Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Ustanovitev I. Koroškega bataljona pri Zdovcu |
Franc Rozman - Stane, komandant 4. operativne cone, je prišel 28. marca 1943 v Mežiško dolino. Borce I. Koroške čete je našel pri domačiji Zdovc. Tu je 1, aprila 1943 reorganiziral četo, ki je bila tedaj že zelo številna in ustanovil Prvi Koroški bataljon, ki je bil razdeljen v dve četi. Njegov komandant je postal zelo sposobe,n borec Franc Pasterk - Lenart, njegov namestnik pa dotedanji komandir Prve Koroške čete Lojze Vresk - Mile. Boris Čižmek - Bor je postal politkomisar Prvega koroškega bataljona. Že v noči s 3. na 4. april 1943 je prvi koroški bataljon krenil v znani napad na Mežico. Vir: Spomeniki in znamenja NOB v Mežiški dolini Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 210. Avtorja: Prof. Janez Mrdavšič in Alojz Krivograd |
Ob cesti Črna na Koroškem - Koprivna je nekaj naprej od Lipolda levi odcep v hrib za kmetijo Zdovc. (Dobro viden smerokaz) |
1. APRILA 1943 JE BIL NA TEM MESTU USTANOVLJEN 1. KOROŠKI BATALJON NJEGOV KOMANDANT JE BIL NARODNI HEROJ FRANC PASTERK - LENART |
— |
— |
Deponirani spomeniki |
— |
Alojz Ovnič, (. Maj 2017 |
— |
17.8.2025. 11:39 |
Odstranjen po prenovi fasade, nahaja se na ganku kašče, potrebno ga bo očistiti, 23.3.2023 bb
Dodana slika 4 snetega s fasade, 17.11.2021 bb
Izbrisal slike 1 in 2 (napačen spomenik - Rosov, Koprivna) in neinformativno sliko 3 (sv. Jakob z pd Mežnarjem). 23.3.2023 bb
Dodal sliko 2 s kaščo, kjer se nahaja plošča. 23.3.2023 bb
Gradišnik-Gržina. Dne 16. 8. 2025 sva obiskala domačijo Zdovc. Spominska plošča se še vedno nahaja v kašči na tleh. Zdovčevi nočejo več plošče na hiši, so pa pripravljeni odstopiti prostor za spominsko ploščo v gozdu nad hišo, kjer je bila ustanovitev 1. koroškega bataljona. |
Spominska plošča |
Črna na Koroškem |
— |
|
Tine Poglajen - Blisk |
Slučajno najdeno obeležje. Slika partizana je iz Litijskega zbornika NOB, 1969, 295. |
Ob cesti nasproti hiše Tuji Grm 21. Plošča iz črnega marmorja na podstavku tiči pod grmičkom. |
14. 8. 1943 JE TUKAJ PADEL |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po posnetkih in podatkih zakoncev Luštrek. |
19.12.2022. 00:00 |
— |
— |
— |
Ljubljana |
— |
|
Senožeče - Spomenik padlim in žrtvam NOB |
Celoten spomenik je postavljen v spomin na padle borce oz. žrtve vojnega nasilja v vaseh krajevne skupnosti Senožeče. Spomenik je bil odkrit 27. 8. 1967 (v Registru nepremične kulturne dediščine je prišlo do tiskarske napake in je zapisana napačna letnica 1976). Pobudo za postavitev spomenika je prevzela Zveza borcev in krajevna skupnost Senožeče. Ob odkritju je bila izdana brošura Senožeče v borbi in izgradnji. Senožeška pokrajina v preteklosti in sedanjosti. Skupno je na tleh krajevne skupnosti Senožeče padlo 42 borcev in 25 žrtev vojnega nasilja. Od leve strani je postavljen zid z imeni vseh sedmih vasi v krajevni skupnosti Senožeče. Desno od zida je spominska plošča z zgoraj navedenimi verzi Kajuha. Kip v ospredju je delo kiparja Marjana Keršiča, ki prikazuje moža, ki je zaradi hudih muk na koncu svojih moči. Kasneje sta bila na desni strani dodana še doprsna kipa v čast Pepci Čehovin - Tatjani in Niku Šturmu - Tarzanu. Odkrita sta bila 15. 9. 2002. Oba borca sta bila za Senožeče in okolico pomembni osebnosti, saj sta s svojo vključitvijo med partizane služila za zgled številnim drugim okoliškim prebivalcem, ki so se uprli okupatorju. Literatura: Benedik, Franc et al. Vodnik po partizanskih poteh. Ljubljana: Borec, 1978. Dolenc, Ervin. Senožeče: skupnost na prepihu. Koper: Rubic Trade, 1994. »Povelje štaba XXX. divizije z dne 4. junija 1944 podrejenim enotam za napad na nemško-domobransko postojanko na razdrtem in za demonstrativni napad na Senožeče in Postojno.« V: Zbornik dokumentov in podatkov o narodnoosvobodilni vojni jugoslovanskih narodov. Del 6, Knj. 14, Borbe v Sloveniji 1944 (1. junij-15. julij), ur. Jože Čertalič in Jože Novak, str. 113-114. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1972. »Poročilo štaba IX. korpusa NOVJ z dne 20. junija 1944 glavnemu štabu NOV in PO Slovenije o aktivnosti podrejenih enot v prvi polovici junija.« V: Zbornik dokumentov in podatkov o narodnoosvobodilni vojni jugoslovanskih narodov. Del 6, Knj. 14, Borbe v Sloveniji 1944 (1. junij-15. julij), ur. Jože Čertalič in Jože Novak, str. 307-315. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1972. Savnik, Roman, ur. Senožeče v borbi in izgradnji. Senožeška pokrajina v preteklosti in sedanjosti. Senožeče: Krajevni odbor ZB NOV, 1967. Sila spomina: Senožeče, Štjak, Vrabče 1965-1991, ur. Lea Franetič et al. Nova Gorica: Branko, 2015. Sotlar, Rezka. »Kopija življenjepisa sestre.« 40 let kulturnega društva PEPCA ČEHOVIN – TATJANA Senožeče. Senožeče: Kulturno društvo Pepca Čehovin – Tatjana, 2014. Ustni vir: Rado Meden, rojen ?, Senožeče. http://www.24ur.com/novice/slovenija/obletnica-prikljucitve-primorske.html http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?ESD=13472&submit.x=7&submit.y=6 Fotografije: E. Franetič, december 2016. |
Spomenik je postavljen tik ob glavni cesti skozi Senožeče, med nekdanjo osnovno šolo in trgovino. |
Na spominskem zidu je sedem kvadrov, ki predstavljajo vse vasi krajevne skupnosti Senožeče, katerih imena so vklesana nanje. . Na spominski plošči je napisano: MOJE TELO PRETEPENO POGLEJTE LICA OTEKLA, USTA NABREKLA, MOJE DLANI KRVAVEČE, MOJE OČI PLAMENEČE! BIL SEM ZEMLJAK, VSAK MOJ KORAK, SVOJI SEM ZEMLJI PODARIL... PA SO PRIŠLI TI PREKLETI HUDIČI KODER SO ŠLI, SO ZA NJIMI MRLIČI... KAJUH . Na podstavku doprsnega kipa Pepce Čehovin - Tatjane je napis: PEPCA ČEHOVIN - TATJANA ROJENA PADLA 25. 1. 1921 13. 3. 1943 PRVA PRIMORSKA PADLA PARTIZANKA SENOŽEČE 15. 9. 2002 . Na podstavku doprsnega kipa Nika Šturma - Tarzana je napis: NIKO ŠTURM - TARZAN ROJEN PADEL 20. 12. 1912 27. 2. 1943 EDEN IZ SKUPINE PRVIH AKTIVISTOV OF NA PRIMORSKEM SENOŽEČE 15. 9. 2002 |
— |
— |
— |
— |
Elena Franetič, december 2016 |
21.6.2021. 00:00 |
— |
Dodal sliko kipa iz JSNP. M. Hladnik 1. 5. 2021, nadomestil z novimi posnetki 20. 6. 2021 |
kipi s spominskimi ploščami |
Divača |
— |
|
Spomenik na domačiji pri JUNČKU na Kozjem vrhu |
Lackov odred je v letih 1944-1945 operiral po kobanskem hribovju na levi strani reke Drave. V začetku marca leta 1945 je prispel tudi do Junčka in Bogatca pod Košenjakom in tu plačal svoj največji krvni davek. Usodnega dne 7. marca (Marjan Žnidarič navaja 3. marca, opomba MK) leta 1945 so okupatorji kar dvakrat napadli Junčkovo in Bogatcevo domačijo, kjer se je po uspelih akcijah na avstrijski strani kobanskega, zadrževal drugi bataljon Lackovega odreda. Prvi nemški napad so Lackovi partizani junaško odvrnili in v tem boju smrtno ranili takratnega šefa dravograjskega Gestapa in zloglasnega vojnega zločinca Platzla. Lackovci so bili zelo ponosni na to zmago in nihče ni pričakoval, da se bodo Nemci tega dne še vrnili. Zgodilo pa se je prav to. Že v večernem časuje sledil njihov drugi napad in to z druge strani ter z večjo silo. Pri Junčku in Bogatcu so bili Lackovi borci hudo presenečeni. V hudem boju, ki je prisilil Lackovce k umiku po globoko zasneženi čistini. Od vsepovsod so bili izpostavljeni ognju sovražnikovega orožja. Hraber Bataljonski obveščevalec tov. Kijev je s svojim mitraljezom nekaj časa zadrževal pobesnele Nemce in svojim soborcem nakazoval smer umika. Boj pri Junčku in Bogatcu je bil eden najbolj tragičnih bojev Lackovega odreda z Nemci. V neenakem boju je padlo 16 borcev, med njimi dve partizanki. Okupator je pobijal tukajšnje domačine, jim požigal domačije in jih nekatere še žive zmetal v ogenj. VIRI: Janko MESSNER-MORIŠČE DRAVOGRAD 1946-več ponatisom zadnji 2010, Ludvik PUŠNIK -PO POTEH SPOMINA 2008,Občina Dravograd STIČIŠČA POTI 2005, Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 211. EŠD 7454 Spomenik je bil postavljen leta 1966. |
Obeležje se nahaja na kmetiji p.d. JUNČKO na Kozjem vrhu št. 3 ob lokalni cesti Dravograd-Ojstrica-Kozji vrh-Pernice- Bistriški jarek-Muta. Dostop po večinoma makadamski cesti je možen z vsemi prevoznimi sredstvi . |
Na plošči je napis: 7. MARCA 1945 JE NA TEH HRIBIH V BORBI IZGUBILO ŽIVLJENJE 27 BORCEV LACKOVEGA ODREDA. OKUPATOR JE POŽGAL: MEŽNARIJO, KOCHOVO, PEČOVNIKOVO, JUNČKOVO IN BOGATČEVO DOMAČIJO. V NJIH JE ZGORELO 11 ŽRTEV, USTRELJENE SO BILE 4 ŽRTVE. TI BOŠ ŠE OSTAL, JAZ BOM ŠE ŽIVEL, KER NE MORE MISEL SE SPREMENITI V PEPEL. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Milan PONGRAC , avgusta 2017 |
— |
— |
— |
lomljena granitna plošča - nepravilne oblike |
Dravograd |
K.o. Kozji vrh ; parcelna št. 54/1 ; |
|
Kum |
— |
Na severni fasadi planinskega doma na Kumu. |
Padlim planincem v NOV. Moči, okrepljene v planini, moči, podarjene domovini. PD Kum |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 7. 4. 2017 |
— |
— |
— |
spominska plošča |
Trbovlje |
— |
|
Spomenik Đuri Đakoviću in Nikoli Hećimoviću |
Litoželezna doprsna kipa Đure Đakovića in Nikole Hečimovića na škarpi, do katere so urejeni stopniščni dostopi. Aktivista so v času šestojanuarske diktature, 24.4.1929 ubili v Šelejevi grabi. Posmrtne ostanke so 1947 prenesli v Beograd. Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 233. EŠD 17581 |
Sveti Duh na Ostrem vrhu, na križišču. Hiša v bližini: Sveti Duh na Ostrem vrhu 49 |
Đuro Đaković, 1886 - 1929 Nikola Hećimović, 1900 - 1929 Po ukazu protiljudskega režima sta bila Đuro Đaković, organizacijski sekretar CK KPJ in Nikola Hećimović, sekretar CK rdeče pomoči Jugoslavije, umorjena 25. 4. 1929 v Šelovi grapi ob državni meji. Spomenik so postavili pred VI. kongresom KPJ leta 1952 Titovi graničarji. Dopolnjen je bil leta 1979. / Po naredbi protunarodnog režima bijahu Đuro Đaković, organizacioni sekretar CK KPJ i Nikola Hećimović, sekretar CK crvene pomoći Jugoslavije, umoreni u Šelovoj grapi uz državnu granicu. Pred VI. kongresom KPJ 1952 godine. Spomenik su postavili Titovi graničari. Bio je dopunjen 1979 godine. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Marko Gričar, Junij 2019 |
— |
— |
S.Gradišnik, dodala foto št.4, 20. 4. 2023 |
Park z dvema kipoma in spominskim kamnom |
Selnica ob Dravi |
K. o. 625 Gradišče, parc. št. 783/2 |
|
Francu Dolinšku, Čemšeniška planina |
Granitna piramidna skala na pravokotni betonski ploščadi. Na sprednji strani
je pritrjena pravokotna plošča z napisom. Spominski kamen (odkrit 1956) je
posvečen partizanu Francu Dolinšku. |
Zahodno od planinskega doma na Čemšeniku. |
NA TEM MESTU JE PADEL |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik, foto Franc Štibernik 16. 5. 2020 |
24.5.2020. 00:00 |
— |
— |
Naravni kamen z marmorno ploščo. |
Zagorje ob Savi |
— |
|
Radovljica - Tovarna Almira |
Spominsko ploščo, delo kamnoseka Alojza Vurnika, je vzidal kolektiv tovarne pletenin in nogavic. Odkrili so jo 15. septembra 1956. Kovinsko skulpturo, delo pisatelja Toneta Svetine, je vzidal Kolektiv Almire in odkril leta 1975. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 250. Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 170. |
Na vzhodnem pročelju tovarne, št. 2. |
Za svobodo, za socializem, so padli v NOV Fink Ivanka Slava jim! Kolektiv tovarne pletenin in nogavic 15. IX. 1956 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 23. 4. 2017, foto 27. 8. 2011 |
— |
— |
— |
skulptura in plošča |
Radovljica |
K. o. 2157 Predtrg, parc. št. 92/1 |
|
(38) Sedež biroja KPJ |
Leta 1928 se je biro CK KPJ preselil iz Beograda v Zagreb, konec 1929 iz Zagreba v Ljubljano, marca 1930 pa iz Ljubljane v Lokovico. Po velikem vdoru policije v partijsko organizacijo v Sloveniji so preiskovalni organi ugotovili, da so se od 9.marca do 10.maja 1930 v Stropnikovi hiši zadrževali komunistični funkcionarji in organizatorji: Žika Pečarski-Ribarac, Krka Stanisavljević, Risto Samarđić-Starić, France Klopčič-Tišler.Vir:Dr.Milan Ževart, NOB v Šaleški dolini. dolini |
Iz neznanih razlogov je bila spominska plošča prestavljena na centralni spomenik NOB v Pesje. |
V TEJ HIŠI JE BIL OD MARCA DO MAJA 1930 ILEGALNI SEDEŽ BIROJA CENTRALNEGA KOMITEJA KOMUNISTIČNE PARTIJE JUGOSLAVIJETo je bilo na Kavretovi hiši. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
21.1.2023. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Velenje, Partizanski spomeniki št.38 |
— |
|
Padlim borcem 9. SNOUB, Makoše |
V vasici Makoše je postavljena naravna kamnita gmota (višina 180 cm) z vklesanim napisom. V Makoše je v noči od 24. na 25. marec 1943 prišel 3. bataljon IX. kočevske brigade iz sestava XVIII. divizije. Brigada je bila razporejena na območju Blok-Dan-Makoš in Poloma. Po nemški ofenzivi jeseni 1943 je sovražnikvzpostavil več močnih oporišč, med drugimi tudi v Ribnici. XVIII. divizija je dobila nalogo, da ga iz strateških razlogov likvidira. V pripravi za napad je divizijsko poveljstvo predvidelo nov razpored svojih sil. Med drugim naj bi se zamenjala 4. bataljon IX. brigade, ki je bil na črti Polom-Vrhovec s 3. bataljonom iste brigade, ki je bil nastanjen v vasi Vinice. Zamenjava naj bi se izvedla v Makošah. Po nočnem pohodu so borci 3. bataljona 25. marca 1944 ob 8. uri prišli v Makoše. Štab bataljona je za moštvo odredil počitek, odredil le 3 stražarje in na teren poslal tri bojne patrulje. Na osnovi izdaje sta istega dne iz Kočevja in Ribnice krenili dve koloni Nemcev in domobrancev, skupaj 450 mož. Spotoma so zajeli partizansko izvidnico, se izognili zasedi in patrulji in silovito napadli speče borce. Po komaj 15 minutnem boju je padlo 17 borcev, nekaj je bilo ranjenih in ujetih 67 . 22. julija 1965 je bil odkrit omenjeni spomenik, ki je bil narejen po osnutku gradbenika Janka Hrena. EŠD 22461 |
Iz Dolenje vasi po cesti v smeri Male gore do naselja Lipovec, preko železniškega prehoda po gozdni makadamski cesti do naselja Makoše. Spomenik stoji na travniku blizu razcepa poti. |
K VEČNI STRAŽI SMO SE ZBRALI IN LEGLI SMO MED TVOJE KORENINE ŠE MRTVI BOMO VAROVALI SVOBODO NAŠE DOMOVINE. . SEDEMNAJSTIM BORCEM 3. BATALJONA IX. SNOU BRIGADE XVIII. DIVIZIJE NOV IN POJ PADLIM NA TEM KRAJU 25. MARCA 1944. |
— |
— |
— |
— |
Vasja Marinč, 9.3.2017, dop. Daniel Divjak 5.januar 2018, 19.3.2022 |
19.3.2022. 00:00 |
— |
19.3.2022 dodal posnetke 2-4 D.Divjak |
Spomenik |
Ribnica |
K.o. 1626 GORIČA VAS, št.p. 2370/5 |
|
Vrhovci |
Prvotno obeležje je stalo v vznožju gozda ob odcepu ulice Pod jezom s Ceste na Vrhovce. Arhitekta Vlasto Kopač in Peter Trpin. Postavljeno leta 1977 kot nadomestek prvotnega spomenika, odkritega 18. julija 1950 (arh. Peter Trpin). Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 72. EŠD 22807 |
Vrhovci, v parku ob križišču Ceste na Bokalce in Ceste na Vrhovce, pred OŠ, Cesta na Bokalce 1, Ljubljana. |
V UPORU SE JE RODILA SVOBODA
|
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. & M. Hladnik 6. 1. 2018 |
18.9.2023. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 18. 9. 2023, dodal fotografijo 3/2 Mojce Luštrek in uredil Besedilo na spomeniku |
okrogel obelisk z rdečo zvezdo |
Ljubljana |
Šujica, 2177/2 |
|
Idrija, Spomenik padlim v NOB in rudarjem |
Spomenik je bil postavljen 29.8.1953, stoji pa na Mestnem trgu. Plastika je delo akademskega kiparja Toneta Kralja. https://sl.wikipedia.org/wiki/Tone_Kralj. Trg je bil leta 2005 prenovljen. Stoji na mestu župnijske cerkve s. Barbare. Temeljni kamen zanjo je 10.avgusta 1622 blagoslovil ljubljanski škof Tomaž Hren. Spomladi 1945 je bila v letalskem napadu cerkev poškodovana in leta 1951 porušena. Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 253. EŠD 19468 |
Mestni trg v centru Idrijie, hiša v bližini: Mestni trg 14 |
Ni mar smrti nam bilo ne trpljenja o rasti grob kot robski mrak noči strmeli smo za zarjo lepšega življenja v soncu pravice žejni in luči Ko naši upi so pognali klas predramil sužnja nas je glas srca in duše naše je zajel vihar in tujec več nam ne bo gospodar Zahvala vam ki ste prelili kri po stezi vaših bolečin smo šli v svobodo da zdaj sami si kujemo usodo po sužnjih dneh ostal je le spomin ZZB Idrija 29. 8. 1953 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 17. 2. 2018 |
— |
— |
— |
Na kamnitem podstavku sta postavljeni bronasti plastiki rudarja - borca in ženska figura. |
Idrija |
K. o. 2357 Idrija mesto, parc. št. 1360/1
|
|
Cesta pri Ajdovščini |
Trije monoliti na spiralastem platoju so posvečeni 20 padlim borcem in žrtvam iz vasi (avtor Marko Pogačnik, 1980). Zraven je bil 30.5.1982 postavljen spomenik dogodku 20. 6. 1944 (vir: RKD), oziroma 2.6.1944 (vir: spominska plošča na sosednjem spomeniku), ko je okupator v maščevalni akciji aretiral 173 vaščanov in požgal 48 hiš. EŠD 24538 Na tej lokaciji sta na pokončnem kamnitem kvadru pritrjeni dve spominski plošči. Prva se je nahajala na hiši Cesta 54 napis se od glavnega spomenika razlikuje le po datumu odkritja: junij 1958. Foto 4/3 Druga se je nahajala na hiši Cesta 14 in je bila odkrita 22.7.1952. Foto 4/2 Plošči sta bili kasneje prenešeni na to spominsko mesto. Vir fotografij 4/2 in 4/3: Zavod za spomeniško varstvo - Gorica, 1982 Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 250. |
Ob glavni cesti skozi naselje, ob odcepu proti železniški postaji, med hišama Cesta pri Ajdovščini 36 in 14. |
centralni spomenik:
|
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
— |
— |
M. Kermavnar, 4.5.2021, dopolnitev opisa in fotografije |
— |
Ajdovščina |
K. o. Vipavski križ, parc. št. 2779/6 |
|
Družini Šoln, Šoštanj |
Na fasado Šolnove hiše je pritrjena marmorna spominska plošča, odkrita v
spomin na pet članov družine Šoln, ki so padli v drugi svetovni vojni. |
Levstikova 6, Šoštanj |
Iz te hiše so dali življenje za svobodo: borci: kot žrtve: |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 12. 4. 2017
Stane Gradišnik, 29.5. 2020 |
— |
— |
9. 10. 2021 dodal fotografije S.Gradišnik. |
spominska plošča |
Šoštanj |
— |
|
Spominska plošča Jožetu Strupiju |
OPIS SPOMENIKA: Vzidana podolgovata plošča iz rdečkastega marmorja s škofjeloškega Kamnitnika (velikost 50 cm x 35 cm). Napis je vbočeno (reliefno) izklesan in neobarvan. Spominsko ploščo je dal vzidati mestni odbor ZB Kranj leta 1952. Načrt za ploščo je napravil arhitekt Marijan Šorli. Na zadnji sliki je prvotna spominska plošča, ki je bila vzidana na pročelje sosednje stavbe Podrtina, ki je bila kasneje porušena zaradi gradnje kokrškega mostu. To ploščo so svečano odkrili 16. aprila 1949, na predvečer četrte obletnice Strupijeve usmrtitve. Njena usoda je neznana. OPIS DOGODKA: V Naklem pri Kranju je bila, v juniju 1944, na pobudo pomožnega obveščevalnega centra »Grintavec«, ustanovljena, pri Kokrškem odredu, šestčlanska sabotažna skupina. Že decembra leta 1944 so razstrelili bunker na železniški postaji v Kranju. 10. januarja 1945 so minirali hotel »Evropa« v Kranju, dne 22. februarja leta 1945 pa so razstrelili oklopni vagon na kranjski železniški postaji. Konec februarja so ovaduhi izdali Nemcem Strupija. Sovražniku se je potem posrečilo ujeti še Škulja, Križaja in Kopača. Na javni razpravi pred sodiščem, ki je bila 17. aprila 1945 v Kranju, je bil Strupi, rojen 29. aprila 1925 v Naklem, obsojen na smrt z obešenjem, Škulj na smrt z ustrelitvijo, Kopač in Križaj pa vsak na 10 let ječe. Še istega dne je bil Jože Strupi obešen na pročelju sosednje hiše »Podrtine«. Na križišču pred Kokrico pa so gestapovci v tem času ustrelili Alojzija Škulja. VIRI: Pomniki NOB v občini Kranj, str. 11-12. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 222. EŠD: 5138 |
V Kranju, na pročelju nekdanjega hotela »Evropa«, Poštna ulica št. 3. |
17. 4. 1945 |
— |
1952 |
Obstoječi spomeniki |
— |
ZB NOB KO Kranj-center, Lado Nikšič maj 2014 |
28.5.2023. 00:00 |
24.9.2025. 07:57 |
M. Kermavnar, 28.5.2023, dodal fotografijo 3/1.
M.Kermavnar, 24. 9. 2025, po predlogi Mojce Luštrek dopolnil Besedilo na spomeniku in dodal eno fotografijo. |
Spominska plošča |
Kranj |
2100 KRANJ, 7 |
|
Nekdanja šola v Gorjušah |
Spominska plošča tečaju voditeljev SKOJ-a za jeseniško okrožje jeseni 1944, odkrita 3. 10. 1954, ob 35. letnici SKOJ-a, na pobudo Občinskega komiteja LMS Bohinj. Izdelali so jo v livarni Železarne Jesenice. Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 99-100. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 247. EŠD 14225 Po poti spominov |
Na levem delu vzhodne fasade šole, ki je bila zgrajena 1937 in je bila po vojni trgovina, danes Gorjuše 36. Za hišo, na nasprotni strani dvorišča. Plošča je res na nenavadno čudnem mestu, tako da sva jo našla šele pri drugem obisku. |
TU SE JE VRŠIL V ODKRITO OB PRILI 35 LETNICE SKOJA OBČINSKI KOMITE LMS BOHINJ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 23. in 26. 7. 2017 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Bohinj |
— |
|
Vojsko, grobišče Vojščica |
Partizansko pokopališče na Vojščici je nema priča hudih bojev nemške ofenzive na glavnino IX. Korpusa v začetku leta 1945. Pokopališče ima nagrobne kamne v obliki svinčenk (pri nabojih) razporejene v več vrstah. Na njih so imena pokopanih. Pokopanih je 305 borcev, od tega 226 znanih, 79 neznanih, 9 pripadnikov tuje narodnosti, 2 narodna heroja (Anton Šibelja - Stjenka in Boško Dedeić - Pop). Pred pokopališčem je kamnit obelisk z vklesanim posvetilom. Arh. Savin Sever, Milko Kožar, Edvard Ravnikar, 1956.
Vir: Zavod za spomeniško varstvo - Gorica Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 260-261. Geslo: herojgrob1234 |
250 m ZA hišo Vojsko 78, na desni strani ceste, če prihajamo z Vojskega |
GLEJTE TOVARIŠI TO SO GROBOVI TRISTOINPET JUNAKOV. PADLI SO OB ZARJI SVOBODE DNE 1.IV.1945, KO JE SOVRAŽNIK SKUŠAL UNIČITI SADOVE NAŠIH NAPOROV ZA PROSTOST IN LEPŠO BODOČNOST. UMRLI SO IN S SVOJO SMRTJO PREPREČILI NJEGOVE NAKANE. ZA NJIMI JOČEJO VSA NAŠA SRCA IN OBLAKI. NEPOZABNI SO. NAŠA MISEL JIH BO OBISKOVALA DOKLER BODO STALE TE GORE, KI SO JIH OBLILI S SVOJO SRČNO KRVJO. SPOMIN NANJE NAM BO KOT ZASTAVA V NOVIH BOJIH IN ZMAGAH ZA ČLOVEKA VREDNO ŽIVLJENJE. . KOKOŠAR LUDVIK 1924 ŠTEMPIHAR SAŠA - 1943 SPACAL MILAN 1919 - 1945 PAVŠIČ FRANC 1906 - 1945 REHUJAJEV TIMISLUK 1920 - 1944 DOSIMONOVIČ BLAGOJE 1906 - 1944 HRIBOVŠEK BOGO 1920 - 1944 ŠTRUCELJ IVAN 1921 - 1944 VALANT FRANC ISTOK 1916 - 1945 RAVNIK JANEZ 1917 - 1945 PRINČIČ MIHAEL 1889 - 1945 RAVNIK ALOJZ HUMAR MIRKO 1924 - 1944 ČIBEJ FRANC - OČKA - 1944 KAVČIČ FRANC 1895 - 1945 KAJŽAR IVAN 1926 - 1945 BREGAVŠEK JOŽE - MATJAŽ 1917 - 1943 LULIK VLADIMIR 1920 - 1945 KAVČIČ FRANC URŠIČ PETER ŠTROSAR VANDA 6 LET REGENT VOJKO 1914 - 1945 LUKAŠEVIČ STANISLAV 1923 - 1945 ŽVAB JOŽE 1909 - 1945 TORKAR LADO 1922 - 1944 KRAJNIK JOŽE - 1944 RASKUM BLEJKO 1915 - 1944 PRELAZ VIKTOR 1924 - 1944 DEDEIČ BOŠKO - POP 1907 - 1944 VILFAN JANEZ 1917 - 1944 VIDMAR STANKO 1926 - 1944 MILAVEC STANKO 1924 - 1944 UŠAJ MIRO 1921 - 1944 TROHA IVAN 1913 - 1944 HELMICH VLADIMIR 1922 - 1945 KENIC JAKOB 1911 - 1943 BERGANT MATEVŽ 1921 - 1944 TOMAROV AJTERBERG 1920 - 1944 ANTON ŠIBELJA-STJENKA 35 NEPOZNANIH PADLIH BORCEV ŠAVLI MIHA 1921 - 1944 CVETERNIK AVGUST 1924 - 1944 PRETNAR ANDREJ 1905 - 1944 KOVRH SLAVKO 1926 - 1944 ZAVRŠNIK VALENTIN 1922 - 1945 ZOR FRANC 1905 - 1945 VRTNIK JURIJ 1924 - 1945 CIZANA SAMUEL 1924 - 1945 LAPAJNE ALOJZ KRAJNIK HILARIJ 1901 - 1945 PREK FRANC 1928 - 1945 ŠPACAPAN LUDVIK SMREKAR MARICA 1926 - 1945 PETERC PETER 1919 - 1945 KOŽELJ FORTUNAT 1903 - 1945 ANIKIN ALEKSIJ 1921 - 1945 KOKOLJ EDVARD-MARTIN 1911 - 1945 KEMČIČ ANDREJ 1913 - 1945 SARTI MARIO 1921 - 1943 FRANETIČ JOŽE 1909 - 1944 ŽNIDAR FRANC - 1944 JANČAR DOMINIK 1923 - 1944 FIGALJ IVAN 1924 - 1944 ZLOBER ALOJZ 1920 - 1944 VOLK CIRIL 1909 - 1944 CIMITAN ERMINIO 1920 - 1944 CERNIČ ALBERT 1917 - 1944 VONČINA PETER 38 NEPOZNANIH PADLIH BORCEV GLAVIČ FRANC 1902 - 1945 BRANISELJ DRAGOMIR-SVARUN 1923 - 1944 BRECELJ ZVONKO 1925 - 1945 PODGORNIK EDVARD 1926 - 1944 KOGEJ LUDVIK 1917 - 1944 JEREB TOMAŽ 1908 - 1945 NOVAK PAVEL 1924 - 1945 PAVŠIČ IVAN 1916 - 1945 BAJT MARKO 1922 - 1945 40 NEPOZNANIH PADLIH BORCEV SAJC BALDOMIR 1909 - 1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 26. 4. 2017 foto ok. 2000, dopolnila Danica Markič 18. 5. 2018 |
— |
— |
M. Kermavnar, 4.10.2022, dopolnil opis, napis na spomeniku |
zaobljeni kamni v ogradi |
Idrija |
K. o. 2696 Vojščica, parc. št. 803/8 |
|
Spominsko znamenje pri Lesjaku |
Na Lesjakovi domačiji v Kprivni je spominska plošča dvema padlima borcema zaščitne čete Vzhodnokoroškega odreda. |
Ob cesti Koprivna - Sv. Jakob je ob odcepu ceste v hrib in k izviru reke Meže domačija Lesjak. kjer je spominska plošča na fasadi hiše. |
V BOJU STA PADLA, ŽIVLJENJE STA DALA LESJAK BOLTEŽAR - ROJ. 1923 PADEL MAJA 1945 KREČ MELHIOR - ROJ 1924 SLAVA NJUNEMU SPOMINU |
— |
— |
— |
— |
Alojz Ovnič, 8. maj 2017 |
— |
— |
— |
Plošča na pročelju hiše |
Črna na Koroškem |
— |
|
Kip partizana |
.Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 271. |
Na Žagi za spomenikom pri trgovini v parku zadaj. |
SPOMENIK PARTIZANA, KI GA JE IZDELAL TULIO TAMARO IZ NABREŽINSKEGA MARMORJA IZ TRSTA V SPOMIN PADLIM BORCEM 2. SVETOVEN VOJNE IN UMRLIM V INTERNACIJI, JE BIL POSTAVLJEN LETA 1947 V ČASU ZAVEZNIŠKE VOJAŠKE UPRAVE S POMOČJO PROSTOVOLJNIH PRISPEVKOV VAŠČANOV TER ZAVEZNIŠKE UPRAVE. KASNEJE SO MU DODALI KAMNITI PODSTAVEK, NA KATEREM SO BILA NAKNADNO ZAPISANA IMENA PADLIH TER GA S TEM DVIGNILI PRECEJ VISOKO. Z LETI SE JE POJAVILO NEGODOVANJE O SPOMENIKU. PARTIZAN IMA NAMREČ AMERIŠKO UNIFORMO IN AMERIŠKO OROŽJE. LE KAPA Z ZVEZDO, KI LEŽI NA NJEGOVIH STOPALIH, DOKAZUJE, DA NAJ BI TO BIL PARTIZAN. SPOMENIK JE BIL LETA 1977 ZAMENJAN Z NOVIM - DANAŠNJIM SPOMENIKOM. SPOMENIK KAMNITEGA PARTIZANA JE BIL PRESTAVLJEN PRED OŠ NA ŽAGI IN TAM OSTAL DO LETA 2013, KO GA JE KS ŽAGA ZARADI PRENOVE ŠOLE PREMAKNILA NA NJEGOVO DANAŠNJO LOKACIJO, TOREJ V BLIŽINO NJEGOVEGA PRVOTNEGA MESTA. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Vojko Hobič,1.7.2019 |
— |
— |
M. Kermavnar, fotografije 3, 4/1 in 4/2 |
Kip |
Bovec |
2212 ŽAGA, 904/1 |
|
Trem padlim borcem v Beričevem |
Kenotaf je bil urejen leta 1957. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 17. EŠD 19800 |
Na JZ robu pokopališča v Beričevem, na notranji strani pokopališkega zidu, tik desno od vhoda. |
1941--1945 SLAVA NJIM! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 14. 7. 2018 |
— |
— |
— |
nagrobnik v obliki Triglava in z zvezdo |
Dol pri Ljubljani |
1760 BERIČEVO, 10/1 |
|
JEŽICA - Spominska plošča padlim učencem |
Na fasadi nekdanje podružnične šole Daniel Kumar na Ježici je postavljena spominska plošča v spomin na nekdanje učence omenjene šole, ki so med II. svetovno vojno padli kot partizani, bili ustreljeni ali kot žrtve internacijskih taborišč. Ploščo je ob 100 letnici šole 6. junija 1948 postavil Odbor za proslavo 100 letnice osnovne šole na Ježici. Spominska plošča iz črnega marmorja, dimenzije 70 x 100 cm, je vgrajena na naslovu Kališnikov trg 12, kjer je danes ena izmed lokacij izobraževalnega centra Cene Štupar. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 17. |
Z Dunajske ceste se v križišču, kjer je na levi strani hišna številka Dunajska 228, na desni strani pa avtomehanična delavnica oziroma njej nasproti Horse pub, zavije na cesto Ježica in se pride do cerkve na Kališnikovem trgu. Njej nasproti je stavba nekdanje šole. |
IN VSAKOMUR KI MU TEŽKO JE V TEH DNEH PODARIL BOM KOŠČEK SRCA DA SLEDNJEMU SMEH ČEZ OBRAZ ZAIGRA IN SONCE V OČEH ZAŽARI MINATTI V NARODNOOSVOBODILNI VOJNI 1941 - 1945 JE SODELOVALO 172 NEKDANJIH UČENCEV OSNOVNE ŠOLE NA JEŽICI MED BOJEM JE PADLO 27 UČENCEV V PARTIZANIH 17 JIH JE BILO POKONČANIH V INTERNACIJSKIH TABORIŠČIH TER USTRELJENIH IN UBITIH V DOMAČEM KRAJU. OB 100 LETNICI OSNOVNE ŠOLE NA JEŽICI MAJA 1970 ODBOR ZA PROSLAVO 100 LETNICE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Daniel Divjak, 27. junj 2019 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Ljubljana |
1734 JEŽICA, 1128/4 |
|
Dušan Turk |
.
|
Miklošičeva 34, Ljubljana |
(zvezda) TURK DUŠAN je na tem mestu 25. 5. 1942 padel kot žrtev fašističnega nasilja |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 12. 5. 2017 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Ljubljana |
TABOR, 3767 |
|
PST, znak na začetku poti |
— |
Na križišču Tržaške ceste in Fajfarjeve ulice, Ljubljana |
POT km 0 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po posnetku Mojce Župančič |
16.8.2020. 00:00 |
— |
— |
oznaka poti, smerokaz |
Ljubljana |
Vič, 1563/1 |
|
Prestranek - Spomenik padlim borcem in žrtvam fašizma |
Spomenik je posvečen vsem padlim borcem in žrtvam fašizma iz vasi Prestranek, Žeje, Materja vas, Rakitnik in Grobišče. Prestranek se je med obema vojnama hitro utrdil v močno fašistično postojanko. Prebivalci so bili v glavnem sami po I. svetovni vojni priseljeni Italijani, ki jih je fašistična oblast z raznarodovalnimi nameni pošiljala na okupirano ozemlje. Po kapitulaciji Italije je v Gradu zamenjala italijansko enoto močna SS-posadka s svojo komando. Od tu so Nemci hodili na pohode po vsej Pivški dolini in še dlje, od koder so vozili ujete domačine, partizane in aktiviste. V Gradu so jih zasliševali in mučili, tudi streljali ali pa odpošiljali v koncentracijska taborišča. Po osvoboditvi je posebna komisija pri Krajevnem odboru Prestranek prisostvovala prekopu teh žrtev v neki dolini za Gradom. Železnica, ki pelje preko viadukta, je med vojno pomenila najvažnejšo prometno žilo, ki je takrat povezovala fronto v Italiji z Avstrijo in Nemčijo in so jo zato Nemci močno zastražili. 12. marca 1945 pa so zavezniška letala močno bombardirala Prestranek, razrušila mostove ter sesula pomembne objekte Prestranka: železniško postajo, mostove čez Pivko, tovorno postajo, bunkerje in nemške postojanke. Spomenik stoji v središču naselja, nasproti nekdanjega zadružnega doma in ga sestavlja devet trikotno oblikovanik marmornatih blokov enega na drugem z zamikom. Posamezni elementi, širine 80 in višine 90 cm, imajo prisekane robove po višini ter grobo obdelano površino. Samo tretji spodnji blok ima gladko obdelano površino in na strani, ki je obrnjena proti nižini ima izklesano petokrako zvezdo ter napisano 1941-1945 PADLIM ZA SVOBODO. Ta element ima na desni strani stranico posebej oblikovano tako, da omogoča obešanje venca. Na vrhu spomenika je petokraka zvezda. Z nižjega nivoja pelje do spomenika 19 stopnic ob katerih so na levi strani trije drogovi za obešanje zastav. Spomenik je bil obnovljen, tako stopnice in ograja, kot zgornji plato, kjer ga zaključujeta po treh straneh dva nivoja stopnic ter na sredini ovalna greda s cvetjem in okrasnim grmičevjem. Prostor do ceste je nasut s peskom. Avtor spomenika, ki je bil odkrit 22.julija 1956, je arhitekt Drago Sevnik. EŠD 19374 |
S ceste Postojna-Pivka se zavije desno na Ulico 25. maja ter nato na prvem križišču levo na Ulico padlih borcev. Po njej pridemo na parkirišče, kjer je že viden spomenik ter stopnice, ki vodijo do njega |
[zvezda] 1941 - 1945 PADLIM ZA SVOBODO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Daniel Divjak, 23. april 2019 |
26.4.2022. 00:00 |
— |
Dodal fotografijo zakoncev Luštrek. M. Hladnik 26. 4. 2022 |
Spomenik |
Postojna |
K.o. 2492-SLAVINA, št.p. 4510/7 |
|
Ljubljana, grobnica narodnih herojev |
Kamnit sarkofag z reliefi in napisi na granitnem podstavku je delo Eda Mihevca in Borisa Kalina, 1949. Verzi so delo Otona Župančiča. EŠD 343 Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 70-71. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 26. Špelca Čopič, Damjan Prelovšek in Sonja Žitko, Ljubljansko kiparstvo na prostem, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1991, str. 54. . Geslo: herojgrob1234 Geslo: herojgrob123 |
V parku nasproti Trga republike, zahodno od parlamenta, v izteku Župančičeve ulice. |
Domovina je ena nam vsem dodeljena, in eno življenje in ena smrt. Miha Marinko Stane Semič - Daki Vinko Simončič - Gašper Edvard Kardelj Krištof Boris Kidrič Dušan Kveder - Tomaž Tone Tomšič Slavko Šlander Miloš Zidanšek Franc Rozman - Stane Ivan Kavčič - Nande Milovan Šaranović Dragan Jevtić Ljubo Šercer Janko Premrl - Vojko Majda Šilc |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 17. 4. 2017, foto 25. 4. 2013 |
— |
— |
— |
sarkofag z reliefi |
Ljubljana |
AJDOVŠČINA, 2949/4 |