šestim padlim borcem je bila odkrita leta 1959 in obnovljena 1981. Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 143-144. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 265. |
Na fasadi gasilskega doma v Gostečah 10. |
Nismo mrtvi, le v zemljo sebe smo vsejali padli smo zato, da v svobodi otroci naši zaživijo 11. novembra 1944 so v borbi z sovražnikom padli borci NOV Mihelič Adolf Čadež Anton Debevc Jože Jamnik Stanko Bizant Ludvik Bergant Ivan Slava jim. ZZB Puštal 1959 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 19.10.2017 |
— |
— |
— |
Marmorna plošča na zidu |
Škofja Loka |
Gosteče 10 |
|
Šnajderjevi, Zasavci |
Na domačiji v Zasavcih je spominska plošča ustreljenim Antonu Šnajderju in njegovima hčerkama Mariji in Frančiški.Na domačiji Antona Šnajderja je bila že od leta 1943 znana partizanska postojanka. Poleti leta 1944 je tu delovala kurirska postaja TV 15, na kateri so se ustavljali kurirji, ki so vodili novince v partizane. Spomladi 1945 so vlasovci obkolili domačijo. Ko so odkrili partizanski bunker, so gospodarja ustrelili, ženo Alojzijo, sina Ivana ter hčerki Marijo in Frančiško pa odpeljali v zapore. Mati in sin sta se po vojni vrnila, hčerki pa so ustrelili kot talki na Moti. Ploščo so odkrili 24. junija 1957.
3. 10. 1944 je bila širša konferenca aktivistov iz Slovenskih goric pri Antonu Šnajderju, št. 5. Prišlo je okrog 20 aktivistov. Konferenco sta vodili Ela Letonja-Atena in Štefka Praprotnik. Sklenili so, da se zaradi lažjega delovanja ustanovi posebej okrajni odbor OF za Ljutomer in posebej za Gornjo Radgono. Sprejeli so več pomembnih sklepov za utrditev OF v Slovenskih goricah. -- Vodnik po partizanskih poteh Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji123 |
Zasavci 4 (pred preštevilčenjem številka 5). Iz Miklavža pri Ormožu po lokalni cesti preko naselja Kajžar, dobre 3 kilometre. Plošča je na južni fasadi kmetije, do katere je s ceste 150 m po klancu navzdol. |
V TEJ HIŠI SO ŽIVELI ŠNAJDER ANTON MARIJA IN FRANČIŠKA OČE USTRELJEN 2*3*1945 TUKAJ HČERKI USTRELJENI PRI MURI 2*4*1945 IN TAM POTOPLJENI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D.Divjak, 1.maj 2020 |
25.9.2022. 00:00 |
— |
Fotografiji M. Hladnik 25. 9. 2022 |
Spominska plošča |
Ormož |
K.o.: 308-ZASAVCI, št.parc.: 133/2 |
|
Cvibelj, Žužemberk |
Obelisk iz aluminija je težak 4500 kg; 16-metrski spomenik meri v višino z betonskim podstavkom skupaj okoli 25 metrov. Pod spomenikom je grobnica, toda v njej niso pokopani vsi, ki so navedeni na ploščah, saj so nekatere sorodniki po koncu vojne prekopali na pokopališča v njihovem domačem kraju. Na ploščah manjka še 914 imen; še dodatnih 123 padlih in umrlih je neznanih – njihova imena niso navedena ali pa so podatki o posameznikih pomanjkljivi. Na podlagi dosedanjega preverjanja je bilo ugotovljeno, da so pri nekaterih podatki o imenu in priimku ali kraju bivanja na spomeniku napačni, da so imena in priimki nekaterih padlih zapisani dvakrat (224 napak je v rubriki Besedilo že popravljenih), zapisano število 1144 na spomeniku prav tako ni pravilno. Skupaj z leta 2015 zapisanimi imeni padlih borcev iz bivše Sovjetske zveze, ki so se borili v slovenskih partizanskih enotah, je teh imen 1134. Seznam padlih aktivistov, partizanov in sodelavcev OF v Suhi krajini iz leta 1961 hrani Dolenjski muzej v Novem mestu, seznam imen iz leta 1988, ki so sedaj napisana na spomeniku, pa ZVKDS, OE Novo mesto. Seznam ni zaključen in možne so spremembe, ki jih lahko sporočite na Dolenjski muzej v Novem mestu. Avtor arhitekture je arhitekt Marjan Tepina. Grobnica na vzpetini Cvibelj nad Žužemberkom (imenovani tudi Tumplac) je največja partizanska grobnica v Sloveniji. Kostnica je skupna za umrle z več grobišč po Suhi krajini. Vklesana so imena partizanov, aktivistov OF, ki so kot antifašisti izgubili življenje med vojno, internirancev in tudi pripadnikov mednarodnih enot, ki so bile v sestavi slovenske narodnoosvobodilne vojske. Na območju Suhe krajine so umirali borci in borke legendarnih partizanskih enot, zlasti pripadniki 7. korpusa, pa tudi borci proti fašizmu in nacizmu iz drugih republik Jugoslavije, držav Sovjetske zveze, iz Italije, Avstrije, Češke, Litve in še katere države. Na spomeniku je 243 imen s širšega območja Žužemberka (69 padlih borcev od skupno 231 borcev iz tega območja, 143 ubitih civilnih žrtev, 31 umrlih od skupno 261 interniranih). Spomenik je postavil Republiški odbor ZZBNOB Slovenije 22. 6. 1961, ob 20-letnici vstaje slovenskega naroda v okviru celotne republike ter tudi praznika občine Žužemberk. Spomenik je bil prvič obnovljen leta 1973, drugič leta 1988, ko so ob njem na novo postavili 9 granitnih blokov (oblikovanje arh. Jovo Grobovšek) in tretjič leta 2004, ko so med drugim obnovili napise in uredili okolico. Spomenik ima status spomenika tujih armad, v postopku pa je pridobitev statusa spomenika državnega pomena. Seznam padlih partizanov, aktivistov in sodelavcev OF v Suhi krajini iz leta 1961 hrani Dolenjski muzej Novo mesto, seznam imen iz leta 1988, ki so danes zapisana na spomeniku, pa ZVKDS OE Novo mesto.
Med pokopanimi na Cviblju je tudi narodni heroj Dušan Jereb. |
Na vzpetini Cvibelj nad Žužemberkom (imenovani tudi Tumplac oz. Goli vrh). |
1941 - 1945 MED NARODNOOSVOBODILNO VOJNO JE V BOJU Z OKUPATORJI IN DOMAČIMI IZDAJALCI NA OBMOČJU SUHE KRAJINE PADLO 1144 PARTIZANOV IN AKTIVISTOV OSVOBODILNE FRONTE SLAVA JIM |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Primož Šmajdek
3.11.2021 D.Divjak |
2.7.2023. 00:00 |
— |
3.11.2021 dopolnil podatke in dodal posnetek 4 D.Divjak
Dodal povezavo na zloženko in spletno predstavitev, ki ju je poslal Darko Pucelj.. M. Hladnik 9. 5. 2023
Dodal fotografije infotable in klopi, ki jih je poslal Darko Pucelj. M. Hladnik 16. 10. 2023
Dodal seznama imen na spomeniku, ki ju je pripravil D. Pucelj. M. Hladnik 2. 7. 2023
Dodal Pucljevo zloženko o Cviblju v angleščini. M. Hladnik 11. 9. 2024 |
skupina spomenikov, grobnica, infotabla, klopi |
Žužemberk |
K.o.: 1436 - ŽUŽEMBERK, št.parc.: 1436 |
|
Trani, pomožni bataljon prekomorcev v bolnici Trani, Italija |
Prekomorci so ustanovil tudi več pomožnih bataljonov, med njimi tudi pomožni
bataljon s 161 možmi, ki so delovali v bolnišnici Trani. |
— |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
D.Divjak 6.5.2024 |
6.5.2024. 00:00 |
— |
— |
— |
— |
— |
|
14. padlim borcem. |
Spominska plošča na zadružnem domu je posvečena 14. padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja.Vir: Vodnik po partizanskih poteh. Vir fotografija 1: Street View |
Babno 9, zadružni dom,
sedaj Gasilski dom Babno |
KOT BORCI NOV ČERNE DRAGO KOPUŠAR MIRKO LE NIKAR NE JOČITE ZA NAMI! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
3.4.2022. 00:00 |
7.8.2025. 09:18 |
S.Gradišnik, 28.4.2022. Spominska plošča je bila prestavljena z zadružnega doma na nov gasilski dom v Babnem. D. Divjak dodal katastrske podatke , 7.8.2025 |
— |
Celje |
K.o.: 1076-MEDLOG, št.parc.: 1205 |
|
Novo mesto, Grad Grm, plošča padlim gojencem kmetijske šole |
Spominska plošča gojencem kmetijske šole, ki so padli v NOV, odkrita 21.10. 1956. Načrt izdelal arhitekt Danilo Lapajne. Vir: https://www.slov.si/doc/novomeski_spomeniki.pdf str. 142 |
Novo mesto, grad Grm, v veži nekdanje kmetijske šole na Grmu, Skalickega 1 |
SPOMINU GOJENCEV, KI SO V VRSTAH NARODNOOSVOBODILNE VOJSKE ŽIVLJENJA DALI ZA SREČO NAŠEGA LJUDSTVA. POSTAVILA OB SVOJI SEDEMDESETLETNICI KMETIJSKA ŠOLA NA GRMU. 18.11.1886 - 21.10.1956 |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
M. Kermavnar 8. 5. 2021 |
27.7.2021. 00:00 |
— |
Dodal sliko. V veži plošče ni bilo videti, konec tedna tudi za vprašanja ni bilo nikogar. Mogoče so ploščo odstranili. M. Hladnik 27. 7. 2021 |
Spominska plošča |
Novo mesto |
K. o. 1483 Kandija, parc. št. 1339 |
|
LJUBLJANA, PST - pomnik NOB ob Poti spominov in tovarištva št.38 |
Na zemljevidu PST je to 34. steber. |
Med Vojkovo in Maroltovo, Stožice |
1942-1945 POSTAVIL DELOVNI KOLEKTIV INDUSTRIJE ZA ELEKTROZVEZE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 06.10.2018 |
— |
— |
— |
Betonski steber in saniran objekt bunkerja |
Ljubljana |
— |
|
Spomenik kurirjem Dolomitskega odreda |
Na urejeni ploščadi leži nizek kamnit podstavek z vklesanim napisom. Na njem stoji bronast kip golega mladeniča s sporočilom v roki (Stane Keržič). Spomenik so postavili 22. julija 1961 po načrtih arhitekta Marka Šlajmerja in na pobudo občinskega odbora ZZB NOV Ljubljana Šiška in ZPM Slovenije. Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 23 in 64. EŠD 5690 Opomba 1: Bronasti kip je bil leta 2007 ukraden. 27. oktobra 2009 je bil spomenik obnovljen. 25. 3. 2025 je bil kip ponovno ukraden, na fotografiji z dne 25. 5. 2025 pa je razvidno, da mimoidoči uporabljajo stopali ostankov kipa namesto smetnjaka. . »Naj vam danes orišem podobo partizanskega kurirja in borca II. bataljona Dolomitskega odreda Milana Mravljeta, ki je septembra padel v neposredni bližini kraja, kjer bo stal spomenik: Milan se je rodil 21. januarja 1927 v družini železniškega vlakovodje. Prvi in drugi razred je obiskoval na osnovni šoli v Spodnji Šiški, zadnja dva razreda pa v Marjanišču. Začetek vojne je dočakal kot dijak četrtega razreda gimnazije za Bežigradom. Bodeča žica okrog Ljubljane je prekinila njegovo »šolsko pot« in prekrižala njegove načrte. Okupator je poznal družino, prav tako pa so poznali Milanovo napredno prepričanost. Zato mu niso hoteli izdati dovolilnice za prehod čez blok. Njegove želje o veliki maturi in trgovski mornarici niso bile uresničene. Spomladi 1942. leta je začel svojo drugačno »veliko šolo«. Dijak Milan Mravlje je postal kurir in borec II. čete Dolomitskega odreda. Poznali so ga kot drznega in neustrašnega borca. Živo mi je v spominu dogodek, ki govori o njegovi drznosti,« pripoveduje Milanov oče. »Po Kamnogoriški ulici sem mu nesel hrano na dogovorjeno mesto. Toda na dogovorjenem mestu ga ni bilo. Vračam se med hišami v Dravljah proti domu. Kar naenkrat mi je zastal dih. Milan in njegov tovariš iste starosti gresta po cesti in se veselo pogovarjata. Tik za njima stopa do zob oborožen italijanski vojak. Nisem ju smel prepoznati, niti opozoriti na nevarnost. Čez nekaj časa se zaustavita, italijanski vojak pa ju čudno pogleda in odide mimo.« Milan je večkrat prihajal domov in v vas, kjer so - kakor je sam dejal - radi imeli partizane. Tako je bilo vse do usodnega 28. septembra 1942, do dneva, ko se je končala Milanova življenjska pot. Tega dne je bil kot kurir na poti skoz Podutik. Na križpotju pri apnenici na Peškah je padel v belogardistično zasedo. Krogla ga je zadela naravnost v srce. Dopoldne ob 10. uri je prišel k Milanovemu očetu komandant belih v Smrekcah in sporočil: »Vašega sina sem ustrelil v Podutiku. Vodnikov hlapec ga je mrtvega pripeljal v draveljsko mrtvašnico, pokopljejo pa ga naj oni.« Pokazal je z roko proti hribu. Naslednjega dne je bil pokopan na Draveljskem pokopališču. Z odkritjem spomenika (28.5.1961), ki bo stal v bližini kraja, kjer je Milan padel, se bo mladina naše občine oddolžila svojemu hrabremu vzorniku in njegovim sovrstnikom!« Avtor ni naveden, Občinski razgledi, Glasilo SZDL Občine Ljubljana Šiška, (Leto I), št. 1, maj 1961, str. 2, 3. Elektronski vir: Občinski razgledi, št. 1, 1961, str. 2, 3 Dostop: 3. 3. 2024. Vir fotografij: |
Spomenik stoji na slemenu nad Podutikom ob cesti na Toško Čelo.
Hiša v bližini: Podutiška cesta 230, Ljubljana |
TIHIM JUNAKOM KURIRJEM, DRZNIM PERUTIM NAŠIH BESED. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 19.11.2017 |
27.5.2025. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 10.3.2024, po predlogi Zdenke Primožič dopolnil Opis s povezavi na časopis Občinski razgledi.
M.Kermavnar, 4. 6. 2024, po predlogi Mojce Luštrek v Opis dodal Opombo 1 in povezavo na članek, ki govori o kraji in obnovi spomenika.
S.Gradišnik, 26.3.2025, sinoči so neznanci ukradli kip kurirčka.
M.Kermavnar, 27. 5. 2025, dodal fotografijo 3/3 Mojce Luštrek in katastrske podatke. |
Plošča s kipom dečka |
Ljubljana |
K. o. 1755 GLINCE, parc. št. 1164/3 |
|
Viljem Schauer |
— |
Pokopališče Stari trg ob Kolpi, gledano iz spodnje strani grobja v smeri cerkve se nahaja dva groba pred grobom Kraškovič - Prebilič in istočasno umorjen v Dolu |
[križ] TU POČIVAJO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po podatkih in sliki P. Majerleta Kukina |
11.7.2024. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Črnomelj |
— |
|
OŠ Šmihel |
— |
Šmihel 2, obcestna fasada osnovne šole
|
[zvezda] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
27.7.2021. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Novo mesto |
— |
|
Orla vas |
L. 1971 so postavili ob vstopu v vas granitni obelisk z zvezdo v spomin na 17 padlih borcev in talcev med zadnjo vojno.
|
Na križišču nasproti h. št. Orla vas 16. |
ŽRTVE FAŠIZMA 1941-1945 PADLI BORCI 1941-1945 ZUPANEK JOŽE 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik, |
7.5.2020. 00:00 |
— |
— |
Obelisk |
Braslovče |
— |
|
Angela Piskernik, Celovec, Avstrija |
A. Piskernik je bila novembra 1943 zaradi sodelovanja z OF aretirana in januarja 1944 poslana v koncentracijsko taborišče Ravensbrück. Ob osvoboditvi 1945 je tehtala 38 kilogramov.
google.si/maps/Celovec_Angela_Piskernik vir fotografija 1: http://kath-kirche-kaernten.at/dioezese/detail/C3403/dr-angela-piskernik |
Ursulinengasse 3, 9020 Celovec / Klagenfurt |
DR. ANGELA PISKERNIK Eisenkappel-Vellach / Železna Kapla-Bela +23. 12. 1967 Ljubljana Schülerin und Lehrerin bei Ursulinen in Klagenfurt. 1914 Promotion in Wien als erste Kärntner Slowenin. Botanikerin und Naturschützerin von Weltrang in Ljubljana. Vorsitzende des Christlichen Frauenverbandes. Überlebende des KZ Ravensbrück. Wegbereiterin für grenzüberschreitende Nationalparks im Alpen-Adria-Raum. . Dijakinja in učiteljica pri uršulinkah Celovcu. 1914 promocija na Dunaju kot prva koroška Slovenka. Priznana botaničarka in varuhinja narave. v Ljubljani. Predsednica Krščanske ženske zveze. Preživela koncentracijsko taborišče Ravensbrück. Začetnica zamisli čezmejnih narodnih parkov v alpsko-jadranskem prostoru. |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Hladnik po podatkih Janeza Stergarja. 27.10.2021 |
4.12.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 4.12.2023, Dodal napis na plošči in fotografijo 1 |
Spominska plošča |
Avstrija, Celovec |
— |