4212

BOVEC-Plošča Antonu Pirjevcu

Spominsko obeležje je zatrpano z kajakom in kolesi agencije, ki se ukvarja z raftingom, zato je skoraj neopazen. Vso opremo so enostavno zložili pred obeležje. 

V centru Bovca Trg golobarskih žrtev 18. Nasproti občinske stavbe.

NA GOLOBARJU JE 26.4.1943 PADEL ANTON PIRJEVEC - MAKO BELIN ČLAN CENTRALNE KOMISIJE VARNOSTNE OBVEŠČEVALNE SLUŽBE OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENIJO IN PRVI VOSOVEC NA PRIMORSKEM

—

—

Obstoječi spomeniki

—

Vojko Hobič,1.7.2019 2.avgust 2021 dopolnil D.Divjak

2.8.2021. 00:00

—

2.7.2021 dopolnil podatke D.Divjak

Spominska plošča

Bovec

K.o.: 2207 , št.parc.: 559

7237

Pečovnik

Okrožni partijski konferenci 1933.

• Kartoteka MNZ.

Na Pečovniku nova direkcija rudnika. S.Gradišnik.

—

—

—

Uničeni spomeniki

—

M. Hladnik

7.2.2022. 00:00

—

—

Spominska plošča

Celje

1081 ZAGRAD, 1333/4

304

Grob borca Prešernove brigade, Planica

Granitna neobdelana skala z napisom zaznamuje grob neznanega borca Prešernove brigade, padlega 1944. Besedilo na spomeniku iz reliefnih kovinskih črk, pritrjenih na kamen.

Grob je bil urejen 1981.

VIRI: http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=21275

EŠD: 21275, memorialna dediščina

Grob je na Vrheh, južno pod cerkvijo sv. Gabrijela na Planici, zahodno od naselbinskega jedra Planice, severno ob počitniški hiši Planica 32.

GROB BORCA

 PREŠERNOVE

    BRIGADE

  PADEL 1944

—

—

Obstoječi spomeniki

—

Ivan Mihovec ZBNOB KO Žabnica, Lado Nikšič, julij 2014

31.7.2014. 00:00

—

—

granitna neobdelana skala

Kranj

2695 PLANICA, 434/2

7199

Marica Škabar

—

Pokopališče Repentabor, blizu Nemgarjevega groba

MARICA ŠKABAR
     1907--1983

   PRVOBORKA

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M. Hladnik, 5. 2. 2025

9.6.2025. 00:00

—

M.Kermavnar, 9. 6. 2025, dodal fotografijo 2 Mojce Luštrek

Nagrobnik

Italija

—

7495

Boji na Pugledu

To je hkrati stražarsko mesto št. 2 na Pugledu.

Vzhodni greben Pugleda, ob Grosupeljski planinski poti. N46 00.532 E014 38.430

[zvezda] NA TEH POLOŽAJIH
JE 23. 3. 1942 VODIL BOJE
2. PARTIZANSKI BATALJON
IN USTAVIL VSE NAPADE
ITALIJANSKIH FAŠISTOV.
ODBOR II. PO NOV 1976

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M. Hladnik po posnetku in koordinatah Franca Štibernika 15. 4. 2022

27.4.2025. 00:00

—

M. Kermavnar, 27. 4. 2025, dodal fotografijo 4/2 Mojce Luštrek. Dodal katastrske podatke

Spominska plošča

Ljubljana

K. o. 1776 LIPOGLAV, parc. št. 1409

6898

Spomin na partizansko mizarsko delavnico

Datum odkritja: 11.8.1984

Semiška cesta 10, tik poleg bifeja

V tej stavbi je delovala od leta 1944 do osvoboditve partizanska mizarska delavnica 1. inženirska brigada 7. korpusa NOV in POJ 1984

—

—

Obstoječi spomeniki

—

Dušan Škodič, 1.8.2021

8.8.2021. 00:00

—

—

Plošča na fasadi

Črnomelj

K. o.: 1535- ČRNOMELJ, parcela: 959/6

3845

Prosvetnim delavcem, Črnomelj

Ploščo, posvečeno osmim padlim učiteljem, je 27. aprila 1951 odkrilo Društvo prosvetnih delavcev Črnomelj.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 86.

Vodnik, 42

Otona Župančiča 8, Črnomelj, OŠ.

Za svobodo padlim prosvetnim delavcem 

Bele Krajine 

1941 [zvezda]1945

Bregar Ivan

Kincl Avgust

Stojkovič Rajko

Šuštar Slavko

Čeledin Stane

Koren Lojze

Razpotnik Albin

Štrukelj Jože

Turk Marija

Kdor umre za domovino je živel dovolj

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M. Hladnik neobiskano, nedokončano Dušan Škodič, 1.8.2021

—

—

Obisk plošče 30. 4. 2024 M. Hladnik

Spominska plošča

Črnomelj

K. O. : 1535 - ČRNOMELJ, parcela: 82/11

5603

Predmeja, spomenik padlim borcem in žrtvam okupatorja

Spomenik je postavljen na ograjen plato. Na kamnit kvader, zidan iz obdelanega kamna, je vzidana marmorna plošča.

Avtor je Teodor Lojk.

Postavljen je bil 22. 7. 1982.

https://www.hribi.net/slika.asp?razmerekomentar=479174

Spomenik se nahaja nad cestnim ovinkom v bližini hiše Predmeja 9a.

                                [zvezda]
       BRANILI SO SVOBODNO OZEMLJE
                   IN LJUDSKO OBLAST
        IZKAŽIMO JIM ZAHVALO IN ČAST
NA TEH TLEH JE 17. 1. 1944 SREDI NEMŠKE
    OFENZIVE, PADLO V JUNAŠKEM BOJU
9. BORCEV 19. SNOUB SREČKA KOSOVELA
             IN 2 BORCA 2. BRIGADE VDV.
PREDMEJA                    ZZB NOV PREDMEJA
22. 7. 1982     DOMICILNI ODBOR 19. SNOUB

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M. Kermavnar, 11.11.2019, dopolnila P. K. 3. 2. 2020, M. Hladnik, U. Perenič.

18.5.2020. 00:00

—

M. Kermavnar, 8.8.2021, fotografija 2 in 3

—

Ajdovščina

2370 Dol - Otlica, 1309/17

7713

Osojan, Spomenik padlim na pokopališču

—

—

—

—

—

Neobiskani spomeniki

—

D.Divjak 21.9.2022

21.9.2022. 00:00

—

—

Spomenik

Italija

—

4761

Napad Lackove čete, Stanetinci

Slovenjegoriška četica je poleti 1942 izvedla po Slovenskih goricah več akcij, ki so okupatorja silno vznemirjale. Skupina Franca Osojnika iz Lackove čete je napadla in ubila dva nemška žandarja na motorju, motor pa zažgala. Namen zasede je bila likvidacija vodje Štajerske domovinske zveze in zagrizenega nacista iz Cerkvenjaka Adalberta Sutterja, namesto njega pa sta v zasedi, ki je bila pri domačiji Antona Fekonje v Stanetincih, padla dva orožnika. Sledile so množične aretacije, deportacije v koncentracijska taborišča in streljanje talcev.

• Marjan Toš: Med odporom in nasiljem. Svobodna beseda avg. 2019

Odkritje spomenika: 14. 7. 1975 so ga odkrili krajani Cerkvenjaka.

Krajevna skupnost Cerkvenjak je slavila 14. julij kot krajevni praznik.

• Drago Novak, Ivo Orešnik in Herman Šticl: Pomniki NOB v Slovenskih goricah in Prekmurju, Pomurska založba 1985.
• Spomin na prvi spopad z okupatorjem. SB okt. 2023 (s sliko), str. 8 

Stanetinci, na levi strani ceste Cerkvenjak-Čagone pri hiši Stanetinci 16

             [zvezda]
            V spomin
     partizanskega napada 
           Lackove čete
na okupatorja, dne 14. 7. 1942

              Krajani Cerkvenjaka
                      14. 7. 1975

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M. Hladnik neobiskano nedokončano

1.10.2024. 00:00

—

3.oktober 2020 dopolnjen opis D.Divjak M. Kermavnar, 1.12.2023, prestavil zvezdico in popravil lokacijo, dodal fotografiji 3/1 in 3/2 iz vira Google Maps. Prenesel podatke in izbrisal neobiskani dvojnik zapisa, ki je bil 5.10.2022 napačno postavljen v Stanetince, občina Sveti Jurij ob Ščavnici Dodal svoje posnetke in označil kot obstoječe. M. Hladnik 1. 10. 2024

—

Cerkvenjak

K. o. 541 Cerkvenjak, parc. št. *37/1

6675

Padlim za svobodo v NOB 1941-1945-Bresternica

—

Zraven parkirišča v parku, Na Gaj 2, Brestrnica, pred objektom Krajevne skupnosti Bresternica - Gaj.

"ZA SVOBODO SO DALI ŽIVLJENJE

V NOB - 1941 - 1945

MESARIČ LUDVIK   1918 - 1944

REPEK ANDREJ   1900 - 1945

REPEK JOŽE   1931 - 1943

KAJZER IVAN   1913 - 1944

KOREN ALOJZ   1912 - 1942

KOREN MARJAN   1926 - 1944

MESARIČ IVAN   1910 - 1945

BERNAD ANTON   1923 - 1943

CELOFIGA JOŽE   1912 - 1944

DAMIŠ JOŽE   1910 - 1945

ŽNIDARŠIČ SLAVKO   1920 - 1945"

—

—

Obstoječi spomeniki

—

Bor1974

5.5.2021. 00:00

—

—

Naravni kamen na treh kovinskih podstavkih, z štirimi vklesanimi napisi, pod njim iz granitnih kock mozaik v obliki kroga.

Maribor

635 BRESTRNICA, 166/64

2913

Kolenčeva domačija

Spominsko obeležje na bivši Kolenčevi hiši(gostilni) na Mirni  je posvečeno ubitima zakoncema Jožefi in Janku Kolencu gostilničarjema z Mirne.
Ubili so ju domobranci 6. 6. 1944. 
Spominska plošča je bila odkrita leta 2003. Stroške financiranja je krila Fundacija Franca Staneta Rozmana iz Ljubljane.
.
Več:
»[besedilo med fotografijama]

Posmrtni ostanki Pepce KOLENC (zgoraj) in njenega moža Janka KOLENC (spodaj). Pepco so 6. junija 1944 na Mirni umorili domobranci, moža Janka pa so takrat aretirali in mučili pri Blažičevi tovarni na Mirni in mu razbili glavo. Oropali so tudi njiju in njuno stanovanje.
[…]
76. KOLENC Janko, rojen 1897 in
77. KOLENC Pepca, rojena 1896. Janko je bil gostilničar na Mirni, oba aktivista OF.

6. junija 1944 so domobranci vdrli na Mirno. Med ljudmi, ki so bežali, je bila tudi Pepca. Ustrelili so jo v vrat, jo pobili ter ji sezuli čevlje, dvignili krilo in ji razširili noge. Tako je truplo ležalo do drugega dne. Janka so ujeli domobranci pri Blažičevi tovarni, ga mučili, nato pa odpeljali na hrib Trbinc in ga tam ustrelili. Razbili so mu glavo ter ga okradli. Izropali so njuno stanovanje. (Vir: Dr. Makso Šnuderl, Fašistično domobranski teror, str. 67; Zoran Hudales, Občina Trebnje v NOB, str. 538; Dokumentacija občinskega odbora ZZB Trebnje)«

• Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 2. knjiga, Umorjeni aktivist in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi Slovenci, V Ljubljani: Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 1997, str. 155, 156.

Glavna Cesta 25, Mirna

                      [zvezda]
             V TEJ HIŠI JE ŽIVEL 
                JANKO KOLENC
  TRDEN RODOLJUB, AKTIVIST OF 
IN DELEGAT KOČEVSKEGA ZBORA.
   DOMOBRANCI SO GA 6. VI. 1944 
     NA GROZLJIV NAČIN UMORILI, 
      ŽENO JOŽEFO PA USTRELILI.

 1. X. 2003              ZB IN KS MIRNA

—

—

—

—

b. jerčič,19. 3. 2018

3.8.2024. 00:00

—

M. Kermavnar 3. 8. 2024 dodal katastrske podatke in po predlogi Zdenke Primožič dopolnil opis s podatki iz literature.

črna marmorna plošča z zlatim napisom in zvezdo

Mirna

K. o. 1410 Mirna, parc. št. 78/9

901

Baza 20, Kočevski Rog

SPOMENIK DRŽAVNEGA POMENA

Celoten kompleks Baze 20 je dobro pokrit z informativnimi tablami, pa tudi v sprejemnem središču v Lukovem domu deluje izpostava Dolenjskega muzeja, ki jo vodi sodelavec muzeja Jože Saje.

Edini tovrstno zgrajeni in ohranjeni kompleks sedeža vodstva odporniškega gibanja med drugo svetovno vojno v Evropi sestavlja 26 barak in bunker. Zgrajene so iz hlodov, desk in krite s skodlami.

Nad Červanovo cesto , ki iz Podturna pelje po severovzhodnem pobočju Kočevskega Roga proti Bukovi gorici in Travniku, blizu bolnice Jelendol pod koto 717 na Sokolskem vrhu je gradbena skupina pod vodstvom Rudolfa Ganzittija - Grada začela meseca marca 1943 graditi po načrtih ing. Lojzeta Rojca barake za vodstvo osvobodilnega gibanja, ki je bilo takrat v Polhograjskih Dolomitih, kamor se je umaknilo med Roško ofenzivo. Lokacijo so našli dr. Pavel Lunaček - Igor, ki je Rog s pomočjo svojega osebnega spremljevalca Avgusta Bradača  iz Obrha dodobra spoznal, dr. Marjan Brecelj in ing. Lojze Rojec, odobril pa jo je takratni komandant slovenske partizanske vojske  Ivan Maček - Matija.

Prvo barako so v globoki vrtači, kjer v roški ofenzivi Italijani niso našli taborišča Jurčetove čete, zgradili iz tesanega lesa, ki so ga našli v Rogu, desk s Spreitzerjeve žage v Starih Žagah in materialom iz kočevarskih vasi. Pozneje so to barako dvignili in preuredili ter je rabila za obednico, sejno dvorano in predavalnico. Tudi ostale barake so zgradili v bližnjih vrtačah in na njihovem obrobju. Ker lesa v bližini ni bilo dovolj, so ga pripravljali na žagi v Soteski in Starih Žagah. Barake so služile za prebivanje in delovni prostor. Poimenovali so jih po posameznih ustanovah in forumih, včasih pa tudi kar po posameznih članih osvobodilnega boja, ki so takrat v njej delovali. Ob robu novega naselja so postavili tudi barako za zaščitno četo. Skupaj je bilo 26 barak in štirje bunkerji, od katerih je eden še ohranjen.

               Kakšno uro od baze 20 je bila na Kraguljem vrhu Baza 21, sedež glavnega štaba. Imela je več bunkerjev za skladišča raznega materiala. V tej bazi je bil tudi vodja angleške vojaške misije pri našem glavnem štabu major William Jones. Tu so ustanovili prvo vojaško šolo za partizanske častnike, katere prvi tečaj je bil avgusta 1943.

            Politično vodstvo slovenskega odporniškega gibanja je na Bazi 20 delovalo od 17. aprila 1943. Na Bazo 20 so smeli priti le njeni prebivalci, drugi le izjemoma, saj so njen obstoj skrivali tako pred sovražnikom, kot pred ostalimi prebivalci Kočevskega Roga.

Večina prebivalcev Baze 20 ni točno vedela kje se nahajajo. Za prikrivanje svoje navzočnosti so izvajali vrsto domiselnih konspirativnih in varnostnih ukrepov. Dostop je bi samo na enem mestu in še to le s pomočjo lestve, ki jo je stražar vsakič spustil. Prišlek se je lestve oprijel, splezal nanjo in po njej splezal na varno. Pogled proti barakam je tedaj zakrival mlad gost smrekov gozd. Okupator Baze 20 ni nikoli izsledil in je edini na tak način zgrajen in ohranjen sedež odporniškega gibanja v Evropi.

               Po zlomu Italije so šlí CK KPS, IO OF in glavni štab v Sotesko, propagandna komisija in uredništva listov pa najprej v Dolenjske Toplice in nato v Podhosto in na Suhor. Ob nemški ofenzivi 1943 se je vodstvo iz Soteske premaknilo nazaj na Bazo 20, a po treh dneh v bunker pri tehniki »Urška 14‹‹. Ko se je enotedensko hajkanje Nemcev po Rogu končalo, se je vodstvo osvobodilnega boja umaknilo na Seč nad Črmošnjicami, nato pa zopet nazaj na Bazo 20, kjer je ostalo do 19. XII. 1944, ko sta se CK KPS in IO OF preselila v Dobličko goro v Beli krajini.

Edini tovrstno zgrajeni in ohranjeni kompleks sedeža vodstva odporniškega gibanja med drugo svetovno vojno v Evropi sestavlja 26 barak in bunker. Zgrajene so iz hlodov, desk in krite s skodlami.

Več o Bazi 20 na strani Dolenjskega muzeja

Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 154-155.

EŠD 271 

Nahaja se v Kočevskem rogu, nedaleč od Červanove ceste. Oddaljena je približno 25 km od Kočevja. Skoraj čisto do Baze 20 se je možno pripeljati z avtomobilom, le del poti čisto pri Bazi 20 je potrebno prehoditi peš (približno 5-10 min hoje). DOSTOP: 1. Iz smeri Ljubljane mimo Soteske in v vasi Podturn desno v gozd – sledi nekaj kilometrska asfaltna cesta do Baze 20. 2. Iz Novomeške smeri skozi vas Podturn, na križišču v vasi desno in na koncu vasi levo v gozd – sledi nekaj kilometrska asfaltna cesta do Baze 20. 3. Iz Belokranjske smeri po "Partizanki" skozi Podturn naravnost v križišču in na koncu vasi levo v gozd – sledi nekaj kilometrska asfaltna cesta do Baze 20. 4. Iz Kočevske smeri lahko kar skozi Kočevski rog do Baze 20 ali po cesti skozi Smuko do Dvora, nato desno do Soteske, kjer se desno odcepi partizanska magistrala do Podturna in v križišču pred Podturnom desno v gozd po asfaltirani cesti do parkirišča pod BAZO 20. Lahko pa južno čez Črnomelj, ali severno skozi Ribnico in naokoli po avtocesti do Novega mesta, nato do Dolenjskih Toplic in do Podturna na križišču v vasi desno in na koncu vasi levo v gozd – sledi nekaj kilometrska asfaltna cesta do Baze 20.

Podatke vsebuje infotabla pred vhodom v Bazo 20 v slovenskem in angleškem jeziku.

BAZA 20

VLOGA IN POMEN

Za novo prebivališče političnega vodstva v Kočevskem rogu je bila izbrana globoka kraška vrtača pod koto 711m, nedaleč od Červanove ceste. Pri izbiri so upoštevalikonfiguracijo terena, skritost, dostopnost, možnost oskrbovanja in predvsem varnost. Bivališče so poimenovali Baza 20. Vodstvo se je v prvo barako vselilo 17. aprila 1943. Število prebivalcev je naglo raslo, zato so takoj nadaljevali z gradnjo novih barak. Deske so dobili na žagi v dolini, vrata in že zastrekljena okna pa v opuščenih kočevarskih hišah. Za strešno kritino so uporabili skodle. Na Bazi 20 so živeli in delali člani Izvršnega odbora Osvobodilne fronte, Vrhovnega plenuma OF, Centralnega komiteja Komunistične partije Slovenije, Protifašističnega sveta narodne osvoboditve (AVNOJ), Komisije za agitacijo in propagando, uredniki časopisov, tehnično osebje in drugi. Do jeseni 1944, ko je v njih živelo več kot 140 prebivalcev, so postavili 26 barak. V njih so živeli do decembra 1944, ko so se preselili v Črnomelj. Zaradi izjemnih varnostnih in konspirativnih ukrepov Baza 20 ni bila nikoli odkrita.

Baza 20 je edini na tako skrivnosten način zgrajen in do danes avtentično ohranjensedež vodstva kakega odporniškega gibanja v Evropi in je pomemben spomenik slovenski državnosti. Skupaj s še ohranjenima bolnicama Jelendol in Zgornji Hrastnik je že leta 1952 zavarovana kot kulturni spomenik.

—

—

Obstoječi spomeniki

—

Florijan Likar februar 2017, Franc Kulovec 24.8.2019

16.7.2024. 00:00

—

M.Kermavnar, 16. 7. 2024, dodal povezavo na Dolenjski muzej in fotografije 3/2 do 3/5 iz 26. 12. 2008 Mojce Luštrek

26 barak, infotabla

Dolenjske Toplice

K.O. Podstenice, pc. št. 1611/473