Sonja Reisp, Kričač, 147

[zvezda]
V TEJ HIŠI
JE DELOVAL V LETIH 
1941 IN 1942
RADIO KRIČAČ
OF [triglav]
RTV LJUBLJAN A
24. VI. 1983

Spominska kamnita plošča, pravokotne oblike, temne barve, z vklesanimi imeni, velikosti 110 x 65 cm, je pritrjena na obcestni strani stavbe s številko Petrinci 10 a.

PADLI IN UMRLI BORCI NOVS,

  AKTIVISTI OF,  ŽFN

     1941 - 1945

CAR ANTON

ČAMPA MILAN

ČAMPA STANKO

DROBNIČ LADO

GORNIK JOŽE

IVANČIČ CIRIL

IVANČIČ IVAN

IVANČIČ SLAVKO

KOŠMRLJ ALOJZ

KOŠMRLJ JOŽE

KOŠMRLJ MARIJA

GORNIK PETER

KRŽE FRANC

KRŽE LEOPOLD

LAVRIČ IVAN

MAHNE IGNACIJ

MAHNE SLAVKO

SAMSA FRANC

ŠILC IVAN

ŠILC MAJDA

NEZNANI BOREC

PADLI V NOV IN ŽRTVE FAŠIZMA VASI

ZADLAZ ŽABČE TOLMINSKE RAVNE

PADLI BORCI NOV

KOVAČIČ VIKTOR 1925-1943

RUTAR STANISLAV 1925-1943

RUTAR STANISLAV 1927-1944

PADLI V DRUGEM ODPORNIŠKEM GIBANJU

LEBAN IVAN 1912-1944

LEBAN JANKO 1921-1943

ŽRTVE FAŠIZMA

LEBAN ANDREJ 1892-1944

LEBAN VIKTOR 1911-1941

Slstory navaja Ime in priimek: Miro Glinšek, Oče: Ivan, Mati: Terezija, Datum rojstva: 25. 03. 1924, Kraj rojstva: NULL, Kraj bivanja: Mala vas, Poklic (soc. status): študent trgovske akademije, Datum smrti/izginotja: 17. 08. 1943, Kraj smrti/izginotja: Vrhovo, Št. Lovrenc, Dolenjska, Kraj pokopa: Lj.-Stožice.

»Prvi in tretji bataljon sta 18. avgusta počivala, drugi pa je pripravljal skupaj s Cankarjevo brigado večjo akcijo na železniški progi med Trebnjem in Radohovo vasjo. Dve bataljonovi četi sta ponoči na 19. avgust napadli tri bunkerje, ki so varovali železniški mostiček in progo pri vasi Vrhovo med Šentlovrencem in Radohovo vasjo. Akcija se ni posrečila.31Italijani so močno zavarovali progo tudi na tem odseku in prav nagosto posejali bunkerje. To so bila stalna mesta za zaščito proge. V njih so bile le italijanske posadke. Italijani so mislili, da se hočejo partizani prebiti čez progo, zato so se dobro upirali. Topništvo iz Trebnjega je močno podpiralo obrambo svojih posadk v bunkerjih. Kljub temu so minerji iz drugega bataljona minirali mostiček in ga samo poškodovali, ker so imeli premalo razstreliva. Italijani so imeli enega podoficirja mrtvega in dva vojaka ranjena. Pri akciji je padel brigadni kurir Miro Glinšek.32« ( Lado Ambrožič – Novljan, Gubčeva brigada, Knjižnica NOV in POS 8, Ljubljana, 1972, str. 291)

»Večjo akcijo na železniški progi med Trebnjem in Radohovo vasjo sta pripravljala Cankarjeva brigada in II. bataljon Gubčeve brigade 18. avgusta 1943, medtem ko sta I. in III. bataljon Gubčeve brigade počivala. Dve četi II. bataljona sta ponoči na 19. avgust 1943 napadli tri bunkerje, ki so varovali železniški mostiček pri vasi Vrhovo. Akcija se ni posrečila. Italijani so menili, da se hočejo partizani prebiti čez progo, zato so se močno upirali. Vrh tega so Italijani tedaj ta odsek proge že zavarovali s številnimi bunkerji ali s stalnimi mesti za zaščito proge, kot so okupatorji imenovali ta obrambni sistem, partizani so imeli premalo

razstreliva, topništvo iz Trebnjega pa je bruhalo na napadalce granate. Partizanski minerji pa so kljub temu poškodovali mostiček. Boj je trajal do 5. ure zjutraj. Italijani so imeli enega mrtvega in dva ranjena vojaka, od partizanov pa je padel brigadni kurir Miro Glinšek.265« (Zoran Hudales, Občina Trebnje v NOB, Ljubljana, 1975, str. 485)

Iskalnik grobov Žale, Stožice, https://grobovi.zale.si/# ponudi podatek za Ivan Glinšek.

GLINŠEK          [v medaljonu tri fotografije -  mame, očeta in sina]
MIRO                   1924 - 1943
NAJIN MLADI CVET, EDINI SIN
PADEL ZA SVOBODO DOMOVINE

Na zgradbi ŠD Rudar je plošča z imeni vseh padlih športnikov občine Trbovlje.Vir: Trbovlje, Pomniki našega boja, str.78

TRBOVELJSKI ŠPORTNIKI ŽRTVE FAŠIZMABEŠENIČ TOMO, BRČON VIKTOR, CAILINGER RUDI, ČEŠNOVAR JOŽE, ČOP LUDVIK; DOLINŠEK ZDRAVKO, FORTE MIRO; GRILC MARJAN, HAUPTMAN IVO; HRIBAR ALBIN, HRIBAR FRANC, HRIBAR MIHA, HUDALIST VINKO, JAJČNIK VIKTOR, JANC GVIDO, JANC SLAVKO, JAZBEC AVGUST, JAZBEC IVAN, JUVAN ALOJZ, KEŠE IVAN, KOKAL HUGO, KRHLIKAR FRANC, KRHLIKAR IVAN, KRALJ JOŽE, LIPAR IVAN, LUNDER DUŠAN, MAJCEN JANEZ, MARTINČIČ POLDE, MOLI OKI, OMAHEN HINKO, PINTER SLAVKO, PIVEC ANTON, PLISKOVIČ DUŠAN, RAZBORŠEK EDI, RODIČ ANTON, ROZINA GVIDO, RUS ALBIN, STROJIN IVO, ŠIP PEPO, ŠTURBEJ FRANC, ŠTUSEJ ALOJZ, ŠOLN ALOJZ, ŠUŠTER ROBERT, TOLAR LOVRO, TRATNIK ALBIN, URANIČ EDI, VIDIC SREČKO, VODOPIVEC JOČE, VOZELJ IGNAC,  VOZELJ VIKTOR, VRATANAR FRANC, VRHOVEC IVO, ŽARN FERDINAND, ŽAUBI ALOJZTRBOVLJE DNE 7. SEPTEMBRA 1952

[simbol gasilstva: gasilska čelada s prekrižanima baklo in sekirico, na čeladi zvezda]
        GD KOBARID
 PADLIM IN UMRLIM
ČLANOM GASILSKEGA
  DRUŠTVA KOBARID
    POSTAVLJENO 1982

Podatki se ujemajo s podatki v Sistory.
»Alojz Hrovat, zaslužni sindikalni organizator in predvojni komunist, znan zlasti med čevljarji in gradbinci. Na začetku vstaje član vojno-revolucionarnega komiteja za jeseniško okrožje, nato dražgoški borec ter komandir Kokrške čete. S tovariši se je v jami pri Okroglem 22. aprila 1942 raje ustrelil, kot bi se predal okupatorju […] Še enkrat so jih Nemci pozvali na predajo, a tem pozivom so odgovorili še močnejše prepevanje in izzivalni klici. Partizani so vzadnjih minutah uničevali orožje in opremo ter postrelili naboje. Le zadnje so zadržali; z njimi se jih je postrelilo šest. Ob mrtvem Pozniku in Smuku so obležali Stane Žagar, Jaka Rabič, Ivan Županec, Lojze Hrovat, Stane Pavlin in Ivan Stroj.« (Ivan Jan, Kokrški odred I,  /Narodnoosvobodilni boj pod Karavankami/, Ljubljana: Knjižnica NOV in POS 26/4, 1980, str. 176, 194)

Napis na nagrobni plošči
HROVATOVI
ATA LOJZE *21. 6. 1902 +22. 4. 1942
KOM. KRANJSKE ČETE PADEL V NOV
Na kamnitem stebriču, postavljenem samostojno, ploščica z napisom:
[peterokraka zvezda]
ALOJZ HROVAT
21. 6. 1902 BEGUNJE
22. 4. 1942 OKROGLO
PREDVOJNI KOMUNIST –PRVOBOREC
KOMANDIR KOKRŠKE ČETE

Konjiška planinska pot, 29, 30

Vešenik. V gozdičku ob potoku Bezina je spominsko obeležje dvema borcema iz Oplotnice, ki so ju na tem mestu ustrelili Nemci.

Kip je delo Toneta Svetine.

Besedila ni.

Spomenik je v nizko zidano nišo postavljena skala. Prednja stran je zbrušena in ima vklesana imena v NOB padlih kurirjev. Postavljen je bil 4.07.1980, obnovljeno 3.7.2016

EŠD 17153

Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji1234

PADLIM KURIRJEM P 15

              V NOB

ČERNIGOJ BOGOMIL 1924 - 1945

GORJUP OSKAR 1925 - 1944

KODRAM GIUSTO 1905 - 1944

KODRIČ MARCEL 1924 - 1945

MOŽE PAVEL 1923 - 1945

TROŠT ŠTEFAN 1908 - 1945

.

BILI STE NEUSTAVLJIVA POT,

SPELJANI OD ČLOVEKA DO ČLOVEKA

ŠE ZDAJ OD TU IN TAM OD VSEPOVSOD 

SE V NAŠA SRCA TIHO STEKA.

                                                   C. ZLOBEC

                      SLAVA JIM 

4. JULIJ 1980

Spomenik v Gorenji vasi je posvečen enainštiridesetim padlim borcem, talcem in žrtvam fašističnega nasilja iz tega kraja. Odkrili so ga 27. aprila 1951, stoji nad staro cesto skozi Gorenjo vas.

Na obeležju so zapisana imena 29 padlih borcev iz Gorenje vasi in okolice ter 12 talcev. Med talci jih je deset iz drugih krajev, ki so jih v Gorenjo vas pripeljali iz begunjskih zaporov po likvidaciji nemškega orožnika 18. julija 1943 v gorenjevaški gostilni. Nekateri gorenjevaški borci so padli tudi po drugih slovenskih krajih, na tem območju pa so padli tudi borci iz drugih krajev, posebno ob napadu na sovražnikovo postojanko v Gorenji vasi.

Več ...

Padli borci in žrtve nasilja:

Milan Bajc, rojen 11. oktobra 1913 v Gabrjah na Vipavskem, pekovski pomočnik, v partizane je vstopil 6. decembra 1941, padel je 4. junija 1943 v Gabrjah na Vipavskem.

Marjan Blažič, rojen 16. aprila 1922 v Gorenji vasi, ustreljen je bil 10. maja 1942 v Žigmaricah pri Sodražici zaradi sodelovanja z narodnoosvobodilnim gibanjem.

Valentin Brinšek, rojen 11. februarja 1918 na Spodnjem Otoku pri Zapužah, ustreljen je bil kot talec 21. julija 1943 (ne 1944) v Gorenji vasi.

Milan Brus, rojen 27. marca 1912 v Gorenji vasi, mesarski pomočnik, ustreljen je bil kot talec 8. januarja 1944 v Mengšu.

Ludvik Cesar (ne Cezar), rojen 1. avgusta 1919 v Jereki, ustreljen je bil kot talec 21. julija 1943 v Gorenji vasi.

Štefan Cuzak, rojen 9. decembra 1911 na Bakovniku pri Duplici pri Kamniku, ustreljen je bil kot talec 21. julija 1943 v Gorenji vasi.

Ciril Demšar, rojen 2. julija 1907 na Gorenji Dobravi, borec Cankarjevega bataljona od 22. decembra 1941, padel je 25. decembra 1941 na Prosenovem griču pri Pasji ravni.

Janez Erznožnik, rojen 24. oktobra 1914 v Bačnah, v partizane vstopil 18. oktobra 1943, ujet je bil januarja 1944 v Železnikih, ustreljen je bil kot talec 9. februarja 1944 za Kamnitnikom v Škofji Loki.

Franc Filipič, rojen 1. decembra 1906 v Žirovskem Vrhu nad Gorenjo vasjo, kmet, ustreljen je bil 20. julija 1942 na domu.

Franc Fortuna, rojen 6. marca 1908 v Gorenji vasi, žagar, v partizane je vstopil julija 1943, padel je 3. avgusta 1943 na Žirovskem vrhu.

Jože Inglič, rojen 20. aprila 1901 v Gorenji vasi, tovarniški delavec na Jesenicah, v partizane vstopil aprila 1944, padel je 17. avgusta 1944 na Hotavljah.

Pavel Inglič, rojen 10. aprila 1913 v Gorenji vasi, kmečki delavec, v partizane je vstopil 6. decembra 1941, padel je 2. januarja 1945 v Renčah na Primorskem.

Marjan Justin, rojen 17. januarja 1923 na Dolenji Dobravi, kmečki delavec, v partizane je vstopil 1. januarja 1944, padel je avgusta 1944 na Svinjški planini na Koroškem.

Jože Kalan, rojen leta 1907 v Poljanah, pismonoša, umrl je 24. aprila 1944 v Mauthausnu.

Andrej Kosec, rojen 3. decembra 1913 na Dobenu pri Domžalah, ustreljen je bil kot talec 21. julija 1943 v Gorenji vasi.

Ivan Kosec, rojen leta 1900 na Dobenu pri Domžalah, ustreljen je bil kot talec 21. julija 1943 v Gorenji vasi.

Feliks Košiček, rojen 7. oktobra 1899 v Žužemberku, obrtnik, aretiran je bil julija 1941, umrl je 23. junija 1942 v Begunjah zaradi mučenja.

Maks Krmelj, rojen 12. oktobra 1911 v Bačnah, kmet, borec Cankarjevega bataljona od 21. decembra 1941, padel je v Dražgošah 11. januarja 1942.

Ivan Mali (ne Malej), rojen 26. oktobra 1891 na Lokah v Tuhinju, ustreljen je bil kot talec 21. julija 1943 v Gorenji vasi.

Andrej Miklavčič, rojen 25. novembra 1914 na Gorenji Dobravi, ustreljen je bil kot talec 11. aprila 1942 v Dragi pri Begunjah.

Albin Mlakar - Bine, rojen 12. februarja 1923 v Gorenji vasi, leta 1941 izseljen v Srbijo, od tam je pobegnil nazaj in bil soustanovitelj Poljanske čete decembra 1941, borec v Dražgošah, padel 18. januarja 1943 pri zemljanki v Košančevem grabnu pri Dolenjem Brdu kot komandir Poljanske čete.

Feliks Mohar (ne Mohnar), rojen 1. maja 1902 v Stanežičah, ustreljen je bil kot talec 21. julija 1943 v Gorenji vasi.

Aleksander Oblak, rojen 13. decembra 1922 v Žirovskem Vrhu, v partizane je vstopil 3. marca 1943, ujet je bil v Goropekah, ustreljen je bil kot talec 13. maja 1943 v Bohinju.

Anton Oblak, rojen 11. junija 1895 v Zadobju, obrtnik, v partizane je vstopil spomladi 1942, padel je 26. junija 1942 pri Črnem Vrhu nad Polhovim Gradcem.

Janez Oblak, rojen leta 1880 v Gorenji vasi, pekovski pomočnik, padel je leta 1942 v Užički Požegi v Srbiji.

Vinko Oblak, rojen 4. julija 1909 v Novi vasi pri Žireh, pek in šofer v Gorenji vasi, soustanovitelj Poljanske čete decembra 1941, udeleženec decembrske vstaje in dražgoške bitke, od aprila 1942 politični komisar Poljanske čete, padel je 4. avgusta 1942 v Kopačnici.

Alojzij Osredkar, rojen 19. maja 1873 v Gorenji vasi, aretiran  leta 1942, umrl je 3. marca 1942 zaradi mučenja.

Dušan Paleček, rojen 30. junija 1922 v Gorenji vasi, uslužbenec, v partizane je vstopil v Srbiji, padel je 17. januarja 1945 na sremski fronti.

Franc Petek, rojen 20. januarja 1900 v Godiču pri Stahovici, ustreljen je bil kot talec 21. julija 1943 v Gorenji vasi.

Jože Peternelj, rojen 12. marca 1914 v Žirovskem Vrhu, kmečki delavec, v partizane je vstopil decembra 1941, padel je 22. decembra 1942 na Javorču v Žirovskem Vrhu.

Jožef Peternelj, rojen leta 1917 v Preski pri Medvodah, ustreljen je bil kot talec 21. julija 1943 v Gorenji vasi.

Jakob Primožič, rojen 21. julija 1926 v Gorenji vasi, kolar, v partizane je vstopil 18. julija 1943, padel je 2. avgusta 1943 na Žirovskem vrhu.

Albin Sedej, rojen  11. oktobra 1921 v Žirovskem Vrhu, kmečki delavec, v partizane je vstopil jeseni 1943, padel je 23. aprila 1944 pri Pivki.

Alojzij Stanonik, rojen 25. aprila 1926 v Gorenji vasi, mizarski pomočnik, v partizane je vstopil maja 1944, padel je 6. avgusta 1944 v Suši.

Anton Stanonik, rojen leta 1913 v Žirovskem Vrhu, čevljar, padel je 31. decembra 1943 na Dolenjskem.

Jakob Stržinar, rojen 8. aprila 1899 v Žirovskem Vrhu, delavec, v partizane je vstopil 21. oktobra 1943, padel je novembra 1943 pod Ratitovcem.

Jožef Šubic, rojen 15. februarja 1924 v Žirovskem Vrhu nad Zalo, kmečki delavec, v partizane je vstopil 10. marca 1943, padel je 11. maja 1944 v Stari Oselici.

Janez Tavčar, rojen 24. junija 1910 v Kremeniku, delavec, v partizane je vstopil julija 1941, padel je 13. februarja 1943 pri Kobaridu.

Danijel Vengust, rojen 29. julija 1923 na Duplici pri Kamniku, ustreljen je bil kot talec 21. julija 1943 v Gorenji vasi.

Jože Vodnik, 7. novembra 1899 v Žirovskem Vrhu, kmečki delavec, aretiran je bil julija 1943, umrl je 8. januarja 1944 v Mauthausnu.

Matevž Vodnik, rojen 23. septembra 1905 v Žirovskem Vrhu, delavec, v partizane je vstopil aprila 1942, padel je leta 1942 na Ilovi gori.

Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 127-131.

Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/gorenja-vas.html

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 264.

                       KOT ŽRTVE STE PADLI V BORBI ZA NAS
.

BLAŽIČ MARJAN        1922 - 1942      STANONIK ALOJZIJ        1926 - 1944
BAVC MILAN               1913 - 1942      SEDEJ ALBIN                  1921 - 1944
DEMŠAR CIRIL           1907 - 1941      ŠUBIC JOŽEF                  1924 - 1944
FORTUNA FRANC      1908 - 1943      VODNIK MATEVŽ            1905 - 1942
INGLIČ JOŽE              1901 - 1944      OBLAK VINKO                 1909 - 1942
INGLIČ PAVEL            1913 - 1945      FILIPIČ FRANC                1906 - 1942
JUSTIN MARJAN       1924 - 1944       ERZNOŽNIK JANEZ        1914 - 1944
KRMELJ MAKS          1911 - 1942       KALAN JOŽE                    1907 - 1944
MLAKAR ALBIN         1924 - 1943       KOŠIČEK FELIKS            1899 - 1942
OBLAK ANTON          1895 - 1942       OBLAK ALEKSANDER    1922 - 1943
PETERNELJ JOŽE     1914 - 1942      OSREDKAR ALOJZIJ      1873 - 1942
PALEČEK DUŠAN      1922 - 1945      OBLAK JANEZ                 1880 - 1942
PRIMOŽIČ JAKOB     1926 - 1943                              
STRŽINAR JAKOB     1899 - 1943                              
STANONIKANTON     1913 - 1943       VODNIK JOŽE                1899 - 1944
TAVČAR JANEZ         1910 - 1943
.
                                  KOT TALCI SO PRELILI SVOJO KRI:
                                 BRUS MILAN                 1912 - 1944
                                 ERINŠEK VALENTIN     1918 - 1944
                                 CEZAR LUDVIK             1919 - 1943
                                 CUZAK ŠTEFAN            1911 - 1943
                                 KOSEC IVAN                 1900 - 1943
                                 KOSEC ANDREJ           1913 - 1943
                              .
                                    ŽRTVAM V SPOMIN POSTAVILA ZVEZA BORCEV
                                                                          GORENJA VAS 27. IV. 1951                      

SIstory navaja Ime in priimek: Alojzij Kobal, Oče: Alojz, Mati: Jožefa, Po domače: Pri Frčeju, Datum rojstva: 07. 01. 1915, Kraj rojstva: Zgornje Gorje, Kraj bivanja: Zgornje Gorje, Datum smrti/izginotja: 27. 04. 1945, Kraj smrti/izginotja: Pri Cerknem, Kraj pokopa. Zgornje Gorje.

»[…] 44. KOBAL ALOJZ – RADOVAN Rojen 7. januarja 1915 v Zg. Gorjah v kmečki družini. Bil je med tistimi katoliško usmerjenimi kmeti, ki so prvi začeli podpirati partizane. Po decembrski vstaji 1941 je bil aretiran in pozneje izpuščen. Spet je sodeloval s partizani in junija 1944 je tudi sam postal partizan. Delal je v gospodarski komisiji, potem pa je bil bolničar na Primorskem. Padel je med ofenzivo 27. aprila 1945 pri Cerknem.« (Boj pod Triglavom, Zbornik, Gorje pri Bledu: Krajevni odbor Zveze borcev, 1966, str. 443 – besedilo ob fotografiji)

                        FRČEJOVI
KOBAL                                      ZUPAN
SIN ALOJZIJ   *1915    +1945

Granitni blok z vklesanim posvetilom ob požgani hiši, v kateri je bila 1942 partizanska javka. Dne 18. 9. 1943 je bila izdana, Nemci so hišo požgali in postrelili domačine in kurirje. Postavila 1981 ZB NOB Domžale.

EŠD 16697

Po pripovedi potomke domačinov iz te hiše je v vas uspelo pobegniti enemu otroku. Kmet ga je skril pod kad, Nemci so zbrali vse vaščane in jim grozili s smrtjo, če ga ne bodo izdali. 

Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji123

NA TEM KRAJU JE STALA HIŠA
V KATERI JE BILA L. 1942
ORGANIZIRANA PARTIZANSKA
JAVKA. TA JE BILA IZDANA
               18.9.1943
KO SO NEMCI ZAŽGALI HIŠO
DOMAČE IN KURIRJA
POSTRELILI.
BIZJAK JERNEJ              ROJ. 1898
JANEŽ TEREZIJA            ROJ. 1891
JANEŽ JERNEJ-RAJKO  ROJ. 1919
NEZNANI KURIR LUKA
            SLAVA JIM!

ZG. KOSEZE 27.9.1981
                        ZB NOV DOMŽALE