Memorial Table

-
-
Id Ime Opis Lokacija in dostop Besedilo na spomeniku Avtor spomenika Čas postavitve Status Opombe Last changed Spremembe, dopolnila, popravki Vrsta spomenika Občina Katastrski podatki
2128
Boris Čebin, Jesenice

Tu je v noči na 1. 12. 1942 padel borec Cankarjevega bataljona Boris Čebin iz Ljubljane. 

Morebitno besedilo v spodnjem desnem kotu je prevarjeno.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 202.

EŠD 5363

Na levem bregu Save preko mostu čez redko, nasproti bifeju, Prešernova 37 (Cesta Franceta Prešerna 37), Jesenice.

                  NA TEM MESTU
                     JE PADEL KOT ŽRTEV
                     DNE 30 9 1942

              ČEBIN BORIS

USTRELJEN OD OKUPATORJEVEGA
HLAPCA.

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 11. 8. 2017
Spominska plošča
Jesenice
2175 JESENICE, 650/1
4460
Šuperger, Zavrh

Pri Šupergerjevih so Nemci 5. jan. 1945 zalotili dva ranjena partizana ter ju hkrati z domačim sinom ustrelili. Pri kozolcu te domačije je bil l. 1961 odkrit spominski obelisk iz pohorskega tonalita. 

KLS Žalec: Zavrh v Galiciji

Spomeniki ... Žalec, 106

Zavrh v Galiciji (pri Šentjungertu), kmetija Šuperger. popravi!
TU STA NPOKOPANA DVA BORCA XIV. UDARNE DIVIZIJE PADLA V BOJU PROTI OKUPATORJU 5. 1. 1945 IN COKAN FRANC TER ŠUPERGER ANTON TERENCA NOV USTRELJENA V SOVRAŽNI OFENZIVI 6. 1. 1945.
Obstoječi spomeniki
M. Hladnik, neobiskano, nedokončano Stane Gradišnik, 22. 09. 2020
Steber.
Žalec
7193
Teodor Sardoč
Dorče Sardoč

. Wikipedija.

Južno obzidje pokopališča ob cerkvi sv. Marije Magdalene v Slivnem / Silvio

                            [križ]
     SARDOČ
DR. TEODOR D.
   1898 - 1988

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik
5.2.2022. 00:00
Nagrobnik
Italija
88
Rudolf Gašperin, Begunje

Obeležje je dala postaviti Krajevna organizacija ZB NOV Begunje na Gorenjskem 4. julija 1949.

Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 60.

Pri cerkvi in piceriji zaviješ desno čez potok; spomenik se nahaja tik ob stranski cesti na levi, nasproti hiši Begunje št.108

[zvezda]

NA TEM MESTU JE DNE 7. 5. 1944

PADEL V BORBI ZA SVOBODO

RUDOLF GAŠPERIN, roj. 17. 4. 1913

4. 7. 1949
Obstoječi spomeniki
Mira Hladnik
17.9.2025. 22:54
M.Kermavnar, 12.9.2025, po predlogi Mojce Luštrek uredil besedilo na spomeniku.
Spominski kamen
Radovljica
K. o. 2151 Begunje, parc. št. 182/17
4157
Lokve - Spomenik Ivanu Turšiču - Iztoku

Spomenik je s kamnom grajen blok, zaključen s simbolom Triglava. Na prednji strani je vzidana marmorna plošča s posvetilom padlemu komandantu XXX. divizije IX. Korpusa Ivanu Turšiču - Iztoku,  ki je padel 29. 7. 1944 med nemško ofenzivo prav na tem mestu na Lokvah. Leta 1951 je bil Ivan Turšič – Iztok (rojen 29. 9. 1922 v Rakeku) razglašen za narodnega heroja. Spomenik je bil postavljen leta 27. avgusta 1959. Pri izdelavi obeležja sta sodelovala  Rafael Cej, zidar iz Lokev 46  in Aleksander Zavadlav, ki je izdelal projekt. 

Slika 1: Fotografija spomenika (foto: Polona Kante Pavlin).

http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=21937

https://wp.me/p4TOBI-14A

Vir: Obeležja Cerknica, foto Miloš Toni

Vir: Evidenčni karton MNZ RS

fotografija 2: facebook.com/NOB_Slovenije-pomniki_upora

Geslo: herojsmrt123

Na začetku vasi Lokve, pri odcepu k h. št. 1.

                  [zvezda]
      TU JE DNE 29. 7. 1944
           PADEL V BORBI
          NARODNI HEROJ
      IVAN TURŠIČ – IZTOK
KOMANDANT XXX. DIVIZIJE
  IX. KORPUSA NOV IN POS

Obstoječi spomeniki
Petra Kolenc, 31. 5. 2019 D.Divjak 22.6.2022
22.6.2022. 00:00
Po JSNP (138) naj bi bil postavljen 27. 8. 1950. M. Hladnik Dodal povezavo na Obeležja Cerknica, D.Divjak 12.6.2022 ter dopolnil opisin dodal posnetka evidnčnega kartona 22.6.2022
partizanski spomenik
Nova Gorica
K.o. 2299/Lokve, 199/4
1376
Mežica - Spomenik narodnemu heroju Francu Pasterku - Lenartu

Franc Pasterk - Lenart se je rodil 12. 3. 1912 v Lobniku pri Železni Kapli v zavedni slovenski družini. V NOB je vstopil oktobra 1942. Marca 1943 je bil skupaj s štirinajstimi tovariši poslan z Gorenjske na Koroško. Pokrajinsko poverjeništvo za Gorenjsko in Štajersko je v svojem pismu IO OF sporočilo, da ga namerava predlagati za člana Pokrajinskega odbora OF za Gorenjsko in Koroško, ki ga naj bi ustanovili poleti leta 1943. Ko je F.Rozman - Stane, komandant IV. operativne cone, 28. marca 1943 prišel s svojo štabno zaščito na Koroško, je reorganiziral partizanske enote in ustanovil Prvi koroški bataljon. Njegov komandant je postal Franc Pasterk - Lenart. 3. aprila 1943 je Prvi koroški bataljon napadel Mežico in uprizoril prvo partizansko srečanje z mežiškim prebivalstvom. Med tem srečanjem se je Lenart boril po mežiških ulicah. Tu ga je zadela gestapovska krogla in mu prebila glavno  žilo. Ker so Nemci že prodirali v Mežico, se je moral bataljon hitro umakniti. Lenarta so odnesli h kmetu Enciju v Podkraju, kjer je še isto noč proti jutru izkrvavel in umrl. Domači so ga imeli skritega še dva dni, ker pa partizanov ni bilo ponj, so ga odnesli z domačije in ga položili ob poti, ki vodi do domačije. Tu so ga našli  Nemci in ga pokopali v Mežici. Zveza bivših partizanov slovenske Koroške je poskrbela za prekop trupla in ga je 10. 4. 1949 v slovesnem sprevodu prepeljala na pokopališče v Železni Kapli. 

Za narodnega heroja je bil proglašen 27. Novembra 1953.

V parku pred Narodnim domom v Mežici je njegov doprsni kip, ki ga je izdelal akademski kipar Stojan Batič. Odkrili so ga 15. maja 1983.

Vir: Spomeniki in znamenja NOB v Mežiški dolini

Avtorja: Janez Mrdavšič in Alojz Krivograd

Kip stoji v parku pred Narodnim domom v Mežici. Dostop je iz glavne ceste Mežica - Črna v križišču za pokopališče Mirje desno

FRANC PASTERK - LENART

   NARODNI HEROJ

A. Ovnič, 12. april 2017
Bronast doprsni kip na kvadratnem kamnitem podstavku višine 1,5 m
Mežica
Mežica, Občina Mežica
2111
Šestim ustreljenim zapornikom v Begunjah

Ustreljeni so bili zaradi obtožbe komunističnih sabotažnih dejanj, posesti orožja in sovražne propagande. 

Spomenik je delo kamnoseštva Kopriva po načrtu Alojza Vurnika. Postavili so ga okrajni odbor ZZB Kranj, KO ZB Begunje 1957. leta. Na spomeniku so napake, Anton Jerič ni z Zgornje Dobrave, ampak iz Prevalj, Dobja vas bi morala biti Dobrla vas, namesto Osek bi moral biti Holmec in verjetno še kaj.

Kamniti obelisk v obliki tristrane prizme šestim talcem iz begunjskih zaporov, ki so bili 20. 8. 1941 tu ustreljeni. 

Spomenik je delo Kamnoseštva Kopriva in kamnosek Alojz Vodnik, postavljen je bil na pobudo Okrajnega odbora ZZB NOV Kranj in Krajevne organizacije ZB NOV Begunje na Gorenjskem. Odkritje je bilo leta 1957.

  • EŠD 9480
  • Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 61.
  • Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 236 in 246.
  • Greta Jukič: Krajevni praznik Prevalj odslej po novem. Koroški fužinar 2. 9. 1985
Med parkirnimi nadstreški za prebivalce bloka Begunje 160 (nekoč Jančeva drnca), tik ob robu gozda Vrh Dobrave. Manj ugledno mesto za spomenik bi si človek težko predstavljal. Zanemarjen spomenik in okolica.

Prva ploskev:

USTRELJENI TALCI

JERIČ 
ANTON
ZG. DOBRAVA
1919--1941

MESSNER
JURIJ
DOBJA VAS
1915--1941

PAVLIN
RAFAEL
OSEK
1907--1941

Druga ploskev:

20. 8. 1941

SPACAPAN MIHAEL
BILJE
1905--1941

ŠTEREN FRANC
PREVALJE
1912--1941

ZAGERNIK
HENRIK
PREVALJE
1911--1941

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 9. 8. 2017
troploskovni obelisk
Radovljica
K. o. 2151 Begunje, parc. št. 108/2
8981
Carbonara, Italija, Prva prekomorska brigada

PRVA PREKOMORSKA BRIGADA Prva prekomorska brigada je bila ustanovljena 20. oktobra 1943 v bazi 75 v Carbonari. Najprej je bila sestavljena iz štirih bataljonov; v dveh so bili Slovenci, v tretjem Črnogorci, v četrtem Hrvati (Istrani in Dalmatinci). Poleg tega je bila v sestavi tudi samostojna ženska četa, ki je štela več kot sto bork. V štabu brigade so bili predstavniki vseh jugoslovanskih narodnosti. Ko je bila brigada premeščena v Gravino, sta bila pred odhodom v domovino ustanovljena še njen peti in šesti bataljon. 22. novembra 1943 se je moštvo brigade obleklo v angleške uniforme; nekaj dni bivanja v Italiji je izkoristilo za intenzivno urjenje, manevre itd., saj so bili v brigadi tudi mladoletniki, nekdanji pripadniki posebnih kazenskih enot, ki dotlej niso imeli orožja v rokah. Premik brigade iz Italije na srednjedalmatinske otoke se je pričel 25. novembra in se končal 7. decembra 1943. Skupaj se je v domovino prepeljalo 2058 borcev.
Vir: Prekomorci, Miloš Ivančič, Koper 2023 

Geslo: nedokončano123, prekomorci123

Neobiskani spomeniki
D. Divjak 30.4.204-nedokončano
30.4.2024. 00:00
Italija
3987
(41) Grobišče ustreljenim talcem leta 1944.

Po usmrtitvah vodje Štajerske domovinske zveze, vodje šentiljskega šturma in izdajalskega kmeta iz Škal, so Nemci pripeljali iz mariborskih zaporov petnajst političnih zapornikov in jih ustrelili na velenjskem sejmišču.Vir: Dr. Milan Ževart, NOB v Šaleški dolini, str.412.

Pokopališče Šmartno pri Velenju, hiša v bližini: Gubčeva cesta 2A Velenje


TU SO POKOPANI TALCI
KI SO PADLI POD STRELI
NEMŠKEGA OKUPATORJA
    25. JANUARJA 1944:

ANTON GUSTINČIČ
VILI HEDŽET
JOŽE KLINEC
LUDVIK KLINEC
MARTIN KONŠAK
ALBIN KOSTREVC
FRANC LEŠNIK
MAKS MEDVEŠČEK
LUDVIK PLOMBERGER
FRANC POROPAT
MIRKO PUHALJ
ALOJZ SLOGAR
LADISLAV ŠKODELJ
IVAN TURK
FRANC ŽABKAR

    18. DECEMBRA 1944:
JOŽE ČERNOŠA
LEOPOLD JAMŠEK
JOŽE JUS
VLADIMIR KOGOVŠEK
DRAGO LISAC
JOŽE MAHKOVEC
PETER OEKLAR
FRANC STRGARŠEK
ALOJZ UMEK
STANISLAV VRANETIČ
IN PARTIZANSKA BORCA
ALOJZ KADUNC – SLAVKO
FRANC ŠINKOVEC

SLAVA JIM!

ZB NOV VELENJE-ŠMARTNO
OO ZB NOV VELENJE

Obstoječi spomeniki
Ana Kočar, 08.04.2019 Stane Gradišnik, 26. 4. 2020
27.9.2023. 00:00
3.8.2025. 12:52
S.Gradišnik, črke na spomeniku so bile obnovljene v novembru 2022. M. Kermavnar, 3.8.2025, dopisal imena na spomeniku in dodal katastrske podatke.
Spomenik
Velenje, Partizanski spomeniki št.41
0964 VELENJE, 2053
7939
Kog - postojanka OF

V domu kulture je spominska plošča postojanki OF iz leta 1941. Odkril jo je OO ZB NOV Ormož, 1953.leta.Vir: Vodnik po partizanskih poteh, str.547.

Kog
Neobiskani spomeniki
S.Gradišnik
23.11.2022. 00:00
Spominska plošča
Ormož
1402
Spomenik padlim žrtvam NOB iz Črne na Koroškem

Spominsko znamenje v neposredni bližini Kulturnega doma v Črni na Koroškem je posvečeno 230 žrtvam NOB iz Črne  in njene okolice.Spominsko znamenje je zasnovano kot kamnita škarpa, na katero je pritrjenih šestnajst plošč. Na prvi plošči je spominski napis, na drugih petnajstih ploščah so imena 230 padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja iz Črne in njene okolice. Spominsko znamenje so odkrili 9. avgusta1980 obenem z otvoritvijo novega kultirnega doma v Črni na Koroškem

Spomenik takoj za mostom čez Javorski potok - desno v parku pred Kulturnim domom ob cesti Črna - Šoštanj.

S SVOBODO JE VZCVETEL SAD VAŠE ŽRTVE Z RASTJO NAM VSAK DAN ZORI

-SLEDI 230 IMEN ŽRTEV PADLIH ZA SVOBODO

Alojz Ovnič, 13. april 2017
kamnita škarpa na kateri so vgrajene bronaste plošče z imeni padlih borcev
Črna na Koroškem
K.O. Črna, Občina črna
87
Begunje, pod cesto proti Tržiču

Kamnit marmornat obelisk trikotnega tlorisa z imeni dvajsetih talcev, begunjskih zapornikov, ustreljenih 7. 7. 1943. Spomenik sta izdelala Kamnoseštvo Kopriva in kamnosek Alojz Vurnik, postavilo Združenje zveze borcev Kranj in Begunje 1957.

Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 61-62.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 236.

EŠD 9481

Na koncu Begunj nasproti gradu Kamen na robu travnika (na Kralovem polju) pod cesto, ki pelje pod gorami.

            1.     Ploskev
            USTRELJENI TALCI
ALEŠ RUDOLF, ZG. BELA
AMBROŽIČ STANISLAV, BLED
ARH IVAN, ST FUŽINA
BIZJAK MIHA, STUDOR
ČERNE ALOJZ, POLIŠČICA
DOLŽAN JOŽE, ŽIROVNICA
DOVŽAN KRISTIJAN, DOVJE
JERAN ALOJZ, ŠMARCA
KALAN STANISLAV, SP. BITNJE
.
            2.     Ploskev
            7. 7. 1943
KOKOLE FRANC, DOLGO BRDO
LAVRIČ FRANC, ST STEIN
LAVTER ROBERT, BUKOVŠČICA
NACHTIGAL DRAGO, LJUBLJANA
ŠUŠTAR JOŽE, ROŽIČNO
ŠUŠTAR IVAN, ROŽIČNO
ŠKUBI PETER, PODGORICA
ŠIFRER ANTON, ŽABNICA
TRBOVŠEK STANISLAV, LOKE
UČAKAR MAKS, PRISTAVA
URBANC STANISLAV, ST. FUŽINA

Obstoječi spomeniki
Mira Hladnik, M. Kermavnar, 12.1.2020
kamnit stolp
Radovljica
K. o. 2151 Begunje, parc. št. 1674/34
7020
Radio Kričač
Postavljena 15. maja 1983
Bežigrad 13, Ljubjana

[zvezda]
V TEJ HIŠI 
JE DELOVAL V LETIH 
1941 IN 1942
RADIO KRIČAČ
OF [triglav]

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik
5.11.2021. 00:00
Foto Jani Luštrek.
Spominska plošča
Ljubljana
40
Križišče pod Barjanco na Pokljuki

Rdeča zvezda in zapis, vklesan v kamen, okrog lesena enojna ograja. Odkrito na pobudo krajevne organizacije ZB NOV Bled leta 1970.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 247.

Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 80-81.

EŠD 13214

Na križišču 50 m pred lovsko kočo (Slamniki 10), pod Rečiško planino in zgornjo postajo nekdanje žičnice Barjanca, med Malim in Velikim Voklom; mimo gre markirana pešpot proti Šport hotelu na Pokljuki. Dostop z avtom z odcepa nad Zatrnikom.

Na tem kraju
je dne 5. julija 1942
padel za svobodo
prvoborec
Pogačnik Oskar
roj. 29. 4. 1911

Obstoječi spomeniki
Mira Hladnik
kamen
Bled
2194 BOHINJSKA BELA, 870/1
8828
Taborišče izgnancev (Diakonissenhaus) Gottlob-Weisser-Haus, Schwäbisch Hall, Nemčija









Geslo: izgnanci123

Diakonstrasse 16, Schwäbische Hall, Nemčija
Neobiskani spomeniki
D. Divjak 3.3.2024
3.3.2024. 00:00
Nemčija, Schwäbisch Hall, Baden-Württenberg
1924
Padlim v NOB, Hlebce

Postavljen 1946 kot delo kamnoseka Alojza Vurnika, v letu 1967 preoblikovan s strani Vurnika in Kamnoseštva Kopriva. Odkrila Zveza borcev NOB Lesce.

Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 105.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 248.

EŠD 24847

Hlebce, sredi vasi, med hišnimi številkami 15, 20 in 17.

     ZA
     BOLJŠO BODOČNOST
     SLOVENSKEGA  NARODA
     SO ŽRTVOVALI
     SVOJA ŽIVLJENJA
     KOT BORCI NOV
.
AŽBE ALOJZIJ
    ROJEN 30.5.1913
    PADEL 1944
DEŽMAN ALOJZIJ
    ROJEN 18.5.1923
    PADEL 1944
JUSTIN FRANC
    ROJEN 21.12.1918
    PADEL 1943
KOROŠEC VIKTOR
    ROJEN 1.1.1920
    PADEL 1944
KRISTAN VINKO
    ROJEN 13.7.1900
    PADEL 1944
PAVLIN POLDE
    ROJEN 1.9.1905
    PADEL 1944
PODOBNIK JOŽE
    ROJEN 2.7.1902
    PADEL 1944
PODGORNIK RAJKO
    ROJEN 25.8.1912
    PADEL 1944
VOVK FRANC
    ROJEN 2.10.1927
    PADEL 1944
.
SLAVA
NJIHOVEMU SPOMINU
           VAŠČANI 1946
           OBNOVLJEN 1967

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 4. 7. 2017, M. Kermavnar, 12.1.2020
steber iz klesanega kamna
Radovljica
K. o. 2154 Nova Vas, parc. št. 243
1923
Albin Žemva in Anton Kokal, Hraše

Tu sta bila 5. 10. 1942 v spopadu z vaško stražo ubita borca Cankarjevega bataljona. Ploščo je izdelal kamnosek Alojz Vurnik, odkrita je bila 1952 na pobudo Krajevne organizacije ZB NOV Lesce.

Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 106-107.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 248 (kot leto odkritja navedeno 1956).

EŠD 10024

Hraše 21, na obcestni (JV) fasadi hiše.

[zvezda]
NA TEM MESTU STA
PADLA ZA SVOBODO
      DNE 5.10.1942
     ALBIN ŽEMVA
*28.2.1912 na Blej. Dobravi
  ANTON KOKAL *12.6.1903
Leskovci-Laze, Poljanska dolina
      SLAVA JIMA!

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 4. 7. 2017
M. Kermavnar, 10.5.2023, dodal fotografiji 3/1 in 3/2
Spominska plošča
Radovljica
K. o. 2155 Hraše, parc. št. 723/16
9163
Ihan, pokopališče, Hauptman Anton

SIstory navaja: Ime in priimek: Anton Hauptman, Oče: Alojz, Mati: Frančiška, Priimek matere: Pirnat, Po domače: NULL, Datum rojstva: 26.05.1907, Kraj rojstva: Srednje Jarše, Kraj bivanja: Zaboršt, Zakonski stan: poročen, Poklic (soc. status): delavec,  PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 15.01.1945, Kraj smrti / izginotja: Prilesje, Kraj pokopa: Ihan, Država pokopa: Slovenija

Pokopališče Ihan, Iskalnik grobov Domžale, Ihan, P: C, V; 6, S: 6 3 (Iskalnik grobov Domžale, Ihan Dostop: 16. 6. 2024).

[križ]
KUNAVAR                     HAUPTMAN
                                          ANTON
                                       26.  5. 1907–15. 1. 1945

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 17.6.2024, po predlogi Zdenke Primožič
17.6.2024. 00:00
družinski nagrobnik
Domžale
K. o. 1964 Ihan, parc. št. 151
967
Partizanska obveščevalna točka, Kupljenik

V tej hiši je bila 1941 obveščevalna točka od poletja 1944 do osvoboditve tudi javka za bolnišnico na Jelovici. Ploščo sta izdelala metalurška šola in livarna Železarne Jesenice po načrtu Krajevne organizacije ZB NOV Bohinjska Bela. Odkrila Zveza borcev NOV Bohinjska Bela 20. aprila 1979.

Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 127.

EŠD 14636

Kupljenik 12 (pr Primašč)

V tej hiši je bila leta 1941, partizanska obveščevalna točka, od poletja 1944. do osvoboditve pa tudi javka za bolnišnico "Š. Stol odd 2" na Jelovici.

Aprila 1979

Krajevna organizacija ZZB NOV Bohinjska Bela

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 14. 2. 2017 foto 2. 9. 2012
spominska plošča
Bled
2193 SELO PRI BLEDU, 1000/7
2907
Preboju XIV. divizije, Visoko pri Paškem Kozjaku

Kamnito obeležje, postavljeno v spomin na preboj XIV. divizije med 19. in 20. februarjem 1944.

EŠD 7615

Pomniki narodno osvobodilnega boja v občinah Vojnik-Dobrna, 27

Spomenik se nahaja v smrekovem gozdičku sredi travnikov ob markirani poti iz Paškega Kozjaka proti JV na hrib Visoko, 800 m od sedla s križiščem. Obdan je z ograjo. Višina: 981 m.

TUKAJ JE V NOČI OD 18. NA 19.
FEBRUARJA 1944 PREBILA
XIV DIVIZIJA OKUPATORSKI OBROČ
TER SE POMAKNILA ČEZ PAKO

NA TEM MESTU STA 18. 2. 1944
PADLA 2 BORCA XIV DIVIZIJE

                                ZB NOV DOBRNA

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 16. 3. 2018
22.4.2025. 00:00
M.Kermavnar, 22. 4. 2025, po predlogi Mojce Luštrek uredil Besedilo na spomeniku in popravil lokacijo zvezdice na zemljevidu.
Spomenik
Dobrna
1044 BRDCE NAD DOBRNO, 75
9149
Ihan, pokopališče, K[e]ržan Feliks

Sistory navaja: Ime in priimek: Feliks Keržan, Oče. Janez, Mati: Katarina, Datum rojstva: 09. 05. 1900, Kraj rojstva: Ihan, Kraj bivanja: Ihan, Stara občina: Ihan, Nova občina: Domžale, Poklic (soc. status): kmet, Datum smrti/izginotja: 22. 12. 1944, Kraj smrti/izginotja: Gusen/Mauthausen, Kraj pokopa: Gusen/Mauthausen, Država pokopa: Avstrija.
»61310 Kržan Feliks, 9. 5. 1900, Ihan, kmet – 21. 1. 1944, Ihan, umrl 22. 12. 1944, Mauthausen« (France Filipič, Slovenci v Mauthausnu, Ljubljana: Cankarjeva založba, 1998, str. 390)

»KRŽANOVA ARETACIJA. 13. januarja 1944 zjutraj se je, kot že večkrat prej, pri Feliksu Kržanu-Tablarju oglasil partizan Franc Vidmar-Silvester, da bi ga ostrigel in obril. Tu ga je tudi obiskala njegova žena Angela. 
Opoldne, ko je gospodinja postavila kosilo na mizo, so domači skozi okno opazili komaj sto metrov od hiše kolono dvanajstih ihanskih orožnikov, ki so šli peš proti zaselku. Videti je bilo, da se bo vse srečno izteklo. Naenkrat so Nemci začeli streljati proti gozdu. Prav zaradi teh strelov se je partizan Silvester odločil zapustiti Tablarjevo hišo. Stekel je naravnost v gozd. Orožniki so mu sledili do gozda na pobočju hriba, dlje se pa seveda niso upali. Zato so se pa še bolj znesli nad Tablarjevimi. V hiši sta bili tedaj še dve tuji ženski – že omenjena Angela Vidmar in partizanka Ivanka Kokalj- Zdenka, ki je bila pri Tablarju že več mesecev na bolniškem dopustu. Vso partizansko literaturo so brž sežgali. Najprej so Nemci prijeli očeta in ga, medtem ko so pregledovali hišo in iskali partizane, stražili. Ko so ga pred hišo legitimirali, je »vahmajster« dejal maščevalno: 'Ta je tisti Feliks Kržan!' Vsi so se najbolj bali, kaj bo s partizanko. Na srečo jim sploh ni bila sumljiva, niti tedaj, ko je vprašala, če gre lahko domov. […] Angelo Vidmar in Feliksa Kržana so potem odvedli v Domžale. […] Vidmarjeva in Kržan sta se med potjo dogovorila, da o pobeglem partizanu ne bosta ničesar priznala. Na zaslišanju v Kamniku  sta kljub pretepanju in mučenju držala besedo.
Po desetih dneh so Vidmarjevo odpeljali v Begunje, […] 
Feliksa pa so po desetdnevnem  zasliševanju v Kamniku poslali za šest tednov v Begunje, od tam pa v Dachau, kjer je po uradnem sporočilu preminil 12. decembra 1944. Miha Gostič, ki je bil z njim v taborišču, je povedal, da ga je ustrelil gestapovec zato, ker ni mogel s tal dvigniti skale, in to že precej pred navedenim datumom. Domačim so Nemci zagrozili, da jih bodo selili, a jih niso.64«
[…]
FELIKS KRŽAN-Tablar, rojen 9. maja 1900. Bil je aktivist NOB. Aretirali so ga 13. januarja 1944. Umrl je 12. decembra i. l. v Mauthausnu.150 (Stane Stražar, Svet pod Taborom, Kronika Ihana, Ihan: Odbor za praznovanje 750-letnice Ihana, 1974, str. 279, 292)

Iskalnik grobov Domžale, Ihan

Pokopališče Ihan, Iskalnik grobov Domžale, Ihan, ne ponudi zadetkov. Za prvi grob desno od groba Tablarjevi (Hribarjevi Karol) navaja podatke: P: C, V: 1 5, S: 1 7 4 (Iskalnik grobov Domžale, Ihan Dostop: 13. 6. 2024).

[križ]
TABLARJEVI
FELIKS    * 9. 5. 1900           + 12. 12. 1944

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 13.6.2024, po predlogi Zdenke Primožič
13.6.2024. 00:00
družinski nagrobnik
Domžale
K. o. 1964 Ihan, parc. št. 151
9116
Ariano Irpino, taborišče Martiri Vecchio, Italija

https://www.combattentiereduci.it/notizie/federazione-di-avellino-i-campi-di-concentramento-in-campania-e-in-irpinia

Vir: izjava Ivan Silič, M.Ivančič, Prekomorci, Koper, 2014, str. 21
Geslo: nedokončano, taborišče123

Neobiskani spomeniki
D. Divjak 27.5.2024
27.5.2024. 00:00
Taborišče
128
Spomenik 3 padlim borcem, Brda

Plošča na skali je posvečena trem borcem, ki so padli na tem območju med 1943 in 1945: Antonu Pesjaku, Francu Dežmanu in Dragu Kragulju. Spominsko znamenje je postavila Zveza borcev NOB Lancovo 1959. Ploščo je izdelala livarna Železarne Jesenice.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 249 (kot leto odkritja navedeno 1957).

Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 129.

EŠD 24579

Iz vasi Brda navzdol čez travnik med Lancovskim hrbtom in Ledinicami takoj levo ob poti, ki se ravno začne vzpenjati; nahaja se na levo stran poti, le kakih 20 m od spomenika shodu z B. Kidrićčem leta 1940.

                V SPOMIN

PADLIM V BORBI ZA SVOBODO

TOV. PESJAK ANTONU

ROJEN 31. 5. 1925, PADEL 7. 5. 1943

TOV. DEŽMAN FRANCU

ROJEN 11. 11. 1922, PADEL 5. 2. 1943

TOV. KRAGULJ DJUROTU

ROJEN 21. 4. 1915, PADEL 30. 3. 1945

               SLAVA JIM!

Obstoječi spomeniki
Mira Hladnik
plošča na kamnu
Radovljica
K. o. 2164 Lancovo, parc. št. 194/4
22
Jože Prevc in Rudolf Gros, Lancovo

Kamnita zvezda na kamnitem podstavku, odkrita leta 1959. Znamenje je postavila Krajevna organizacija ZB NOV Lancovo, plošča je delo livarne Železarne Jesenice.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 249 (dvakratni vnos z dvema letnicama odkritja, 1956 in 1959).

Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 130-131.

Ob pešpoti med Sp. in Zg. Lancovim (proti Pustemu gradu) na desni tik ob gozdu pod cerkvijo sv. Lamberta. Strm dovoz.

V spomin/padlim v borbi za svobodo/Tov. Prevc Jožetu/rojen 5. 4. 1917. Padel 15. 4. 1944/Tov. Gros Rudolfu/star 40 let, padel 13. 6. 1944/Slava jim!

Obstoječi spomeniki
Mira Hladnik
kamnita zvezda
Radovljica
K. o. 2164 Lancovo, parc. št. 110/1
7706
Ivo Grahor

Ivo Grahor, slovenski pesnik, pisatelj in dramatik, * 20. november 1902, Dolnja Bitnja, † 29. marec 1944, Dachau.

IVO GRAHOR - Wikipedia

Ivo Grahor - Slovenska biografija  

Na obcestnem pročelju stavbe Dolnja Bitnja 18

V TEJ HIŠI JE BIL 20. 11. 1902 ROJEN
IVO GRAHOR
PISATELJ IN PUBLICIST
UMRL 29. 3. 1944 V DACHAUU
OB 75 LETNICI ROJSTVA
POSTAVILA SEKCIJA ZA
KRAJEVNO ZGODOVINO IN
KULTURO
ILIRSKA BISTRICA

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 16. 9. 2022
1.8.2024. 00:00
M. Kermavnar, 1. 8. 2024, dodal katastrske podatke in po predlogi Zdenke Primožič povezavo na Wikipedijo in internetno stran Slovenska biografija.
Spominska plošča
Ilirska Bistrica
K. o. 2516 Kilovče, parc. št. 1080/3