Grobnica je bila zgrajena leta 1953. Bila je še brez poimenskega seznama padlih. France Bevk je napisal posvetilo: "Tu dvaindvajset partizanov...", toliko so jih takrat prekopali. Leta 1961 so spomeniku dodali poimenski seznam. Popolnoma so jo ponovno prenovili 1986. leta. Zamenjali so lehnjak z granitnimi ploščami. Odpiral se je pogled na Kobilico v ozadju in na pokopališče s piramido iz 1. svet. vojne, kjer je pokopanih 2400 vojakov. Zadnjič so jo obnovili leta 2013 z donacijo azerbajdžanske republike in del grobnice posvetili njihovemu narodnemu heroju Mehdiju Guseinovu- Mihajlu, kar je obrazloženo na plošči levo od grobnice. Glavna plošča s poimenskim seznamom padlih je ostala nespremenjena. Desno od nje je kotiček posvečen Mihajlu, levo plošča z Bevkovim posvetilom.Vir: Arhiv KOZB Čepovan 

.

Geslo: herojgrob1234

      napis na spomeniku:
              V VELIKI IN TEŽKI BORBI ZA SVOBODO 
                          SO DAROVALI ŽIVLJENJA
  1941                                                                                   1945

MEHDI HUSEYNZADE - MIHAJLO HEROJ SSSR        1918-1944 
BRATUŽ JOŽEF                                    ČEPOVAN        1914-1943 
BRATUŽ MARIJA                                  ČEPOVAN         1927-1944 
COLJA EMIL                                          GABROVICA    1909-1944
GORJUP LEOPOLD                              LAZNA              1894-1945
KLEMENČIČ BOGOMIR                       NOVO MESTO 1925-1945
KOFOL ALOJZ                                      ČEPOVAN         1914-1943
KOFOL VIDA                                         ČEPOVAN        1915-1944
MAVRI ALOJZ                                       VRATA               1905-1945
MEŽNIK DRAGO                                   LJUBLJANA     1921-1945
MRAK MARIJA                                      VRATA              1910-1944
OSTRANSKA FRANC                           KOBJEGLAVA  1924-1945
PODGORNIK ALOJZ                             VRATA              1902-1943
PODGORNIK JOŽEF                            ČEPOVAN         1914-1945
PAGLOVEC FRANC                              ČEPOVAN        1876-1944
RANZONI MARJO                                                                  -1945
RUS RUDOLF                                       KRANJ              1920-1945
ŠULIGOJ DONAT DARKO                    VRATA              1927-1945
ŠUŠMELJ EMIL                                     PUŠTALE         1925-1945
VALIČ ANA                                            AJDOVŠČINA   1925-1944
VAUPOTIČ SILVESTER                       JESENICE        1920-1945
VIDMAR EDVARD                                OTLICA             1907-1943

                                      NEZNANI PARTIZANI
                         MONGOLEC
                         PET SLOVENCEV
                         TRIJE ITALIJANI
.
      Plošča posebej:

TU ENAINTRIDESET PARTIZANOV SPI
NA TEH BREGOVIH PADLI SO ZA NAS.
IZ NJIH KRVI NAM VZKLIL JE NOVI ČAS,
DA NAŠA POT GRE V ZARJE LEPŠIH DNI.
JUNAKOM SLAVE! MISEL NANJE NAM
Z ZAHVALO V SRCIH TISOČKRAT ŽIVI.
 .
      Plošča na pokopališkem zidu levo od spomenika:.

GROBNICA JE POČIVALIŠČE MEHDIJA HUSEJNZADEJA, ZNANEGA KOT MIHAJLO IN 
30 PARTIZANOV, JUNAŠKO PADLIH MED DRUGO SVETOVNO VOJNO ZA OSVOBODITEV SLOVENIJE. 
OBNOVLJENA LETA 2013 S PODPORO VLADE REPUBLIKE AZERBAJDŽAN.
THE TOMB IS THE RESTING PLACE OF MEHDI HUSEYNADZE, KNOWN AS MIKHAYLO,
AND OF 30 PARTISANS HEROICALLY FALLEN DURING THE WORLD WAR II FOR THE
                                               LIBEERATION OF SLOVENIA.
RENOVATED IN 2013 BY THE SUPPORT OF THE GOVERNMENT OF THE REPUBLIC OF
                                                             AZERBAIJAN 
.
      Plošča posebej:

    TU JE POKOPAN
t. MEHDI HUSEYNZADE
          (MIHAJLO)
    ROJ. 22 - XII – 1918
            m. BAKU
PADEL JUNAŠKE SMRTI
          2 - XI - 1944 L
    V VIPAVSKI DOLINI

Napis tudi v azerbajdžanskem(?) jeziku:

      BURADA 22.XII. 1918-CI ILDƏ
BAKI ŞƏHƏRINDƏ ANADAN OLMUŞ
           VƏ 2.XI. 1944 VIPAVADA
QƏHRAMANCASINA HƏLAK OLMUŞ
   MEHDI HÜSEYNZADƏ – MIXAYLO
                     DƏFN EDILIB   

.
      Napis na bronasti plošči v cirilici in ruskem jeziku:

ЗДЕСЬ ПОГPEБEH
T. MEXДИ ГУСЕЙНOB
         (МИХАЙЛO)
    POД 22-XII 1919 г.
           Г. БAKY.
 ПОГИБ ГЕРОИЧЕС-
    КOЙ СМЕРТЬЮ
          2-XI-44 г.
                B
         ВИПАВE

"Na območju naselij Gabrovica in Osp so se odvijali zgodovinski dogodki, pomembni za potek NOB v Slovenski Istri. Ohranjenih je več objektov, ki pričajo o teh dogodkih." [?]

EŠD 1283

Vir pripoveduje:

Med NOB pa v tej vasi delovala partizanska tehnika »Naš dom«, kasneje »Snežnik«, in ilegalna tiskarna »Žena«. V vasi in v bunkerju v stenah nad naseljem so se zadrževali razni partizanski štabi, tu je bilo tudi stičišče kurirskih poti ter zbirališče sanitetnega materiala. Nemci so najbrž z zverinskim mučenjem nekega kurirja zvedeli, da je Gabrovica center partizanskega odpora. 28. maja 1944 zgodaj zjutraj so essesovci z udinjanimi fašisti in domobranci vdrli v vas, jo vso požgali, devet ljudi pobili in jih zmetali v goreče hiše, med temi tudi štiriletno deklico Nerino Krmac. Večino ljudi so odpeljali v zloglasno tržaško Rižarno in koncentracijska taborišča. O njihovi usodi je odločal neki domobranski oficir Uršič, ki je zasliševal ljudi. Sodelovali so tudi inšpektorji posebnega italijanskega policijskega inšpektorata iz Trsta. Kljub pobijanju in požiganju pa niso izdali kje so bunkerji, tiskarna in skladišče sanitetnega materiala.

http://www.zb-koper.si/spomeniki.html#_Gabrovica

Živio 29. srpnja dan nar. ustanka

Spomenik je obdelal kamnosek Franc Lagonder, na kovinski plošči so imena desetih domačinov, padlih med drugo svetovno vojno. Plošča je bila izdelana v livarni Železarne Jesenice. Spomenik, ki ga je dala postaviti krajevna organizacija ZB NOV Bohinjska Bistrica, je bil odkrit septembra 1969.

• Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 248.
• Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 116-117.
• EŠD 16903

                PADLI ZA SVOBODO
                       1941 – 1945

BEZNIK LOVRENC            1907      1941
BEZNIK VIKTOR                1906      1941
BEZNIK ANTON                 1924      1942
DIJAK JOŽE                       1911      1944
DIJAK MARIJA                   1924      1943
KOROŠEC FRANC            1919      1945
KOROŠEC KRISTIJAN      1924      1943
KOROŠEC JANEZ             1926      1943
RAVNIK ANTON                 1918      1944
BENEDIK FRANC              1906      1941

                    SLAVA JIM!

[križ][slika para v medaljonu]
GORJUP
LUDVIK 1902   1945

Skulptura, posvečena boju Ljubljančanov med drugo svetovno vojno, je stala pred glavnim paviljonom Gospodarskega razstavišča. Šlo je za reliefno obdelano drevesno deblo s prirezanimi vejami. Preprosto oblikovane človeške figure so bile razporejene v skupine matere z otroki, ranjencev, ilegalcev in talcev.

Avtor lesene skulpture je bil kipar samouk Peter Jovanovič. Nastala je leta 1975, ob 30. obletnici osvoboditve, odkrita pa je bila naslednje leto, 24. junija 1976, ob občinskem prazniku občine Ljubljana Bežigrad. Kolektiv Gospodarskega razstavišča jo je podaril občini.

Danes skulpture ni več na prostoru Gospodarskega razstavišča.

Na področju razstavišča je danes ohranjenih nekaj skulptur (Ritem štirih Vekoslava Bombača in Urška in povodni mož Stojana Batiča), pa tudi najvišji betonski steber v Ljubljani (arhitekta Marko Šlajmer in Braco Mušič) višine več kot 30 metrov, ki je bil postavljen ob VII. kongresu Zveze komunistov Jugoslavije leta 1958, ki je potekal na razstavišču. Na to spominja napis na okrogli plošči iz belega kamna z vklesanim srpom in kladivom. Kasneje so bile na steber nameščene še okrogle bronaste plošče, ki spominjajo na V., VI., VII. in VIII. kongres Zveze komunistov Slovenije v letih 1965, 1968, 1974 in 1978. Prav tako je bil glavni paviljon za nekaj časa lokacija celopostavnega kipa Josipa Broza - Tita, dela Antuna Augustinčića, ki je bil nato nameščen pred današnji Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije.

Vira:

M. Triler, "Občina Bežigrad bo slavila", Delo, 10. 6. 1976, str. 9 (povezava).

Pavle Lešnjak in Djuro Šmicberger, Uporni Bežigrad: delavsko gibanje in narodnoosvobodilni boj v občini Ljubljana-Bežigrad: 3. zvezek, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Bežigrad, 1989, str. 140.

Špelca Čopič, Damjan Prelovšek in Sonja Žitko, Ljubljansko kiparstvo na prostem, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1991, str. 142.

Spominska plošča je romboidne oblike, izdelana iz belega marmorja in vzidana na steno avle gimnazije. Napis na plošči je vklesan in obarvan. Vklesana so imena 48 padlih gimnazijcev.

Avtor načrta Ing. arh. Kušar Jože.

Datum odkritja:  25.5.1961

EŠD 4829

Foto: Miloš Kermavnar

[zvezda]
                                            LEPO JE ŽIVETI,
                     TODA, ZA KAR SEM UMRL,
BI HOTEL ŠE ENKRAT UMRETI.
                                                            KAJUH

BRILEJ SREČKO            MANFREDA ANDREJ
BRUS SLAVKO                MIHEVC ANTON
ČARGO LJUBOSLAV      MIKLAVČIČ JOŽE
DEMŠAR DR. ERNEST   MLAKAR FRANC
ERŽEN JANKO                MOČNIK EMIL
FEDERL VENCESLAV     MODRIJAN HENRIK
GREGORAČ HENRIK      MUROVEC TONČEK
JEREB SREČKO             NOVAK OTMAR
JURMAN MARIJA            PAJER DRAGOMIRA
KANDUČ IVAN                 PETRIČ RAFAEL
KAUČIČ HUBERT            PETRIČ VIKTOR
KENDA ANTON                POŽENEL VINCENC
KNAP CIRIL                      PRIMOŽIČ FRANJO
KNAP IVAN                       SEDEJ STANKO
KOCJANČIČ LUDVIK       STAJER ADOLF
KOGEJ STANKO              STANIČ RUDOLF
KOKALJ FRANC               ŠEMRL MARIJA
KRAŠNA VIKTOR             ŠULGAJ IVAN
LAPAJNE VIKTOR            TROHA RAFAEL
LAZAR ANTON                 VIŠNOVEC IVO
LOGAR LEON                   VONČINA JANKO
MAJNIK ŠTEFKA              ŽAKELJ FRANC
SKET BORIS                     VEKJET MIRKO
SKET STANKO                  MARTELANC VLADIMIR

                                NA DAN MLADOSTI 1961

Odkrit 7. 7. 1967

• JSNP, 174

V spomin in zahvalo 

borcem NOB padlim

na planini Lom in njeni okolici

leta 1943

Jermol Fran

Kavčič Franc

Kikelj Franc

Kikelj Anton

Laharnar Mirko

Rutar Andrej

Šavli Andrej

Marinič Ivan

talec Leban Jožef

EŠD: 5719

Leta 1979 (22.julij) je bil v spomin vsem borcem in aktivistom Dolomitskega odreda zgrajen Partizanski dom, v katerem je urejena spominska soba, na njem pa pritrjena plošča s posvetilom.

"Otvoritev partizanskega doma na Ključu (pri Dobravi) - zgrajenem s sredstvi SO Ljubljana - Vič, OZD in neprecenljivim udarniškim delom krajanov Brezij, Dobrove in ostalih dolomitskih krajev, se je poleg krajanov in mladine udeležilo tudi 220 še živečih borcev Dolomitskega odreda. Dom je namenu izročil predsednik CK ZKS France Popit, ki je obenem odkril spominsko ploščo padlim borcem Dolomitskega odreda, slavnostni govornik pa je bil Stane Vrhovec, predsednik ZZB NOV viške občine."

Vir:Javna tribuna (Ljubljana - Šiška) julij 1979, letnik 19, štev. 171

Dne 22.6.2019. je bila premična slikovna dediščina, ki je bila v spodnjem prostoru Partizanskega doma na Ključu, na sedmih lesenih in dveh steklenih panojih, skupaj  s predmetom - mitraljezom znamke Breda, v soglasju vseh pristojnih (ministrstvo, občine, Združenja borcev)  zaradi varnosti in preprečitve propadanja le teh, prepeljana v prostore Združenja borcev za vrednote NOB Logatec, ki so v Centru za zaščito in reševanje v Logatcu. Tam bodo poškodovane predmete obnovili in jih razstavili kot stalno razstavo v spomin delovanja Dolomitskega odreda v letih 1942 - 1945.

Spominska plošča, ki je vzidana v fasado Partizanskega doma na Ključu, ostaja na tem mestu.

TA DOM JE POSTAVLJEN V SPOMIN BORCEM IN AKTIVISTOM DOLOMITSKEGA ODREDA.

NA TEM MESTU SO DOLOMITSKI BORCI VODILI SVOJ PRVI BOJ Z ITALIJANI 7.MAJA 1942.

NEDALEČ OD TOD JE BIL 1.JULIJA 1942 USTANOVLJEN             I.BATALJON DOLOMITSKEGA ODREDA.

NA TEM GREBENU SE JE II. BATALJON DOLOMITSKEGA ODREDA USPEŠNO BORIL PROTI 2500 ITALIJANOM IN BELOGARDISTOM 18.DECEMBRA 1942 IN PONOVNO 12.APRILA 1943.

TU NA KLJUČU JE BILO TABORIŠČE DOLOMITSKIH PARTIZANOV OD MARCA 1942 DO MARCA 1943.

1.6.1979

SIstory navaja:  Ime in priimek: Viktor Vrenjak, Oče: Pavel, Mati: Marija, Datum rojstva: 17. 04. 1906, Kraj rojstva: Vir, Kraj bivanja: Vir, Stara občina: Dob, Nova občina: Domžale, Poklic (soc. status): trgovec, Datum smrti/izginotja: 21. 05 1942, Kraj smrti/izginotja: Auschwitz, Kraj pokopa: Auschwitz, Država pokopa: Poljska.

Opomba: Vrenjak Viktor je napisan tudi na spominski plošči na stavbi PGD Vir.

Pokopališče Dob, Iskalnik grobov Domžale

                [križ]

       VRENJAKOVI
VIKTOR   1906 – 1942
        V AUSCHWITZU

Kip je delo Jožefa Vrščaja, odkrit je bil 6. februarja 2010.

Šolo obiskal 30. 8. 2022. Kipa ni.

[zvezda]

ROZINOVIM V SPOMIN
LUDVIK
* 1895 [slika v medaljonu] + 1945
Slovensko zemljo si neizmerno ljubil,
a ti ni dano, da bi v njej spal,
v krutem nemškem taborišču za vedno si ostal.

MARICA
* 1925 [slika v medaljonu] + 1945
NA OBZORJU SVOBODA,
LEPŠI NOVI SVET,
TI V CVETU ŽIVLJENJA
SI MORALA UMRET.

Spominska plošča na pročelju poslovne stavbe Alpine je posvečena sedemindvajsetim padlim žirovskim čevljarjem in usnjarjem. Odkrili so jo leta 1953.

Več...

Podatki o padlih čevljarjih in usnjarjih:

Stanislav Demšar, rojen 22. aprila 1907 v Stari vasi, čevljarski pomočnik. Aretiran je bil na Drenovem Griču pri Vrhniki jeseni 1941 in ustreljen kot talec 3. septembra 1942 v Gramozni jami v Ljubljani.

Franc Dolenec, rojen 17. februarja 1922 v Žireh, čevljarski pomočnik, v partizane je vstopil februarja 1943, ranjen je bil 18. februarja 1945 ob bombnem napadu na Žiri in je umrl med prevozom v partizansko bolnišnico Franja.

Vinko Gladek, rojen 13. julija 1904 v Stari vasi, čevljarski pomočnik, aretiran je bil februarja 1944 kot sodelavec OF, ubit je bil ob zavezniškem bombardiranju v Westfaliji septembra 1944.

Janez Govekar, rojen 30. marca 1924 v Stari vasi, čevljarski pomočnik, v partizane je vstopil 10. januarja 1943, ujet in ustreljen je bil  kot talec 22. marca 1943 v Moravčah.

Luka Jesenko, rojen 1. septembra 1874 v Novi vasi, čevljarski pomočnik, v partizane je vstopil spomladi 1942, padel je 8. avgusta 1942 pri Delnicah na Hrvaškem.

Janez Kavčič, rojen 10. avgusta 1904 v Novi vasi, čevljarski pomočnik, v partizane je vstopil 19.  oktobra 1943, padel je 22. novembra 1943 pri Torki pod Ratitovcem.

Janez Kopač, rojen 14. februarja 1924 na Dobračevi, čevljarski pomočnik, v partizane je vstopil 3. decembra 1944, padel je kot borec 3. prekomorske brigade pri Mostarju 13. februarja 1945.

Vinko Mahovne, rojen 16. julija 1907 v Žireh, živel je v Virovitici, čevljarski pomočnik, padel je kot partizan leta 1944 pri Velikih Laščah.

Maks Majnik, rojen 15. februarja 1910 na Dobračevi, čevljarski pomočnik, v partizane je vstopil maja 1944, ujet je bil 24. marca 1945 na Ledinici  in istega dne ustreljen od domobrancev v Lomu pod Rovtami.

Leander Mlinar, rojen 28. aprila 1925 v Žireh, čevljarski pomočnik, v Poljansko četo je vstopil 10. januarja 1943, padel je 2. februarja 1944 kot obveščevalec Vojkove brigade na cesti iz Sovodnja proti Cerknu.

Vinko Novak, rojen 14. decembra 1913 v Jarčji Dolini, usnjarski pomočnik, v partizane je vstopil oktobra 1943, član KPS, padel je 20. decembra 1944 pri Sv. Florjanu nad Škofjo Loko.

Leopold Oblak, rojen 5. novembra 1924 v Žireh, čevljarski pomočnik, v partizane je vstopil 10.  januarja 1943, član KPS, padel je 25. septembra 1943 v Škriljah pri Igu.

Anton Podobnik, rojen leta 1906 v Novi vasi, čevljarski pomočnik, v partizane je vstopil 13. julija 1942, ujeli so ga avgusta 1942, umrl je v Mauthausnu 27. maja 1944.

Franc Potočnik, rojen 21. marca 1906 v Žirovskem Vrhu, čevljar, v partizane je vstopil 3. marca 1943, padel je 22. novembra 1944 na Srednjem Brdu v Poljanski dolini.

Franc Primožič, rojen 18. aprila 1900 v Novi vasi, uslužbenec, v partizane je vstopil 17. februarja 1943, v Stari Oselici ga je huje ranila topovska granata, Nemci so ga izsledili v Robidnici in ga 18. novembra 1943 ustrelili.

Anton Rampre, rojen 7. februarja 1902 v Čermožišah pri Ptuju, živel je v Žireh, usnjar, v partizane je vstopil 19. oktobra 1943, ujet in ustreljen je bil 24. oktobra 1943 na Hotavljah.

Jože Rihtaršič, rojen 13. marca 1913 na Trebiji, živel je v Stari vasi, čevljarski pomočnik, v partizane je vstopil jeseni 1943, član KPS, padel je 24. februarja 1944 na Žirovskem vrhu.

Andrej Stanovnik, rojen 24. novembra 1926 v Žireh, čevljarski pomočnik, v partizane je vstopil v začetku leta 1945, padel je kot borec 2. prekomorske brigade 28. aprila 1945 pri Reki na Hrvaškem.

Janez Strlič, rojen 6. junija 1924 v Žireh, čevljarski pomočnik, v partizane je vstopil 12. januarja 1943, padel je 1. maja 1943 pri Podgori.

Maksimiljan (Milan) Strlič, rojen 4. septembra 1922 v Žireh, čevljarski pomočnik, v partizane je vstopil 28. marca 1943, ujeli so ga 5. maja 1943, ustreljen je bil kot talec 13. maja 1943 v Bitnjah pri Bohinjski Bistrici.

Franc Šorl, rojen 4. februarja 1914 na Selu pri Žireh, strojarski pomočnik, v partizane je vstopil maja 1943, padel je 22. julija 1944 nad Šebreljami pri Cerknem.

Bogomir Šubic, rojen 18. oktobra  1909 v Novi vasi, čevljarski pomočnik, v partizane je vstopil marca 1942 in bil kot terenski obveščevalec aretiran poleti 1942, umrl je oktobra 1943 v taborišču Pianoza –  Livorno (Italija).

Ciril Tušar, rojen 3. julija 1909 v Žireh, čevljarski pomočnik, v partizane je vstopil 18. septembra 1943, padel je 6. novembra 1943 pri Jelovici pod Blegošem.

Štefan Zajc, rojen 20. novembra 1927, čevljarski vajenec, v partizane je vstopil novembra 1943, ranjen je bil na Golem Vrhu in je umrl v ljubljanski bolnišnici 16. decembra 1943.

Franc Žakelj, rojen 23. marca 1925 v Žireh, čevljarski pomočnik, v partizane je vstopil 10. februarja 1943, član SKOJ, padel je 21. aprila 1943 na Mlaki v Selški dolini.

Janez Žakelj – Anžon, rojen 8. maja 1920 v Stari vasi pri Žireh, čevljar, v partizane je vstopil decembra 1941, udeležil se je decembrske vstaje in dražgoške bitke, nato je bil borec Poljanske čete. Med blegoško hajko 3. avgusta 1942 je nosil nemško uniformo, Nemci  so ga ranjenega ujeli in zdravili, a so ga po prepoznanju ustrelili.

Vinko Žakelj, rojen leta 1913 v Stari vasi pri Žireh, usnjarski pomočnik, borec CB od 10. decembra 1941, padel v Dražgošah 11. januarja 1942.

Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 412-415.

Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/381iri.html

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 267.

Geslo: prekomorci123

                                       [zvezda]
  ČEVLJARJI - USNJARJI - ŽIRI. PADLI ZA SVOBODO

        BORCI NOV

ŽAKELJ VINKO        1913    PODOBNIK ANTON      1906
ŽAKELJ JANEZ        1920    POTOČNIK FRANC      1902
MAHOVNE VINKO   1907    ŠORLI FRANC              1914
GOVEKAR JANEZ   1924    DOLENC FRANC          1922
ŽAKELJ FRANC       1925    KOPAČ IVAN                 1924
STRLIČ JANEZ        1925    MAJNIK MAKS              1910
STRLIČ MILAN         1923    STANOVNIK ANDREJ  1926
OBLAK LEOPOLD    1924    
RAMPRE ANTON     1902
KAVČIČ JANEZ        1904                     ŽRTVE
TUŠAR CIRIL            1909     FAŠISTIČNEGA TERORJA
PRIMOŽIČ FRANC   1900
ZAJC ŠTEFAN          1927    DEMŠAR SLAVKO       1907
MLINAR LEANDER  1925    JESENKO LUKA           1874
RIHTRŠIČ JOŽE       1913    GLADEK VINKO           1904
NOVAK VINKO         1913    ŠUBIC MIRKO              1909

tonalitna plošča z vklesanim napisom (odkrita 1974) je posvečena v NOB padlim članom Gasilskega društva Kotredež.
EŠD 19233

V SPOMIN * PADLIM
1941--1945
NEVENLJIVA SLAVA
PADLIM TOVARIŠEM GASILCEM
USTANOVNI:
JEZERNIK ALOJZ
KNEZ JOŽE
AKTIVNI:
SOTENŠEK JAKOB
PRAZNIK LEOPOLD
FORTE IVAN
ALEŠNIK JOŽE
DRNOVŠEK IVAN
BOŽIČ PETER
DORNIK JOŽE