| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Ciril Grintov |
Spominska plošča prvoborcu Grintov Cirilu. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 202. Fotografije: Marko Gričar. |
Javornik, Cesta Janeza Finžgarja 3, na steni ob vhodu z Dobravske ulice. |
IZ TE HIŠE JE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Marko Gričar, 27. 4. 2017. |
— |
— |
— |
Plošča na steni stanovanjske hiše. |
Jesenice |
2175 JESENICE, 1754 |
|
Štefan Kozmelj, Šempeter v Savinjski dolini |
Sistory pokaže Ime in priimek: Štefan Kozmelj (Kosmelj), Oče: Filip, Mati: Marjeta, Datum rojstva: 08. 12. 1906, Kraj rojstva: Zgornje Roje, Kraj bivanja: Roje, Datum smrti/izginotja: 03. 10. 1944, Kraj smrti/izginotja: Maribor, Kraj pokopa: NULL. Napisan tudi na plošči NOB Šempeter. |
Pokopališče Šempeter, P: D, V: 13, S: 3: |
[križ] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
13.6.2023, po podatkih in slikah Zdenke Primožič |
4.10.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 4.10.2024, Prenos iz sloja Obeležja, Na sloju Obeležja zapis izbrisal. |
družinski nagrobnik |
Žalec |
K. o. 0995 Šempeter v Savinjski dolini, parc. št. 271/4 |
|
Ivan Šparovec, grob na Pečicah, Udin boršt |
Grob je bil 1985 obeležen z marmornatim stebrom v obliki zvezde. Avtor obeležja arh. Vojteh Ravnikar Ivan Šparovec, borec Kokrškega odreda, ujet in ustreljen 29.4.1945 ob cesti Naklo-Kokrica. Kranjska gestapovca Miha Perko in Anton Boncelj sta 29. 4. 1945 pripeljala z avtomobilom iz begunjskih zaporov na cesto Naklo - Kokrica, na kraj Pečice, ujetega partizana Ivana Šparovca. Ukazala sta mu, da izstopi in gre pred njima v gozd južno od ceste. 90 m od ceste sta ga ustrelila. Po uboju sta prijavila na žandarmerijo v Naklem, da je bil ustreljen pri poskusu pobega. Pokopan je na mestu uboja. Ivan Šparovec, čevljarski pomočnik, je bil rojen v Zadragi pri Dupljah. Za OF je pričel delati jeseni 1942, ko se je vrnil iz taborišča vojnih ujetnikov v Nemčiji. 20.5.1944 je stopil v Gorenjski odred, nato je bil borec v Kokrškem odredu. 7.4.1945 je bil ujet in odpeljan v Begunje, od koder ga je odpeljal Miha Perko in ga s pomočjo Bonclja, 29. 4. 1945 ustrelil.
Pot do obeležja je sicer označena z lesenimi kažipoti (puščicami), vendar obeležje ni očiščeno lišajev in alg, okolica ni urejena. OO ZBNOB Naklo in Občina Naklo si (po ZVKD) prizadevata kulturno dediščino kulturno urediti. Druga slika prikazuje stanje spomenika po obnovi Ivana Krivca decembra 2016. |
Pred Naklom v naselju Pivka, nasproti hiše Na Kalu 1, Vzhodno, po klancu navzgor še cca 700 m po stari cesti, ki je nekoč (preden jo je presekala avtocesta) vodila na Kokrico. Ko pridete izza ovinka in na koncu ceste vidite strehe tovornjakov na avtocesti, zavijete po kolovozu desni in še enkrat desno. Po cca 90 m uzrete na levi strani 10 m od kolovoza spomenik. Pot je označena s slabo vidnimi smerokazi na drevesih. |
TUKAJ JE POKOPAN BOREC KOKRŠKEGA ODREDA IVAN ŠPAROVEC IZ ZADRAGE 30. 1. 1914 29. 4. 1945 KS NAKLO 1986 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
OO ZBNOB Naklo, Lado Nikšič, avgust 2016 |
24.2.2025. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 12.5.2023, dodal fotografiji 3/1 in 3/2, dopolnil dostop in uredil status.
Dodal vire M. Hladnik 24. 2. 2025. |
grob, marmorni steber v obliki zvezde, spominska plošča na podstavku |
Naklo |
Pivka, 258/2, država |
|
TRAVNIK-LOŠKI POTOK-Spominska plošča TV-11 |
Zveze v času priprav na vseljudsko vstajo proti okupatorju so dobile posebno mesto in so kurirske zveze bile najbolj zannesljive in konspirativne.Septembra 1042 je v Iški pod Mokercem bila ustanovljena prva relejna kurirska postaja, ki je dobila oznako TV-1 (TV-terenski vod, taka oznaka je bila v uporabi na Dolenjkem in Notranjskem, drugje so imele prvo začetnico po pokrajini).Število relejnih postaj je naraslo v letu 1943, v letu 1945 pa je bilo na območju Slovenije 145 relejnih postaj s približno 2000 kurirji. Značilnost postaj je bila, da so se premikale iz kraja v kraj, kakor so se premikale vojaške enote. Kurirska postaja TV-11 je bila ustanovljena oktobra 1942 na Veliki gori na Ribnico, v neposredni bližini Ostrega vrha. Ob ustanovitvi je nosila ime TV-9, marca 1943 pa se je preimenovala v TV-11. Njene povezave so bile s TV-18 smer Primorske,TV-10-smer Bloške planote in Dolomite, TV-14 smer kočevskega Roga in Dolenjske ter s TV-12 smer Kočevske in Bele Krajine. Vzdrževanje zvez je bilo tedensko, skozi čas pa tudi dnevno s posameznimi postajami. 10. septembra 1943 se je postaja preselila v Ribnico, v oktobru 1943 pa na področje Jelenovega Žleba, 14. februarja 1944 se je TV-11 premaknila v zaselek Dednek, nato pa na Lazec. Avgusta 1944 se je postaja preselila nazaj v Travnik ter nato v Podpresko. Upoštevajoč posamezne akcije okupatorjevih sil na tem področju se je temu prilagajalo tudi delo in lokacije postaje. Po prodoru enot 4.armije v smeri Mašuna po dolini Kolpe so se kurirji s tega področja pridružili enotam I. divizije KNOJ in skupno odšli proti Ljubljani. OO ZSMS Travnik posvečala veliko pozornost ohranjanju tradicij NOB, kar tudi ničudno, saj je bil Travnik partizanska vas.Leta 1942 je bilo požganih 101 hiša ( od pred vojno skupno 140 hiš) ter 74 večjih gospodarskih poslopij ( od pred vojno 138 večjih poslopij). Vsa vas je sodelovala v NOB, padlih, ustreljenih, umrlih v taboriščih je bilo 61 vaščanov. Leta 1978 je s prostovoljnim delom mladih bila postavljena brunarica in hkrati odkrita spominska bvraonasta plošča. Brunarica je postala mesto srečevanja in številnih prireditev. Z leti so te aktivnosti zamrle. (Vir: KURIRSKA POSTAJA TV-11, OB ODKRITJU SPOMINSKEGA OBELEŽJA TV 11 "PRI MALNIH# V TRAVNIKU),urednika Bambič Janez, Bartol Janez,Travnik 1978,izdala in založila OO ZSMS Travnik) EŠD: 22500 Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji123 |
V Loškem Potoku po cesti iz naselja Hrib proti Dragi se v naselju Travnik v križišču, kjer je krajevna oglasna tabla zavije desno na cesto, ki se spusti do polja. Po desni cesti se pot nadaljuje proti gozdu, kjer je tik pod desnim robom gozda brunarica s polkni. |
NA TEM MESTU IN OKOLICI JE DELOVALA KURIRSKA RELEJNA POSTAJA (ZVEZDA)TV11 ZGRADILI MLADINCI (RELIEF SLOVENIJE) IN KRAJANI TRAVNIKA 1978 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Daniel Divjak, 27.julija 2018
Dopolnil D.D. 28.julij 2020 |
28.7.2020. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
LOŠKI POTOK |
K.o.: 1642-TRAVNIK, št.parc.: 811 |
|
Tovarne delavcem, Jesenice |
— |
Na obcestni fasadi stavbe občine Jesenice, ki je bila nekoč upravna stavba železarne. Nekoč je bila št. Cesta železarjev 8, danes pa je Cesta železarjev 6. |
POD TITOVIM VODSTVOM |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 11. 8. 2017 |
— |
— |
M. Kermavnar, 8.7.2025, dodal 2 fotografiji |
Spominska plošča |
Jesenice |
2175 JESENICE, 1247/178 |
|
Podvin pri Polzeli - Partizanski prehod |
Spomeniki ... Žalec, 99 Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Prehod123 |
Pred naseljem Podvin pri Polzeli, med cesto in železniško progom Z od hiše Podvin pri Polzeli 29, 50 m od znamenja ob cesti.
Latitude:
46.300110 N 46° 18' 00''
Longitude:
15.052429 E 15° 03' 08'' |
"1941 PARTIZANSKI PREHOD 1945" |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
BOR1974, 25.XI.2019, foto M. Hladnik |
23.7.2020. 00:00 |
21.7.2025. 16:37 |
— |
— |
Polzela |
— |
|
Spominsko znamenje padlim v NOB, Selo pri Vodicah |
Znamenje v obliki naravne apnenčaste skale z zglajeno pokončno pravokotno ploskvijo, na kateri je vklesan napis, je bilo postavljeno 3. junija 1961 v spomin borcem Rašiške čete, padlim septembra in oktobra 1941. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 43. Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 113-114. |
Spominsko znamenje stoji na travniku v severnem delu vasi. Hiša v bližini: Selo pri Vodicah 29a |
V spomin prvoborcem revolucije partizanom rašiške čete padlim septembra in oktobra 1941 Narodni heroj Rezka Dragar Narodni heroj Stane Kosec Narodni heroj Maks Pečar Vido Knez Peter Kosec Franc Krmelj Štefan Ložar Miha Novak Franc Orešek Lojze Pečnik |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 3. 5. 2018. M. Kermavnar, 8.6.2020 |
— |
— |
— |
Spomenik iz naravne skale |
Vodice |
K. o. 1745 Vesca, parc. št. 226/2 |
|
Spodnje Gameljne, grob dveh talcev |
Prostor, kjer leži grob je trikotne oblike. Ob robu sta posajeni tudi dve cipresi. Spomenik z grobom leži v sredini travnate površine. Nad grobom stoji spominsko obeležje, ki ga sestavljata dva pokončna trikotna kvadra s prirezanimi robovi in romboidna spominska plošča ležeča na tleh in z napisom.
Tu sta pokopana dva neznana talca, ki sta bila ustreljena 13. avgusta 1941. Spominsko obeležje je bilo odkrito leta 1974 (po drugem viru 1972) na pobudo odbora ZZB NOV občine Ljubljana-Šiška. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 44. Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 84.
|
Grob leži odmaknjen od glavne ceste ob robu gozda, ob zadnji vrsti novih stanovanjskih hiš. Dostop do groba je po cesti, ki takoj ob mostu zavije ob rob gozda, cca 60 m naprej od hiše Spodnje Gameljne 18, Ljubljana – Šmartno, desno ob kolovozni poti. |
V SPOMIN |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Miloš Kermavnar, 12.2.2020. |
— |
— |
— |
Grob(išče) |
Ljubljana |
1749 GAMELJNE, 1016/3 |
|
Grobišče Brezovica nad Davovcem |
Spomenik je posvečen borcem druge grupe odredov in Krvavške čete, ki so padli v zasedo okupatorja in domačih izdajalcev. 13. 8. 1942 je padlo nad Davovcem v spopadu z nemškimi policisti in raztrganci 16 borcev, od tega 13 iz druge grupe odredov in trije borci iz Krvavške čete oz. Kokrškega odreda. Borce, padle nad Davovcem so pokopali domačini iz Štefanje gore v skupno grobišče,po vojni so jih pa nekaj prekopali. Spomenik je bil odkrit leta 1980 in je iz marmorja, obnovljen pa je bil leta 2011.
V Sistory je datum smrti ponekod drugačen kot na spomeniku:
|
GROBIŠČE BREZOVICA nad Davovcem, se nahaja ob planinski poti na relaciji sp. postaja gondolske žičnice in Krvavcem na višini 1080 m. |
TU POČIVAJO BORCI 2. GRUPE ODREDOV IN KOKRŠKEGA ODREDA, PADLI 13. AVGUSTA 1942 JOŽE GRILC 1921 AMBROŽ POD KRVAVCEM - PREKOPAN, CIRIL HOČEVAR 1915 POTOK PRI MULJAVI, JANEZ KOSELJ 1921 BODEŠČE. IVAN KOVAČ 1920 TRŽIŠČE NA DOL. IVAN ROJŠEK 1923 SLAPE PRI LJUBLJANI. ANTON VRHOVNIK 1923 LANIŠE - PREKOPAN. VLADIMIR ZAJC 1910 LJUBLJANA-POLJE - PREKOPAN IN TRIJE NEZNANI BORCI. SLAVA JIM! |
— |
— |
— |
— |
Ivan Krivec in Petra Ropret |
22.4.2025. 00:00 |
— |
Vnesel povezave na Sistory. M. Hladnik 22. 4. 2025 |
Marmornati blok v obliki zvezde z napisom |
Cerklje |
— |
|
MOHORJE - spominska plošča padlim borcem in žrtvam FN |
Spominska plošča padlim borcem in žrtvam FN je velikosti 80 x 60 cm, v katero so vklesana imena. Vgrajena je na obcestni strani stavbe Mohorje št.6, v kateri je bila nekoč osnovna šola Mohorje in v kateri je dolga leta delovala učiteljica Maksa Gross. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 73. |
Na Mohorje pridemo ali iz Roba ali iz Rašice. Zanimiva je pot Rašica, Knej, Stope, Logarji, Zgonče, Bane, Naredi, Boštetje in Mohorje. |
PADLI ZA SVOBODO BORCI: CIMPERMAN FRANC SELO CIMPERMAN ANTON VRH ZAKRAJŠEK FRANC BOŠTETJE CIMPERMAN JOŽE NEREDI ŽNIDARŠIČ ALOJZ " INTERNIRANCI: KOLENC HENRIK VRH MESTEK PETER " TOMAŽIN JANEZ RUPE CENTA ALOJZIJ SELO CENTA EDVARD " KRAŠEVEC JANEZ " KLANČAR ANTON MOHORJE KOROŠEC KAROL NEREDI KOROŠEC ALOJZIJ " KOROŠEC STANE " TALCI: KOVAČIČ FRANC, DEMŠAR MIRKO JAKIČ ANGELA SELO KRAŠEVEC ALOJZIJ " KRAŠEVEC MARIJA " KRAŠEVEC JUSTINA " ŠTRUKELJ ALOJZIJ " ZALAR FRANC " ZGONC FRANC RUPE ZGONC JURIJ " ZALAR FRANC NEREDI ŠTEFIN ANTON DEDNIK ŠTEFIN FRANC " ZGONC FRANC " VEČNA VAM SLAVA ! ZB MOHORJE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 18. 3. 2017. (T.Bizjak,5.8.2017.) |
5.8.2017. 00:00 |
— |
— |
spominska plošča |
Velike Lašče |
k.o.1714, parc.št.353/5 |
|
Spomenik Prapreče |
— |
Mladinski dom padlih partizanov iz Prapreč, hiša v bližini: Prapreče pri Straži 11 |
[zvezda] |
— |
— |
— |
— |
Peter Klobučar, 10.3.2019 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Straža |
— |
|
Baltazar Verdev |
— |
Pokopališče Šentilj pri Velenju |
BALTAZAR1895 - 1945 UMRL V TABORIŠČU DACHAU |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S. Gradišnik |
4.4.2024. 00:00 |
— |
— |
Nagrobnik |
Velenje |
K. o. 965 Laze, parc. št. 627/1 |
|
LJUBLJANA, PST - pomnik NOB ob Poti spominov in tovarištva št.76 |
Osmerokotni kamnit steber, visok 190 cm, premera 30 cm, širina stranice 12 cm, z vklesanima letnicama stoji na urejeni peščeni površini velikosti 4,5 x 3,5 m, do katere vodi 2 m široka urejena peščena pot. Katero podjetje je postavilo ta pomnik, ni znano, vsekakor pa po 1957. letu, ko so se pričele športne spominske prireditve "ob žici okupirane Ljubljane". |
Ob Poti spominov in tovarištva na predelu Rudnik - Hrušica. |
1942-1945 TOZD NIZKE GRADNJE (brez napisa) |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
T. Bizjak, 22.5.2018. |
— |
— |
— |
Betonski steber |
Ljubljana |
k.o.1696 - Rudnik, parc. št.:2391/10 |
|
Dolenje Gradišče - Slava padlim za ljudsko revolucijo |
284 cm visok spomenik, ki je bil odkrit 14.10.1962[1] in je v ta namen potekala slovesnost pri odkritju spomenika padlim, vsebuje vklesana imena 10 domačih padlih borcev[2], 9[3] žrtev in napis v spomin neznanemu ruskemu partizanu, štirim borcem italijanske brigade Fontanot, trem borcem XV. primorske brigade in trem neznanim partizanom, ki so padli na območju Orehovice.[4] Spomenik sta postavili krajevni organizaciji ZB (združenje borcev) iz Orehovice in Čadraž[5], načrt zanj pa je izdelal Jože Zamljen – Drejče, ki je spomenik tudi odkril. [1] Jakopič, Albert, ur. Vodnik po partizanskih poteh. Ljubljana: Založba borec, 1978. [2] »Lepa slavnost na Gradišču.« Dolenjski List, 18. oktober 1962, 1. [3] Kušljan, Elizabeta ur. Šepet časa: zbornik spomenikov in spominskih obeležij v občini Šentjernej. Šentjernej: Krajevni odbor zveze druženj borcev in udeležencev NOV, 2002, str. 23. [4] »Lepa slavnost...«, 1. [5] V zborniku Šepet časa je postavitelj spomenika samo KO ZB NOV Orehovica. EŠD 4202 foto123 |
Pokopališče Dolenje Gradišče, v jugozahodnem vogalu pokopališča, nasproti vhoda v cerkev in ob mrliški vežici. |
Spomenik sestavljajo 4 strani:
|
— |
— |
— |
— |
Nuša Frančič, 12.12.2016 |
— |
— |
— |
— |
Šentjernej |
— |
|
Spomin padlim telovadcem |
Pet spominskih plošč 41 padlim članom Sokola je bilo odkritih v letih 20. maja 1956 (po drugem viru 1948) in 1972 (ali 1973). Štiri plošče, odkrite na pobudo TVD Partizan Spodnja Šiška, so bile oblikovane po načrtih arhitektov Zdenke Vezovšek in Emila Medveščka. Ploščo iz 70. let je oblikoval arhitekt Vlasto Kopač. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 48. Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 56-57. |
Ob Drenikovi na stavbi športnega doma, Drenikova 32, Ljubljana |
Padlim telovadcem borcem NOB in žrtvam fašističnega nasilja v letih 1941 -1945 Sledi 41 imen žrtev ki so napisane na preostalih štirih ploščah |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 7.10.2017 |
— |
— |
— |
Pet plošč na zidu športnega doma |
Ljubljana |
— |
|
Miloševi četi-Osredek pri Podstredi |
— |
Ob cesti Sromlje-grad Podsreda, ob stan. hiši Osredek pri Podsredi 012/a, vidno s ceste. |
"TUKAJ JE PADLA 18. FEBRUARJA 1943 LETA MILOŠEVA ČETA ZB BISTRICA PODSREDA, SROMLJE" |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Bor1974 |
23.4.2022. 00:00 |
— |
Po "Sistory" Alojz DERŽANIČ, roj. 19.06.1913 v Arnovim selom, Artiče. Bor1974 - 25.IIII.2023 |
Spominski kamen |
Kozje |
2658 OSREDEK, 2186 |
|
KALCE-Kurirju Stanislavu Gostiši |
Na betonskem kvadru sta pritrjeni pravokotna železna plošča z deli granate in kovinska petokraka zvezda, v desnem spodnjem kotu je plošča z vgraviranim napisom. Viri: arhiv ZB Logatec EŠD 21525 |
Spomiska plošča je tik nad cesto Grčarevec- Kalce, 10 m pred makedamskim izogibališčem na desni strani v smeri Kalc.
Vir zb Logatec |
GOSTIŠA STANISLAV 3. 3. 1926 - 9. 11. 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Pergovnik, april, 2017 |
— |
— |
— |
spominska plošča na betonski podlagi |
Logatec |
1724,k.o.Gornji Logatec,Pivk Marija, Kalce 35 |
|
Vojaška kurirska postaja TV - 31 S |
Vsak boj, vsako narodnoosvobodilno gibanje je uspešno, če ima dobro organizirane zveze. NOB je bil uspešen tudi zaradi učinkovitih in dobro organiziranih partizanskih zvez. V Barlovem mlinu je bila tudi kururska javka. Spominsko znamenje je na nekdanjem Barlovem mlinu. Sestavni del spominskega znamenja so ostanki mlina, kjer so mleli žito tudi za partizane. VIR:Jože Potočnik, Spomeniki in znamenja NOB v občini Slovenj Gradec Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji123 |
Iz ceste Slovenj Gradec Velenje pred Mislinjo zavijete v vas Dovže. Pot nadaljujete mimo gasilskega doma in po nekaj km prispete na desni strani oznake čez brv do spominske plošče. |
TU JE STAL BARLOV MLIN V NJEM SO MLELI ŽITO ZA PARTIZANE. BILA KURURSKA JAVKA. 1984 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Jože Vrabič, 20. septembra 2017
S.Gradišnik, 7. junija 2021. |
— |
— |
S.Gradišnik dodal fotografijo verjetno prvotnega spomenika kurirski postaji TV-31S, še iz Golavabuke. Zaradi konspiracije so kurirsko postajo šestkrat selili. Zapisano 7.junija 2021. |
Kovinska plošča |
Mislinja |
— |
|
NOTRANJE GORICE, Podpeška 380 - spomenik žrtvam fašizma v letih 1941 - 1945 |
EŠD: 11583 Spomenik predstavlja okoli 4 m visok ploščat, kamnit in obdelan steber, širok 60 cm, do višine dveh metrov debel 30 cm, višje, do višine 4 m pa je debel 20 cm. Steber - obelisk na tleh oklepajo štirje zaobljeni stožci višine 80 cm, vse skupaj pa stoji na poploščeni površini 2 x 4 m. Na vsakem vogalu stojijo zaobljeni stožci, visoki po 60 cm. Na plošči do višine dveh metrov so vklesani napisi padlih borcev, pobitih talcev, žrtev fašističnega terorja in pogrešanih. Nad to površino so tri stilizirane plastike, ki predstavljajo plamen, zvezdo in Triglav, vse skupaj pa obkroža posvetilo. Avtorja spomenika sta arhitekta Jože Plečnik in Anton Bitenc, postavili pa so ga 22. julija 1953. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 73. |
Brezovica pri Ljubljani - Notranje Goricem, Podpeška cesta 380 (Zadružni dom, pošta..) |
V SPOMIN PADLIM BORCEM IN ŽRTVAM FAŠIZMA V LETIH 1941 - 1945 POSTAVILA ZVEZA BORCEV NOTRANJE GORICE 1953 B O R C I NARODNI HEROJ MAVSAR LADO - RONKO, KLEMENČIČ ANDREJ, SOJER IVAN, KUŠAR STANE, SKUBIC JANEZ, KLEMENČIČ ANDREJ ML, KUŠAR VIKTOR, KAVČNIK IVAN, PETELIN JANKO T A L C I MAVSAR FRANC - N.GOR. MAVSAR FRANC - PLEŠ. JAPELJ IVAN Ž R T V E F A Š. T E R O R J A SOJER IVAN, SOJER SLAVKO, SUHADOLNIK ZORA, SELAN MARIJA, TOMŠIČ JOŽE, PLEŠKO IVAN, PLEŠKO RUDOLF, OBLAK FRANC, ZALOŽNIK IVANA, ARTAČ MARIJA IN HELENA, ARTAČ SREČKO, KAVČNIK AVGUST, VEHAR IVAN, SEDEJ ŠTEFAN, SLUGA DANI P O G R E Š A N I ALIČ ANTON, NOVAK FRANC, JANŠA LOVRENC |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
T. Bizjak, 23.8.2017. |
30.5.2022. 00:00 |
— |
Dop. M. Hladnik 30. 5. 2020 |
obelisk, memorialna dediščina |
Brezovica |
k.o. 1724, parc. št. 3512/12 |
|
Požig vasi Vnajnarje |
Spomenika ni v nobeni zbirki. |
Nasproti odcepa za hišo Vnajnarje 7, 50 m vzhodno od hiše Vnajnarje 8. |
[emblem OF 1941--1945]OBELEŽJE V SPOMIN NA BOJ IN PADLE 1. BAT. KAMNIŠKO-ZASAVSKEGA ODREDA, POŽIG DELA VNAJNARJEV 6. 8. 1944 TER TRPLJENJE ZZB JANČE, 2005 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po fotografijah in podatkih Mojce Luštrek |
1.6.2021. 00:00 |
— |
— |
— |
Ljubljana |
— |
|
Sveto pri Komnu, Spominsko znamenje NOB |
Na naravno skalo je vzidana marmorna plošča z vklesanim napisom. Posvečena je
predvolilnemu zborovanju v NOO za Južno Primorsko. Postavljeno je bilo
1.09.1956. |
Spomenik stoji severno od Gornje vasi, ob kolovozu, v predelu Grdul.
Dostop: Po makadamski cesti greste mimo hiše Sveto 54. Na koncu ceste greste po desnem kolovozu m, kjer se ta ponovno razcepi, ugledate pa tudi žično ograjo. Ob desnem kolovozu po kakih 20 m med kolovozoma uzrete kamnit spomenik. Od hiše Sveto 54 je oddaljen približno 230 m. |
Dne 23.7.1944, na tem |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
MK 24. 4. 2020, nedokončano, prosim dopolnite |
1.8.2024. 00:00 |
— |
Postavljeno 9. 9. 1956 (JSNP, 164). -- M. Hladnik 30. 4. 2021
M. Kermavnar, 1.8.2024, spremenil status v obstoječ, dodal besedilo na spomeniku, fotografije 3/1 do 3/4 ter dopolnil Lokacijo in dostop |
— |
Komen |
K.o. Sveto-Sežana, 661 |
|
CIRKULANE-Spomenik žrtvam fašističnega nasilja |
Kamnit spomenik z napisno ploščo, posvečeno devetim ustreljenim talcem leta 1945. Postavljen je bil leta 1953. Vir slik in tekst: Kamra, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj EŠD 6657 |
20 m severno od hiše Cirkulane 22. |
ŽRTVE FAŠISTIČNEGA TERORJA ŠTAUT IVAN SAJOVIC FRANC PEČNIK FRANC OBREZ FRANC MIKOLIČ MARTIN REBERNAK ANTON PIBERŠEK FRANC AMALIETTI JULIUS * USTRELJENI 26.1.1945 |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Hladnik neobiskano nedokončano
Dopolnil D.Divjak,19.april 2020 |
19.4.2020. 00:00 |
— |
— |
Spomenik |
Cirkulane |
K.o.: 474-CIRKULANE, št.parc.: 16/4 in 16/8 |
|
Baske |
Bronasta spominska plošča je posvečena padlemu kurirju Dušanu Levpuščku -
Sočanu. Postavljena je bila 29. 6. 1980. |
Spominska plošča je vzidana na dvoriščno fasado hiše Grgarske Ravne 23. |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Hladnik neobiskano nedokončano |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Nova Gorica |
— |
|
Žrtve druge svetovne vojne, Begunje |
Ploščo je po naročilu krajevne organizacije ZB NOV izdelal kamnosek Alojz Vurnik. Odkritje je bilo 4. maja 1959. Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 59. |
Begunje, na fasadi Ranzingerjeve vile, Begunje 23. |
ŽRTVE DRUGE SVETOVNE VOJNE |
— |
4. 5. 1959 |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik nedokončano |
— |
12.9.2025. 08:54 |
— |
Spominska plošča |
Radovljica |
K. o. 2151 Begunje, parc. št. 44/6 |
|
Šenčur - Spominska plošča ustanovitvi Kokrške čete in žrtvam Pipanove družine |
OPIS SPOMINSKE PLOŠČE: Prvotno ploščo (slika 3) je dal vzidati takratni občinski odbor ZB NOV Šenčur. Avtorja napisa sta bila Franc Štefe-Miško in Janez Mlakar. Ploščo so odkrili leta 1948. Posvečena je bila v spomin na sprejetje sklepa o ustanovitvi Kokrške čete 9. 12. 1941 in nemškemu požigu Pipanove hiše 8. 3. 1942 v kateri sta zgorela mati Marija in sin Janko Pipan. Oče Janez Pipan pa je bil ustreljen 31. 3. 1942 v Begunjah. Sedanja spominska plošča je bila izdelana v Železarni Jesenice. Odkrila jo je krajevna skupnost in družbeno politične organizacije Šenčurja, v decembru 1979. ZGODOVINSKI PRIKAZ: Gospodar te hiše Janez Pipan, rojen 26. decembra 1899, je bil že pred drugo svetovno vojno borec za pravice delavskega razreda in sekretar partijske organizacije v Šenčurju. Skupno z drugimi člani partijske organizacije je takoj po okupaciji v vasi in okolici organiziral OF in 19. maja 1941 postal tudi sekretar prvega odbora OF v Šenčurju. V njegovi hiši so bili številni sestanki komunistov in članov OF ter njihovih sodelavcev, po napadu na Sovjetsko zvezo pa tudi odločilne priprave za oborožen boj proti okupatorju. 9.decembra 1941 je bil v Pipanovi hiši sestanek partijske organizacije in odbora OF ob udeležbi Janeza Pipana, Toneta Štefeta, Pavla Svetelja in Jožeta Stružnika ter člana PK KPS za Gorenjsko Lojzeta Kebeta-Štefana in člana OK KPS Kranj Staneta Bečana-Fajfce. Sprejet je bil sklep o ustanovitvi Kokrške čete in imenovano njeno poveljstvo, naslednji dan pa so se na Planjavi pri Šenčurju zbrali prvi borci in nato odšli pod Možjanco. Kokrško četo so zlasti na začetku sestavljali pretežno domačini iz Šenčurja in okolice. 27. februarja 1942 je moral Janez Pipan oditi v ilegalo, ker je bilo nevarno, da bi ga aretirali. Zatekel se je k sosedu Martinu Sušniku. 8. marca 1942 ob 22. uri bi se morali pri Sušniku zbrati Janez Pipan, sin Janko, Franc Štefe, ki je zunaj Šenčurja čakal na zvezo s četo; od Kokrške čete, ki se je tedaj trenutno zadrževala v Vogljanski gmajni, sta prišla borca te enote Franc Šiška-Črto in Janez Zlate. Na zvezo je pred tem prišel tudi Edo Prašnikar, »izgubljen« borec te čete, ki je zbrane izdal. Okrog sto Nemcev je natančno ob napovedani uri vdrlo v gospodarsko poslopje Martina Sušnika. Ob napadu se je skozi obroč rešil le Franc Šiška, Janez Pipan in Janez Zlate pa sta bila ranjena in ujeta. Nemci so zatem zažgali Sušnikovo gospodarsko poslopje, nato pa še hišo Janeza Pipana, v kateri sta živa zgorela njegova žena Marija in šestnajstletni sin Janko, ki je bil v tem času doma. Iz goreče hiše sta se ob pomoči Alojza Rabiča rešila le druga dva Pipanova otroka, enajstletni Viktor (rojen 21. 10. 1930) in šestletna Rozika (rojena 4. 9. 1935). Alojz Rabič je kasneje odšel v partizane, bil ujet, dne 25. 11. 1944 umrl v Buchenwaldu. Ranjeni in zvezani oče je moral stati ob hiši in doživljati tragedijo svoje družine. V Begunjah so ga pred smrtjo še nečloveško mučili. Ustreljen je bil 31. marca 1942 v Dragi pri Begunjah. Iste noči so Nemci aretirali tudi soseda Martina Sušnika. VIRI: Pomniki NOB v občini Kranj, str. 160-161; Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 226; Šenčursko območje med nemško okupacijo in narodnoosvobodilnim bojem; Samo tako živi narod: pomniki predvojnega naprednega delavsko-kmečkega gibanja in NOB v Šenčurju in okolici, Šenčur: KO ZZB NOV Šenčur, Visoko in Voglje, 1989, str. 28-29. http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=14468 EŠD: 14468 |
Spominska plošča je pritrjena sredi zahodne obcestne fasade hiše Stružnikova pot 2., v Šenčurju |
V HIŠI, KI JE STALA NA TEM KRAJU JE BIL 9. 12. 1941. SPREJET SKLEP O USTANOVITNI KOKRŠKE ČETE. 8. 3. 1942. JE OKUPATOR HIŠO POŽGAL. V NJEJ STA ZGORELA MATI MARIJA IN SIN JANKO, OČETA JANEZA PIPANA PA SO 31. 3. 1942. USTRELILI V BEGUNJAH. KS IN DPO ŠENČUR 1948 - 1979 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Kržan ZBNOB KO Šenčur, Lado Nikšič v avg. 2014, dopolnila Igor Pipan in Lado Nikšič v jun. 2020 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Šenčur |
— |