| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Idrijske Krnice, Spomenik dvema obglavljenima partizanoma |
Spomenik lociran na vzpetini nad cesto je postavljen na kamnit podstavek in ima obliko piramidalnega bloka z vzidano napisno ploščo na frontalni strani. Spomenik je grajen iz kamna, napis na plošči je vklesan. S. Petelin v je knjigi Vojkova brigada zapisal pripoved priče dogodka Alojzije Tušar: »Eden je bil mladoleten in so ga vzeli s seboj. Dva pa so v veži pri Sedeju mučili. Drezali so ju z noži, vlačili za lase, butali z glavo ob zid in zbadali z majhnim ostrim nožem v oči. Mučenca je brcnil vsak Nemec ali belogardist, ki je prišel tam mimo. Mučili so ju od enajstih dopoldne do petih popoldne, nato pa so ju še vedno živa odvedli pred hišo. Ko je manjkal še kak meter do parobka, kjer je sedaj njun spomenik, je neko belogardist rekel, naj stopita hitreje, eden izmed partizanov pa je odgovoril, da ne more. Belogardist je zatem enega izmed njiju prijel za vrat in mu položil glavo na tnalo, kjer so enemu za drugim odsekali s plankačo (sekiro za obdelovanje tramovja) glavi. Nato so šli v hišo, vzeli dolgo mizo in nanjo položili glavi, v njuna usta pa so vtaknili cigarete. Na košček papirja so napisali: »Tu imata svobodo« in listek pustili z glavama na mizi«. Nemški krvniki so pustili za seboj dokument. Ves postopek pri sekanju glav so fotografirali, slike, ki so jih kasneje zaplenili pri nekem ubitem sovražnikovem vojaku, pa hrani Mestni muzej v Idriji. Datum odkritja: 11.8.1952 Foto: Miloš Kermavnar Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 250. EŠD 4930 |
Spomenik je postavljen na mali vzpetini ob cesti, v bližini domačije pri Sedeju, Idrijske Krnice 41. |
TUKAJ STA BILA OD NEMŠKEGA OKUPATORJA NA ZVERINSKI NAČIN MUČENA IN NATO DNE 11. 6.1944 OBGLAVLJENA DVA NEPOZNANA BORCA VOJKOVE BRIGADE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Miloš Kermavnar, 20.10.2019 |
— |
— |
— |
Spomenik |
Idrija |
K. o. 2351 Idrijske Krnice, parc. št. 239/1 |
|
OF, Ruše |
EŠD 6388 (ista EŠD kot spomenik) |
Na trgu sredi Ruš, zraven je spomenik. |
OF nedokončano |
— |
— |
— |
— |
M . Hladnik 25. 8. 2017 |
— |
— |
— |
kamniti obelisk s kovinskimi napisi in plamenom na vrhu |
Ruše |
— |
|
Otalež, Grobnica na pokopališču |
Grobnica je locirana na krajevnem pokopališču ob pokopališkem zidu in predstavlja hortikulturno urejen prostor. Skupni spomenik je kamnit obelisk nepravilne oblike z vklesanim posvetilom. Imena pokopanih pa so vklesana na kamnih razporejenih v dveh vrstah ob poti, ki vodi do spomenika. Na napisnih ploščah so navedeni: 47 imen znanih borcev 13 imen talcev 2 imeni žrtev vojnega nasilja 2 imeni internirancev 41 neznanih borcev Avtor načrta: Ivo Prelovec. Datum odkritja: 28.10.1962 Foto: Miloš Kermavnar |
Na vaškem pokopališču v Otaležu. |
TU SPIJO, KI ZA NAS SO PALI. S SRCI VROČIMI KOT PLAMEN SO NAM SVOBODE LUČ PRIŽGALI IN NAM SVETILI V LEPŠE DNI. VEČNA KOT TA BELI KAMEN HVALEŽNOST V SRCIH NAM GORI. . NEZNANI PADLI LETA 1943 NA VRŠČEVI 5 BORCEV LETA 1943 NA BEVKOVEM VRHU PADLO 26 BORCEV LETA 1944 V GORENJIH JAZNAH 7 BORCEV LETA 1945 V PLUŽNJAH 3 GARIBALDINCI FRANZAN OLINDO PADOVA 1922 . BORCI MLAKAR FRANC 1921 IDRIJA 1943 GREGELJ ANDREJ 1914 POSTOJNA 1944 BAŠELJ FRANC 1911 JAZNE 1943 BOŽIČ FRANC 1909 OTALEŽ 1943 BOGATAJ RAFAEL 1914 JAZNE 1943 BEVK JANEZ 1901 LAZEC 1945 ČERIN MILAN 1925 OTALEŽ 1945 JEREB RAFAEL 1907 PLUŽNJE 1943 JEZERŠEK FRANC 1920 JAZNE 1943 JURJAVČIČ VIKTOR 1919 JAZNE 1943 KENDA JANEZ 1904 KOMEN 1944 KOŠMRL JANEZ 1926 CERKNICA 1943 LAPAJNE IVAN 1921 OTALEŽ 1945 LEBAN VENCESLAV 1905 LAZEC 1944 KACIN RUDOLF 1922 LAZEC 1944 KOFOLJ JANEZ 1909 PLUŽNJE 1943 KOGEJ ANDREJ 1925 LAZEC 1945 KOFOL FRANC 1904 PLUŽNJE 1945 LESTEN DAMIJAN 1926 BILJE 1944 LIPUŽIČ PETER 1925 LAZEC 1943 LAPAJNE VILJEM 1928 MASORE 1945 MAVRIČ JANEZ 1905 PLUŽNJE 1943 MLAKAR JANKO 1925 OTALEŽ 1944 PETERNELJ FRANC 1913 OTALEŽ 1942 PODOBNIK LEOPOLD 1907 MASORE 1943 PAVČIČ PETER 1923 JAZNE 1945 ZAJC ANGELA 1925 PLUŽNJE 1945 ŠAVLI NIKOLAJ 1911 MASORE 1944 TORKAR MIRAN 1923 PODBRDO 1943 SOŠNJA ANTON 1921 ČEPOVAN 1943 PIRIH JOŽE 1926 OTALEŽ 1944 RAZPET FRANC 1906 RAŠA 1943 RAZPET VALENTIN 1914 OTALEŽ 1944 RAZPET IVAN 1907 OTALEŽ 1945 REJC ALFONZ 1926 JAZNE 1945 REJC EDVARD 1926 JAZNE 1945 SEDEJ ANTON 1907 LAZEC 1943 SIMONIČ FRANC 1903 LAZEC 1943 URŠIČ MIRKO 1914 LAZEC 1943 URŠIČ PETER 1926 JAZNE 1945 ZAJC ANTON 1903 PLUŽNJE 1943 ZAJC SLAVKO 1926 PLUŽNJE 1944 SVETIK FELIKS 1905 PLUŽNJE 1945 TRATNIK FRANC 1903 JAZNE 1943 TREVEN PETER 1920 JAZNE 1943 TRUGAR METOD 1922 PLUŽNJE 1943 . TALCI PETERNELJ ANTON 1900 LAZEC 1944 ZAJC DOMINIK 1907 LAZEC 1943 ERŽEN TOMAŽ 1907 OTALEŽ 1944 MLAKAR SLAVKO 1927 OTALEŽ 1944 PODOBNIK JAKOB 1906 CERKNO 1944 PIRIH JANEZ 1899 OTALEŽ 1944 BOŽIČ FRANČIŠKA 1913 JAZNE 1944 OSTRIČ MIHAEL 1903 SPLIT 1943 ŠIMAC ANTON 1914 SPLIT 1943 PREM FRANC 1906 OTLICA 1943 PODOBNIK MILKA 1924 MASORE 1944 RAZPET FRANC 1896 OTALEŽ 1945 ZAJC VILJEM 1915 PLUŽNJE 1945 . ŽRTVE BREJC FRANC 1927 OTALEŽ 1947 KENDA NEŽA 1895 SP. KANOMLJA 1944 . INTERNIRANCI TRATNIK PAVEL 1913 JAZNE 1944 PODOBNIK JERNEJ 1879 MASORE 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Miloš Kermavnar, 21.10.2019 |
29.12.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 29.12.2023, zamenjal fotografije z istimi v boljši ločljivosti in dodal fotografijo 3/2 |
Grobnica |
Cerkno |
K. o. 2350 Otalež, parc. št. 1171/7 |
|
Padlim, Poljšica pri Podnartu |
Vir: Neva Ažman: Vojne ne pozabiš nikoli: Spomini Anice Ločniškar, rojene Dežman. Svobodna beseda 2/13 (2016). 16–17. Jože Rozman je bil doma pri Bitencu, Poljšica 3, Pibercova hiša (sedaj tam stoji skedenj) je bila na isti strani ceste dve hiši stran. Pri Bitencu so pijani nemški orožniki pred otroki posilili mater, očeta Jožeta Rozmana pa so ubili, ko se je prezgodaj vrnil iz skrivališča. Plošča, delo kamnoseka Alojza Vurnika, je bila odkrita leta 1965 na pobudo Krajevne organizacije ZB NOV Podnart. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 250. Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 165-166. |
Poljšica 3 |
V tej vasi so padli dne 14. oktobra 1943 kot žrtve okupatorjevega nasilja Rozman Jože, roj. 9. 3. 1897 Slava jim! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
— |
— |
— |
spominska plošča |
Radovljica |
K.o.: 2166 Češnjica pri Kropi, parc. št. 495/8 |
|
Posavec - pri mostu |
Marmornati obelisk, posvečen padlima kurirjema 2. grupe odredov Zorku Ambrožiču, ustreljen 5. 7. 1942 in Francu Pretnarju, ustreljen 24. 11. 1942. Spomenik, delo kamnoseka Alojza Vurnika, je 1962 odkrila Zveza borcev Ljubno. V zadnji četrtini 20. stol. prestavljen na novo lokacijo. Triogelni kamniti obelisk stoji na trikotnem podstavku ter je obdan z okrasno verigo. Spomenik je julija 2019 obnovil SPT Davovec. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 250 (kot leto odkritja navedeno 1970). Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 166-167. EŠD 19572 |
Na levem bregu pred mostom čez Savo ob cesti Posavec-Otoče |
Pri tem mostu sta darovala svoja življenja v borbi za svobodo partizanska kurirja Zorko Ambrožič roj. 17. 6. 1920 pad. 5. 7. 1942 Franc Pretnar roj. 11. 2. 1921 pad. 24. 11. 1942 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik |
— |
— |
— |
triogelni visok kamen |
Radovljica |
K. o. 2160 Ljubno, parc. št. 282/1 |
|
Berti Vergel |
Prvoborca BERTIJA VERGELA so Nemci zaradi izdajstva aretirali, odpeljali v Mauthausen in ga umorili 16. 5. 1942. v: 45 cm
Plošče na obnovljeni hiši ni več. Lastnikov (Bešić) ni bilo doma, da bi jih vprašal, kam so jo dali. Bronasta spominska plošča na hiši, v kateri je stanoval revolucionar in prvoborec Berti Vergel, ki je bil 14. 4. 1942 aretiran in odpeljan v taborišče Mauthausen, kjer je bil umorjen 16. 5. 1942. Odkrila ZZB NOB leta 1974. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 203. EŠD 8423 |
Cesta Toneta Tomščiča 10, Jesenice. |
IZ TE HIŠE JE LETA 1941 ODŠEL V NOV |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
M. Hladnik 26. 12. 2017 |
— |
— |
— |
bronasta plošča |
Jesenice |
2175 JESENICE, 960 |
|
Perugia, zapori, Italija |
V ženski kaznilnici v Perugii je prestajalo kazen največje število Jugoslovank, ki so bile v italijanskih zaporih. Leta 1943 je bilo v tej kaznilnici blizu 300 jugoslovanskih političnih kaznjenk. Sem so fašisti pošifjali predvsem tiste, ki so bile obsojene na več kot osem let zapora. Nekatere so bile obsojene na smrt, kazen pa so jim nato spremenili v domsrtno ječo. Polovica vseh je bila iz Slovenije, druga polovica pa iz Dalmacije, Reke in okolice ter iz Črne gore. Kaznilnice je vodil direktor, ki je bil obvezno fašist, življenje in delo pa so vodile nune. Transporti jugoslovanskih obsojenk so prihajali v Perugio od februarja pa do septembra 1943. leta. Črnogorke in Hrvatice so potovale z ladjo do Kopra, naprej pa z vlaki. Slovenke so prevažali v posebnih vagonih, pregrajenih v samotne celice, kot da bi bile najhujše kriminalke. 150 Vmesne postaje dc kaznilnice v Perugii, kjer so ostale do izpustitve, so bili zapori v Kopru, v Benetkah, v Padovi, Firenzah, Vicenz i, Bologni, Pisi, Anconi in Spoletu. V teh prehodnih zaporih so ostajale po nekaj dni, včasih tudi mesec dni. Po prihodu v kaznilnico v Perugii so nekatere jetnice namestili v večje prostore, nekatere pa za daljši ali krajši čas v samice ali pa v manjše celice za dve ali največ za tri jetnice. Postopek ob prihodu je bil ustaljen: odvzem prstnih odtisov, popis generalij ter odvzem vse garderobe. Jetnice so nato preoblekli v predpisano kaznilniško obleko, v progasto belo ijave obleke s predpasnikom, ovratno ruto in posebno čepico. Za obuvalo so jim bile cokle. Vsaka jetnica je morala odgovoriti tudi na vprašanje, ali bo spoštovala kaznilniški red, se pravi, ali bo delala v delavnicah in obiskovala cerkvene obrede. Na to vprašanje so vse odgovarjale z odločnim »ne«. Jugoslovanske kaznjenke je upr^a j^tnišnice po nekaj tednih premeščanja iz prostora v prostor namestila v 7 večjih prostorov z [zamreženimi okni visoko pod stropom in prav tako zamreženimi vrati, ki so vodila na kamnito z visokim zidom obdano dvorišče ali na kaznilniške hodnike. Ti prostori so bili v najbolj nezdravem delu stavbe in jih sicer niso uporabljali za bivanje kaznjenk, ampak za pralnice ali podobna opravila, večinoma pa jih sploh niso uporabljali. Zdaj sojih na hitro opremili za bivanje. Sanitarne in higienske razmere so bile izredno slabe: kamnita tla, vlažni zidovi, minimalno število zasilnih stranišč, vodovodna pipa za 30 jetnic ali več, železne postelje prekrite z ostudno umazanimi odejami in polne stenic. V vseh sedmih prostorih, kjer so živele Jugoslovanke, sojetnice organizirale kolektivno življenje. Na predlog članic KP in SKOJ so jetnice sprejele dnevni red, študijski program in kolektivno delitev živil in denaija, shranjenega v upravi. Jetnice so izvolile sobne gospodinje - ekonome, ki so gospodarile s skupnim premoženjem. Za red in snago sta skrbeli po dve dežurni j etnici v vsakem od sedmih kolektivov. Tako so imele poleg dnevnega obroka hrane, ki gaje dajala kaznilniška uprava - skodelica čorbe in hlebček kruha - tudi zajtrk (črna žitna kava), ki so ga kupovale s skupnim denarjem, in večeijo: na prihranjeni košček kruha namazana marmelada, košček sira, prepečenec, neksg krhljev ipd.Posebna skrb vseh kolektivov je veljala materam z otroki in bolnicam. Matere z otroki so bile v posebnem oddelku, imenovanim »nido« (gnezdo). Tu so bile 4 Jugoslovanke z nekajmesečnimi otroki, ena izmed jetnic pa je rodila v Perugii. Najboljša živila iz paketov so kolektivi pošiljali v ta oddelek. Posamezne jetnice so v pismih svojce poprosile za najnujnejšo opremo za dojenčke. Dve tovarišici sta bili določeni, da negujeta dojenčke, kadar so zbolele njihove matere. Več ur na dan so jetnice namenile študiju. Študijski program je obsegal politične teme, zbrane v tezah Vide Tomšič, Erne Muser in Pepce Kardelj, študij jezikov, zemljepisa, zgodovine, za nepismene pa so organizirale analfabetske tečaje. Učni pripomočki so bili koščki pritihotapljenih svinčnikov, toaletni papir in seveda znanje jetnic. Vsak teden so imele politična predavanja in »kritične ure« na katerih so obravnavale vse probleme kolektiva. Poleg študija so jetnice precej časa namenile pripravam na kulturno-zabavne prireditve, ki so jih prirejale vsak teden. Zanje so pripravile recitacije, igrice, skeče, šaljive točke, pevske in celo baletne nastope. V ranem jutru 1. maja 1943 je iz vseh sedmih jugoslovanskih kolektivov odmevala po Perugii »Internacionala«. Peli so jo tudi jugoslovanski politični kaznjenci v moškem delu kaznilnice. Ob obletnici oktobrske revolucije so v vseh kolektivih pripravili proslave z govori in s kulturnimi programi. Po kapitulaciji Italije so Jugoslovanke večkrat zahtevale od uprave jetnišnice naj jih izpusti, vendar o tem ni hotela ničesar slišati. Proti koncu leta 1943 sta Rdeči križ Hrvatske in Slovenije začela akcijo za izpustitev vseh jugoslovanskih političnih zapornikov iz italijanskih ječ, kaznilnic in taborišč. V mesecu decembru 1943. leta so izpustili vsejugoslovanske politične jetnice. Prvi transport Slovenk je odšel iz Pirugie 12. decembra. Večino tovarišic iz Hrvaške in Črne gore pa so aktivisti RK 14. decembra 1943. leta odvedli iz kaznilnice v zbirno bazo na Sušaku.1 Večina zaprtih oseb je prihajalo iz zapora Koper ( 43 osebe),, iz sodnega zapora Split ( 3 osebe), po eden iz zaporov Ancona, Benetke in Belluno, 31 obsojenk je bilo obsojenih na več kot 10 let zapora. 45 sodb je izdalo vojaško sodišče v Ljubljani, po ena iz dveh poslovalnic Zadar in Šibenik, ostale 3 pa Posebno sodišče za Dalmacijo s sedežem v Splitu.2 1-Vir: Bili so zaprti, pregnani, obešeni, ustreljeni, na suženjskem delu uporni, Komisija za bivše politične zapornike, internirance in izgnance pri RO ZZB NOV Slovenije, Ljubljana, 1980 2-Vir: campifascisti.it Geslo: zapori123, nedokončano123 |
— |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
D.Divjak 16,5,2024 |
16.5.2024. 00:00 |
— |
— |
— |
Perugia, Italija |
— |
|
Andrej Žvan - Boris, Sp. Gorje |
Plošča je pritrjena na sprednjem levem vogalu hiše. Arh. Anton Bitenc, postavila ZB NOV Gorje 28. avgusta 1955. Sedaj se stanovalci hiše pišejo Mandeljc (Mira). Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 245. Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 190-191. EŠD 13216 |
Sp. Gorje 66, JV vogal hiše. |
V TEJ ZAVEDNI SLOVENSKI HIŠI JE BIL ROJEN 21. XI. 1915 NARODNI HEROJ ŽVAN ANDREJ BORIS PADEL 24. III. 1945 NA POREZNU |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Gorje |
2185 SPODNJE GORJE, 254/3 |
|
Ribno - Spomenik partizanu Jakobu Koselju |
Naravna neobdelana skala z vklesanimi podatki 2. 2. 1945 padlega člana pokrajinske gospodarske komisije in borca Prešernove brigade Jakoba Koselja. Avtor načrta Janez Ravnik, odkrila ga je ZB NOV Ribno 4. julija 1959. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 251 (kot leto odkritja navedeno 1962). Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 181-182. |
Spomenik stoji na klancu, ob Savski cesti št 66 |
V TEJ BLIŽINI JE NAPADEN IZ ZASEDE 2. FEBRUARJA 1945 PADEL PARTIZAN JAKOB KOSELJ IZ BODEŠČ V SAVI PRI MOSTU JE PRI IZVRŠEVANJU DOLŽNOSTI UTONIL PARTIZAN VALENTIN MUŽAN IZ RIBNEGA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik |
— |
— |
— |
kamen |
Bled |
2192 RIBNO, 152/4 |
|
Pokopališče Stožice |
Miha Avšič. Miha je bil Jakov brat, sodeloval je v OF. Nagrobnika bratov Avšič si kažeta hrbet (nista v isti vrsti), a nekako spadata skupaj (sicer bi morala namreč najprej opisati vse grobove v vrsti 1). Ivan in Janko Koman. Komana sta dala ime ulici: tesar Ivan predvojni revolucionar, od 1941 aktivist OF, 1945 ubit v taborišču Buchenwald; dijak Janko aktivist mladinske OF, 1944 padel na Paškem Kozjaku. |
Pokopališče Stožice, oddelek 6 |
Jaka
Avšič
(oddelek 6, vrsta 1, grob 8) LEPA, NAJLEPŠA JE NAŠA DEŽELA. Miha
Avšič (oddelek
6, vrsta 2, grob 8) O, ČE LJUDI BI NE BILO PRI NAS, Marjan
Hočevar (oddelek
6, vrsta 1, grob 4)
[zvezda]
Anton Godec -
Tomaž
(oddelek 6, vrsta 2, grob 6)
Janez
Pogačar (oddelek
6, vrsta 4, grob 10)
|
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po slikah in podatkih družine Luštrek |
3.3.2022. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobniki |
Ljubljana |
K.o.: 1735 - STOŽICE, št.parc.: 671 |
|
Spomin na mladostno odporno moč slovenskega naroda |
Svobodno delo Kalinovega Dečka s piščalko lahko poleg mesta v Tivoliju in na Kolodvorski ulici srečamo tudi na zelenici Gradu na Brdu pri Kranju. Pastirčka mnogi označujejo za njegovo popolno svobodno delo, ki ga je kipar izdelal leta 1942. Brez zunanjih rastrskih učinkov je kipar v masi, kot vedno, reševal problem proporca, skladnost mas in izrazito izčiščenost oblik. Kip je v njegovem nastanku poosebljal mladostno odporno moč slovenskega naroda in je bil nad stopnicami v Tivoliju javno postavljen leta 1946 ob prvi obletnici osvoboditve. Deček s piščalko ima sicer dva brata, eden igra pred stavbo RTV, drugi pa domuje v parku Gradu na Brdu pri Kranju. |
Park Tivoli, blizu križišča Tivolske in Ceste 27. aprila |
1. maj 1946 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 8.2.2018 |
— |
— |
— |
Kip dečka s piščalko |
Ljubljana |
Ajdovščina, 2084/4 |
|
Sele-Cerkev, Spomenik selskim žrtvam nacionalnega socializma |
Spomenik sta izdelala Valentin Oman in Hanzi Čertov. Odkrit 26. 4. 2015. |
Sele-Cerkev / Zell-Pfarre, Avstrijia
Pred kulturnim domom ob cesti skozi vas. Hiša številka 14
|
desni granitni blok: Posvečeno selskim žrtvam nemškega nacionalnega socializma . granitni blok za obeliskom: Čertov Matija. pd. Tevl, *2.11.1885. Šajda/Schaida, +11.4.1945 na poti v bolnico Čertov Ožbalt. pd. Zg. Hlipovčnik, *5.7.1869. Sele-Cerkev/Zell-Pfare, +6.4.1945. Stein/Donau Dovjak Apolonia. pd. Štin, *18.12.1898. Srednji Kot/Mitterwinkel, + 16.4.1945. KZ Bergen-Belsen Dovjak Franc. pd. Hoc, *6.10.1885. Srednji Kot/Mitterwinkel, +17.3.1945. KZ Dachau Dovjak Franci. pd. Hribernik, *1926. Srednji Kot/Mitterwinkel, +15.4.1945 Regensburg Dovjak Helena. pd. Hribernik, *22.4.1874. Srednji Kot/Mitterwinkel, +20.11.1943. KZ Frauenaurach Dovjak Ivan. *23.12.1905. Srednji Kot/Mitterwinkel, Borovlje/Ferlach. +29.4.1943. Deželno sodišče Dunaj Dovjak Luka. pd. Foltic, *3.10.1857. Zg Kot/Oberwinkel, +29.9.1943. Bolnica Erlangen Dovjak Marija. pd. Štin, *27.4.1904, Srednji Kot/Mitterwinkel, +30.4.1945 KZ Bergen-Belsen Dovjak Pavel. pd. Šimej, *8.1.1918. Srednji Kot/Mitterwinkel, +6.6.1942 Jelendol Dovjak Šiman. pd. Foltic, *28.10.1901. Zg Kot Oberwinkel, +26.4.1945, KZ Dachau Dovjak Valentin. pd. Šimej, *10.1.1898. Srednji Kot/Mitterwinkel, +18.7.1944 Črna Gregorič Franc. pd. Sp. Hlipovčnik, *4.10.1901. Sele-Cerkev/Zell-Pfarre, +29.4.1943 Deželno sodišče Dunaj Gregorič Marija. pd. Sp. Hlipovčnik, *1.8.1906. Sele-Cerkev/Zell-Pfarre, +18.5.1946 na posledicah 4 KZ-ov Gregorič Nani. pd. Sp. Hlipovčnik, *17.7.1923. Sele-Cerkev/Zell-Pfarre, +21.5.1965 na posledicah KZ-a Gregorič Neža. pd. Sp. Hlipovčnik, *11.1.1897. Sele-Cerkev/Zell-Pfarre, +24.11.1944. KZ Ravensbrück Hirs Agata. *5.2.1900. Sele/Zell, +28.1.1943. KZ AuschwitzHirs Jušt *12.4.1904. Sele/Zell, +nov. 1941. Radgau-Dieburg Kelih Florjan. pd. Meležnik, 30.4.1908. Šajda Schaida, +29.4.1943. Deželno sodišče Dunaj Kelih Maks. pd. Čevh, *12.9.1913. ustreljen na Javorniku, Bolnica Celovec . informacijski napis na kamnu pred spomenikom: SPOMENIK selskim žrtvam nacionalnega socializma DENK-MAL gewidmet den NS-Opfern aus Zell/Sele Spomenik sta izdelala I Künstlerische Gestaltung: Valentin Oman Hanzi Čertov 2015 - Iniciativa Hlipovčnik I KPD Planina Sele |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik, 14. 2. 2021 |
22.11.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 20.10.2022, fotografije 4/1 do 4/5, napis na obeležju, določil lokacijo
M.Kermavnar, 22. 11. 2024, po predlogi Luštrek Janija popravil lokacijo spomenika. Soavtor spomenika Hanzi Čertov je Janija opozoril, da spomenik stoji pred kulturnim domom, ne pred novo cerkvijo. |
Skulptura |
Avstrija, Zell-Sele |
— |
|
Selska planina |
Skala z vklesanim posvetilom boju 31. divizije Prešernove brigade z Nemci 19. 6. 1944, sedemnajstim padlim borcem. Odkril Okrajni odbor ZZB NOV Kranj 1957. EŠD 14639 Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 187-188. Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 135. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 244-245. |
Levo pred odcepom za Selsko (Selško) planino s ceste Rovtarica - Vodiška planina, zraven ceste, 1 km SV od Rovtarice. |
TA KRAJ JE S SVOJO KRVJO POSVETILO 17 BORCEV PREŠERNOVE BRIGADE, KI SO 19.VI.1944 PADLI V BOJU Z NEMCI [zvezda] ŠLI STE ZA KLICEM DOMOVINE IN HRABRO ZRLI SMRTI V OČI; KAKOR V RODNI DOM STE HITELI V PLANINE MRTVIM POSTALE SO DOM ZA VSE DNI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 13. 7. 2017 |
— |
— |
— |
pokončen kamen |
Bled |
2193 SELO PRI BLEDU, 1190/2 |
|
Oblakova planina |
Neobdelana skala z vklesanim napisom, posvečena boju in žrtvam izdaje 2. bataljona Gorenjskega odreda in 2. grupe odredov z oddelki nemške policije. Po ideji narodnega heroja Antona Dežmana izdelano v Marmorju Hotavlje in na pobudo Občinskega odbora ZZB NOV Radovljica postavljeno 1975. Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 82-84. Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 128. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 251 (kot leto odkritja navedeno 1952). EŠD 14635 Po poti spominov navaja v bližini, dober kilometer severno od tod še eno spominsko lokacijo, gozdarsko kočo (kožarico) v Skledarjevcu (v Kralovem partu 'parceli') pri Babjem zobu, kjer je bila javka in zbirališče prvih partizanov. Postavil in oskrboval jo je Janko Poljanec (Kralov Lipe) iz Sela pri Bledu 26. Njegovi potomci na domačiji poročajo, da koče že zdavnaj ni več, ker so jo po vojni prestavili na drugo mesto. Koča je bila na pol vkopana v zemljo, na sušice je bilo pritrjeno lubje (od tod ime kožarica), imela je ognjišče, dve ležišči, hrana pa je bila v steklenicah. Tu so se shajali Jaka Bernard, Oskar Pogačnik, Franc Grilc, Jože Saksida, Tonček in Jože Dežman idr. Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 189. Pod imenom "Javka Čreslovka" o tem piše tudi Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 239. |
Na Oblakov planini na Jelovici, 50 m naprej od hišne št. Kupljenik 18 (na Geopediji ima to št. naslednja hiša 100 m stran), 25 m SZ od ceste čez planino, na čistini na robu gozda. |
KOT ŽRTVE IZDAJE SO
|
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 13. 7. 2017 |
— |
— |
— |
trikotna pokončna skala |
Bled |
2193 SELO PRI BLEDU, 1183 |
|
Bratom Gašperin, Stara Fužina |
Kamnosek Jože Žmitek je ploščo izdelal po naročilu Krajevne organizacije ZB NOV Stara Fužina, odkritje je bilo 1. maja 1958.
|
Stara Fužina 175 (pri Židanu), na jugozahodni fasadi hiše na skrajnem vzhodnem robu vasi, blizu cerkve. |
V BOJU ZA SVOBODO SO PADLI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 4. 7. 2017 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Bohinj |
— |
|
Gasilski dom, Slatna |
Marmornat steber z vklesanimi imeni devetih padlih borcev in žrtev druge svetovne vojne iz vasi Slatna, Srednja vas in Zadnja vas. Spomenik je postavila KO ZB NOV Begunje na Gorenjskem in ga odkrila 4. julija 1960. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 251. Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 190. EŠD 24848 |
Na koncu vasi Slatna na levi za gasilskim domom in domom KS -če greš iz Begunj proti Tržiču, Slatna 15 |
1941 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik, M. Kermavnar, 12.1.2020 |
— |
— |
— |
kamnit stolp |
Radovljica |
K. o. 2152 Srednja vas, parc. št. 225/5 |
|
Zmagi jeseniško-bohinjskega odreda |
Ploščo, izdelano v livarni Železarne Jesenice, so postavili v odboru borcev Jeseniško - bohinjskega odreda. Postavljeno 4. julija 1980.
|
Ob Bohinjskem jezeru, nasproti cerkve sv. Janeza v Ribčevem Lazu. |
4. aprila 1945 leta 4. julija 1980 Borci jeseniško-bohinjskega odreda |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 4. 7. 2017 |
— |
— |
— |
plošča na skali |
Bohinj |
— |
|
Spomenik padlim na Ilovici |
Na spomeniku v gozdu Ilovica so bili pobiti ljudje, ki jih je na smrt obsodil komandant postojanke v Gracarjevemu turnu. sicer domačin. Belogardisti so jih zvezali z žico, jih odpeljali na ta prostor in jih pobili. Vsi pobiti niso bili partizani, temveč pristaši Osvobodilne fronte. Spomenk v gozdu Ilovica je postavil KO ZB NOV Orehovica 22. 11. 1951. Na kamnitem vzidanem kvadru je pritrjena plošča z imeni talcev, ki so bili na tem mestu ustreljeni leta 1942. Avtor spomenika je J. Zamljen. Šepet časa: zbornik spomenikov in spominskih obeležij v občini Šentjernej, Šentjernej: Krajevni odbor ZZB in udeležencev NOV, 2002, str. 36. EŠD 8714 |
Ob cesti iz Orehovice v Dolenje Mokro Polje, na levi strani, 200 m naprej od križišča za Zapuže. |
23 SEPT 1942 SO BILI ZVERINSKO VSTRELJENI OD IZDAJALCEV LJUDSTVA KOSMAČ JANEZ * 8. V 1894 KOSMAČ JOŽE * 17. II 1923 GOR. STARI VASI BOBIČ FRANC *10. IX 1892 V PRAPREČAH JANŽEVIČ JOŽE * 6. XII 1913 V ČUČJI MLAKI ŠVAL ANTON * 14. VIII 1921 V KUČARIJI HUDOKLIN JOŽE * 6. XII 1901 V GOR. VRHPOLJU DROBIŽ ALBIN * 9. XII 1921 V ČADREŽAH |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Doroteja Jančar |
— |
— |
— |
prostostoječi spomenik |
Šentjernej |
— |
|
Vojsko, Plošča posvečena Mirku Percu-Maksu |
Spominska plošča, pravokotne oblike (63 x 40 cm) vlita v bronu. Datum odkritja: 13.5.1974 Foto: Miloš Kermavnar EŠD 19487 . Geslo: herojsmrt123 |
Spominska plošča je locirana severovzhodni fasadi domačije pri Jelenkarju (Vojsko 30). |
TUKAJ JE PADEL 1.4.1945 MIRKO PERC-MAKS NAČELNIK OZNE IX. KORPUSA MAJA 1974 SEKRETARIJAT ZA NOTRANJE ZADEVE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Miloš Kermavnar |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Idrija |
K. o. 2355 Vojsko, parc. št. 993/3 |
|
Železničarjem, Vogar |
Kipar Janez Lenassi, izdelano v Mostovni delavnici Sekcije za vzdrževanje prog Ljubljana in na pobudo Planinskega društva Železničar Ljubljana odkrito 5. avgusta 1962. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 251 (kot leto odkritja navedeno 1961). Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 204-205. EŠD 16191 |
Ob markirani planinski poti z Voj na Vogar, kjer se pot zravna (višina 950 m), na robu planote, malo pred prvima dvema stanoma na planini sp. Vogar. Tu je tudi vzletišče za padalce. Do Kosijevega planinskega doma je še 700 m. Z Voj je kakih 300 m vzpona oz. slabo uro hoje. |
PLANINCEM ŽELEZNIČARJEM, KI SO DALI V |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 31. 12. 2017 |
— |
— |
— |
stolp iz železniških tračnic |
Bohinj |
— |
|
Vižovlje |
16. 8. 1944 so Nemci vas skupaj z okoliškimi požgali. 7 domačinov je bilo v
posebnih bataljonih, 10 v partizanih, 3 so padli, eden je umrl v taborišču,
ploščo so požgani vasi postavili 1971, |
Na hiši pri Šucu, Vižovlje 2 / Visogliano 2. Ploščo zagledaš nasproti ŽP Sesljan, S od železnice; do nje je treba z juga zaviti desno in čez železniški nadvoz, potem pa naokrog levo. |
TO VAS SO LETA 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 20. 12. 2022 |
5.2.2022. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Italija, Devin Nabrežina |
— |
|
Radio Kričač, Kamniška 46 |
Postavljena
24. junija 1983.
|
Kamniška 46, Ljubljana |
— |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
M. Hladnik |
5.11.2021. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Ljubljana |
— |
|
Alojzu in Janezu Muršcu-Trnovska vas |
Spomenik kmetoma Alojzu in Janezu Muršcu, ki so ju Nemci obesili aprila 1945.
Spominsko
obeležje so na predlog svojcev na mestu smrti Janeza in Alojza Muršca postavili
leta 1947. Izdelal ga je kamnosek Mrevlje iz
Ptuja. Dimenzije
plošče: 130 x 100
cm.
|
Trnovska vas, na desni strani ceste Trnovska vas-Trnovski vrh, 200 m od glavne ceste in je s ceste dobro viden.
V Kamri je spomenik vrisan nasproti hiše Trnovski vrh 35, kar je napačno!
|
[križ] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
15.5.2021. 00:00 |
— |
Ob pogovoru z domačinom, Ludvikom Kranjcem, daljnim sorodnikom pokojnih, sta v bližini, pod cesto, pred leti še stali drevesi, na kateri so obesili brata.
Nemci so Alojza in Janeza obesili v povračilo, ker naj bi druga skupina napadla tri nemške vojake, od tega enega ubila, dva pa sta pobegnila. Pridivjali so Nemci in zajeli nedolžna brata ter ju obesili na kraju, kjer danes stoji spomenik. Ludvik je bil v daljnem sorodstvu tudi z ženo pokojnega Jožeta Lacka.
Po "Sistory" je bil Alojz rojen 14.04.1885 na Bišu, kmet, poročen, živel na Črmljenšaku, brat Janez pa 25.04.1897 v Bišu, prav tako poročen, kmet, živel na Bišu.
Zgornji dopis ter slike "1-3" Bor1974-16.IIII.2023 |
Marmorna plošča na treh betonskih podstavkih ter vazo ob strani in s koritom za zasaditev rož |
Trnovska vas |
— |
|
Spominsko znamenje padlim gasilcem - partizanom |
Na gasilskem domu v Črni na koroškem je vzidana spominska plošča petim padlim partizanom -nekdanjim gasilcem. Vir: Spomeniki in znamenja NOB v Mežiški dolini Avtorja: Prof. Janez Mrdavšič, Alojz Krivograd |
Gasilski dom, desno pred mostom čez Javorski potok ob poti Črna - Šoštanj |
V SPOMIN PADLIM ČLANOM V NOB 1941 - 1945 LINASI PETER, ŠTIRN JOŽE, ŠTEFAN MAKS, ADOLF VEČKO, PETER VRTAČNIK |
— |
— |
— |
— |
A. Ovnič, 13. april 2017 |
— |
— |
Prestavil lokacijo z napačne Center 119 na pravo Center 123 |
Bronasta plošča |
Črna na Koroškem |
Črna, PGD Črna na koroškem |
|
(47) Naraločnik Boris, dijak |
— |
Pokopališče Podkraj |
NARALOČNIK BORIS17. 9. 1920 PADEL APRILA 1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
9.5.2023. 00:00 |
23.7.2025. 07:28 |
— |
Nagrobnik |
Velenje, Partizanski spomeniki št.47 |
— |
