8140

Škofja Loka, pokopališče, Jože in Peter Kavčič

»Jože Kavčič, rojen 18. aprila 1907  v Škofji Loki, ključavničar, v partizane je vstopil 23. decembra 1941, padel je pri Blagovici 15. januarja 1945 kot sekretar Okrožnega odbora OF Kamnik.

[…]
Peter Kavčič  - Jegorov, rojen 20. avgusta 1908 v Škofji Loki, kleparski in vodoinštalaterski mojster,  decembra 1941 je vstopil v Cankarjev bataljon in se udeležil bojev v poljanski vstaji in v Dražgošah januarja 1942, nato je bil borec  Škofjeloške čete. Aprila 1943 je bil imenovan za sekretarja Mestnega komiteja KPS Škofja Loka, jeseni leta 1943 pa za sekretarja Rajonskega komiteja KPS Škofja Loka in v tej funkciji padel 18. marca 1944 v Breznici pod Lubnikom.« (Vir: spletna stran https://zbnobskofjaloka.weebly.com/scaronkofja-loka.html  Dostop 4. 3. 2023)

https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:456_x1585082.4747114887_y5806384.462221294_s14_b362

Gl. tudi: Jože Vidic, Jernačeva [Jože Vidic - Jernač] smrt, Zločin pri Lenartu, Ljubljana: Založba Borec, 1973, str. 342–350)

»Kavčič Peter, 1908, Škofja Loka, klepar, v partizane 18. 12. 1941, padel 18. 12. 1944 v Breznici pod Lubnikom;« (Vincencij Demšar,  Žrtve NOB v Škofji Loki, Loški razgledi 1975, letnik 22, številka 1, str. 177)

»Kavčič Jože, 1907, Škofja Loka, ključavničar, v partizane 18. 12. 1941, padel 15. 1. 1945 v Prilesju nad Blagovico;« (Vincencij Demšar,  Žrtve NOB v Škofji Loki, Loški razgledi 1975, letnik 22, številka 1, str. 177)

Mestno pokopališče Škofja Loka, Partizanska cesta 43. Desno od kapele sredi pokopališča. (Pogled od glavnega vhoda)

K A V Č I Č E V I
PRVOBORCA
PETER – JEGOROV            21. 8. 1908 – 18. 3. 1944
ATA JOŽE – JERNAČ           18. 4. 1907 – 15. 1. 1945   

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M.Kermavnar, 6.3.2023, po podatkih in slikah Zdenke Primožič

6.3.2023. 00:00

—

—

Nagrobnik

Škofja Loka

K. o. 2035 Škofja Loka, parc. št. 68

458

Padlim v NOB, pokopališče Dobrnič

V grobišču je pokopanih 100 domačinov, padlih v NOB. Obkroženo je s kamnitin zidom in dvema vrstama stebrov, ki jih povezuje profilirana preklada. Grobišče urejeno 1968 po zamisli Jožeta Zamljena in Pavla Mikliča.

EŠD 19642

Pokopališče ob cerkvi v Dobrniču, ob desnem, vzhodnem zidu.

Na plošči piše:

PADLIM BORCEM IN AKTIVISTOM NOV

KI SO PADLI V BORBAH NA OBČINAH

DOBRAVI, DOBRNIČU, OJSTREM VRHU

LIŠKEM HRIBU IN KOZJEKU V LETIH

1941 - 1945

Na stebrih piše:

—

—

Obstoječi spomeniki

—

Mira Hladnik D.Divjak 22.8.2022

22.8.2022. 00:00

—

Dopolnil podatke D.Divjak 22.8.2022

2 vrsti strebrov na vsaki strani, vmes plošča na zidu

Trebnje

K.o.: 1431 - DOBRNIČ, št.parc.: 987/2

4027

Skorno pri Šoštanju - Grob borca NOB Vilijema Višnarja

Grob padlega politkomisarja Šercerjevega bataljona, Vilijema Višnarja. Na njem je granitni spomenik v obliki naravne skale s spominsko ploščo. Urejen 1957.
EŠD 4395

Grob leži vzhodno pri cerkvi sv. Antona. Hiša v bližini:  Skorno 49.

[zvezda]

BOREC NOV 

VIŠNAR VILJEM 

ROJ. 1918 PADEL 1944

—

—

Obstoječi spomeniki

—

Ana Kočar, 08.04.2019 Stane Gradišnik, 25. 6. 2020

—

—

Po "Sistory" Oto Vilhem Višnar (Višner), roj. 25.11.1918 v Oplotnici, samski, mesar, politkomisar II. SNOUB Ljube Šercerja, pade 29.11.1944, pokopan v Oplotnici-Bor1974, 01.XII.2024.

Granitni blok s spominsko ploščo.

Šoštanj

—

9063

Rodbini Reš Stöger

Gre za partizansko družino Reš, 

Takoj levo od vhoda na pokopališče Vintarovci.

RODBINI 
REŠ STÖGER

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M. Hladnik

14.5.2024. 00:00

—

—

Nagrobnik

Destrnik

—

8901

Moravče, pokopališče grob dveh neznanih partizanov

—

Pokopališče Moravče, Iskalnik grobov Domžale (Iskalni grobov Domžale - Moravče Dostop: 15. 4. 2024), ne ponudi podatkov. Za grob (Smrkolj Marjeta) levo od groba dvema neznanima partizanoma ponudi naslednje podatke: P: B, V: 25. S: 12.

             [zvezda]

           DVA NEZNANA 
PARTIZANA
PADLA ZA SVOBODO

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M.Kermavnar, 15.4.2024, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič

15.4.2024. 00:00

—

—

Nagrobnik

Moravče

K. o. 1955 Moravče, parc. št. 137/1

6601

Spomenik pri sv.Antonu.

—

Pokopališče pri sv. Antonu v Zgornji rečici.

UMRLI V TABORIŠČU IZ ZGORNJE REČICEUMRLI V TABORIŠČU IZ SPODNJE REČICEUSTRELJENI IZ GORNJE REČICEUSTRELJENI IZ SPODNJE REČICETALCI USTRELJENI IZ ZGORNJE REČICEPADLI BORCI IZ ZGORNJE REČICEPADLI BORCI IZ SPODNJE REČICE

—

—

Obstoječi spomeniki

—

Stane Gradišnik

27.3.2021. 00:00

—

—

Kip partizana.

Laško

1022 REČICA, 209/7

4453

Šešče

Na čas nemške okupacije opozarja plošča na pročelju zadružnega doma, posvečena 16 smrtnim žrtvam.

• Žalec, KLS
• EŠD 10463

Šešče pri Preboldu 51

                        [zvezda]

        V SPOMIN PADLIM BORCEM IN
    ŽRTVAM FAŠISTIČNEGA TERORJA
                1941 – 1945
.
ESIH KAROL                  REDNAK EDVARD
LUKANC AVGUST         SOPOTNIK ANTON
LUBEJ MARTIN             SOPOTNIK JOŽE
MAK VILI                        ŠALAMON MIRKO
NOVAK FRANC             TOMAN ANTON
OPLOTNIK FRANC        ŽOHAR NORBERT
PESAN ALFONŽ            ŽGANK MARTIN
REDNAK KAROL          

.
                   STE SE KLICU ODZVALI
                   ŽIVLJENJE DAROVALI
                   DA SMO JUGOSLOVANI
                   SVOBODNI OSTALI.
  .
                          SLAVA JIM!

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M. Hladnik, nedokončano

7.2.2024. 00:00

—

M.Kermavnar, 7.2.2024, dodal katastrske podatke in dopolnik Besedilo na spomeniku po predlogi Zdenke Primožič.

—

Prebold

K. o. 1004 Gornja vas, parc. št. 1284/2

539

Spomenik na Zadnji njivi

Spomenik na Zadnji njivi med predeloma Na pečeh in Pri cerkvi je posvečen boju Cankarjevega bataljona od 9. do 11. januarja 1942, sedmim padlim borcem in porušeni vasi Dražgoše. Odkrili so ga 12. januarja 1947.

Cankarjev bataljon je v tridnevni bitki v Dražgošah od 9. do 12. januarja 1942 izbojeval eno največjih partizanskih zmag na Slovenskem. Bojeval se je z veliko številčnejšim in tehnično bolje opremljenim  sovražnikom in z zelo hudo zimo, vendar ob veliki podpori vaščanov Dražgoš. Cankarjev bataljon je imel devet mrtvih in enajst ranjenih, največ žrtev je bilo med mitraljezci, saj jih je padlo pet, štirje so bili njihovi pomočniki. Nemci so pobili 41 vaščanov, požgali in z miniranjem porušili vas do tal.

Več...

Podatki o padlih borcih:

Gregor Božič, rojen 4. decembra 1912 v Gabrju pri Novem mestu, zidar, borec Cankarjevega bataljona (CB) od 7. decembra 1941, padel v Dražgošah 11. januarja 1942.

Maks Dolinar, rojen leta 1922 na Mlaki, hlapec, borec CB od decembra 1941, padel na Mošenjski planini 13. januarja 1942.

Boštjan Jezeršek, rojen 20. januarja 1902 v Stari Oselici, mizar, borec CB od 13. decembra 1941, padel je v Dražgošah 11. januarja 1942.

Janez Kovačič, rojen 21. januarja 1916 v Radohovi vasi pri Pivki, delavec, borec CB od 7. decembra 1941, padel je v Dražgošah 11. januarja 1942.

Maks Krmelj, rojen 12. oktobra 1911 v Bačnah, kmet, borec CB od 21. decembra 1941, padel je v Dražgošah 11. januarja 1942.

Maks Režen, rojen 30. septembra 1921 v Javorjah, kmečki delavec, borec CB od 22. decembra 1942, ranjen 11. januarja 1942 v Dražgošah, za posledicami ran je umrl  v Podlonku.

Stane Škofic, rojen leta 1915 v Mengšu, železničar, borec Mengeško-Moravške čete, nato borec CB, padel je v Dražgošah 11. januarja 1942.

Ivan Zajc, rojen leta 1905 v Zgornjih Gameljnah, delavec, borec Rašiške čete, od decembra 1941 borec CB, padel v Dražgošah 11. januarja 1942.

Vinko Žakelj, rojen leta 1913 v Stari vasi pri Žireh, usnjarski pomočnik, borec CB od 10. decembra 1941, padel v Dražgošah 11. januarja 1942.

Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 104-106.

Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/dra382goscarone.html

Pravokotna svetla kamnita plošča med okroglima stebričema je postavljena na zidan podstavek in prekrita s preklado. 

Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 116-117.

EŠD 21199

Nad asfaltirano cesto med Na Pečeh in Pri Cerkvi, pred hišo št. 26. Vzhodno: 436550.42Severno: 123592.135GPS koordinate:Geog. širina (N ): 46°15'12.46"Geog. dolžina (E): 14°10'20.11"

NAJTEŽJE IN NAJBOLJ JUNAŠKO NA GORENJSKEM SE JE BOJEVAL CANKARJEV BATALJON POD VODSTVOM JOŽETA GREGORČIČA IN STANETA ŽAGARJA V DNEH OD 9. DO 11.  JANUARJA 1942 S TISOČI NEMŠKEGA VOJAŠTVA, POLICIJE IN GESTAPA.

V TEM HEROJSKEM BOJU SO PADLI ZAJC IVAN, KRMELJ MAKS, DOLINAR MAKS, KOVAČIČ JANEZ, ERŽEN MAKS, ŽAKELJ VINKO, BOŽIČ GREGOR. 

KER KLJUB OGROMNIM SVOJIM SILAM NEMCI NISO MOGLI UNIČITI CANKARJEVEGA BATALJONA, SO V ZVERINSKEM BESU ZARADI PREVELIKIH LASTNIH IZGUB DO ZADNJE HIŠE UNIČILI DRAŽGOŠE.

—

—

Obstoječi spomeniki

—

Franc Podnar 19.1.2022 D.Divjak

19.1.2022. 00:00

—

19.1.2022 dopolnil podatke D.Divjak

Spomenik

Železniki

K.o.: 2060 - DRAŽGOŠE, št.parc.: 894/1

797

Polje ob Sotli - Spominsko znamenje deportiranim krajanom na gasilskem domu

Marmorna spominska plošča s tremi lastovkami in izgnanci ter bodečo žico, ki simbolizira izgnanost oz. ujetost, obeležuje žalostni spomin na nasilno izselitev in nacistični izgon krajanov Polja ob Sotli. 

Znamenje se nahaja nekaj metrov pred cerkvijoin na skrajni levi strani stene gasilskega doma. Spominsko znamenje, ki je v dobrem stanju (motiv ni zbledel oz. slabo razviden, prav tako pa je obeležje tudi redno vzdrževano), je dalo postaviti Društvo izgnancev Slovenije.

Na podlagi Himmlerjevih smernic z 18. aprila naj bi v petih mesecih, od maja do oktobra 1941, izgnali od 220.000 do 260.000 Slovencev (brez koroških Slovencev) oz. vsakega tretjega Slovenca, ki je živel v takratni okupacijski coni tretjega rajha. To bi pomenilo tretjino vseh ljudi, ki so tedaj živeli v Spodnji Štajerski, Gorenjski in Mežiški dolini. Večji del izgnancev naj bi poslali v Srbijo južno od reke Save. Tisti, ki bi dobili zadovoljive rasne in politične ocene, pa na ponemčenje v t.i. stari rajh. Ravno obsavski in obsoteljski pas pa bi morala postati najbolj germanizirani območji Štajerske. Deportacije iz slovenske Štajerske so si sledile v treh valovih.

Nemci so pri uresničevanju svoje raznarodovalne politike in v skladu z željo o vzpostavitvi »nemškega obrambnega zidu« na jugu okupirane Štajerske z izselitvenega območja ob Sotli in v Savi med 24. oktobrom 1941 ter 30. julijem 1942 v t.i. tretjem valu v Nemčijo odpeljali 62 transportov z več kot 36.300 ljudmi. S tega območja se je deportaciji v obliki prebega na Hrvaško, Ljubljansko pokrajino ali celo v severnejše predele Spodnje Štajerske izognilo približno 6.000 prebivalcev. Do konca julija 1942 so torej nacisti iz Posavja in Obsotelja izgnali oz. pregnali približno 43.000 ljudi ali 83 % prebivalstva iz predvojnega popisa v letu 1931. Na zaplenjena imetja omenjenega števila izseljenih v Posavju in Obsotelju je odgovornim za preselitve uspelo naseliti približno 15.000 (od skupnih 16.000 nemških naseljencev na spodnjem Štajerskem) kočevskih (kočevskih Nemcev je bilo kar 11.509), besarabskih, krimskih, bolgarskih, zgornještajerskih, bosanskih, bukovinskih, dobrudžanskih in južnotirolskih Nemcev.

Skupno število izgnanih in preseljenih je znašalo nekaj več kot 80.000 Slovencev (do avgusta 1942 približno 54.000 ljudi) oz. približno tretjino števila, ki je bilo predvideno v letu 1941. 17.000 Slovencev se je nacističnim deportacijam izognilo tako, da so pobegnili v italijansko zasedbeno cono in Neodvisno državo Hrvaško.

Evidenčna številka vasi Sedlarjevo: 4596

Viri:

1. Benedik, Franc et. al. Vodnik po partizanskih poteh. Ljubljana: Borec, 1978, 421-422, 588.

2. Ferenc, Tone. Izbrana dela: Okupacijski sistemi med drugo svetovno vojno, 1. Razkosanje in aneksionizem. Ljubljana: Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete, 2006, 74-75.

3. Ferenc, Tone. Izbrana dela: Okupacijski sistemi med drugo svetovno vojno, 2. Raznarodovanje. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 2010, 81-83, 84, 106-107, 108, 115, 220.

4. Vir: Pomniki našega trpljenja v letih 1941-1945 in v spomin umrlim v izgnanstvu, Zdenka Kaplan, Društvo izgnancev Slovenije 1941-1945, Ljubljana 2005

Na cesti Imeno-Bistrica ob Sotli od odcepa za Sedlarjevo nadaljujemo s potjo proti jugu še nadaljnjih 850 metrov, nato pa pri smerokazu za vas Polje ob Sotli zavijemo desno in z vožnjo nadaljujemo do gasilskega doma (od odcepa za Polje ob Sotli do omenjenega doma je pot dolga natanko 550 metrov). Spominska plošča, ki se nahaja približno 70 metrov pred cerkvijo, je pričvrščena na zunanjo steno gasilskega doma (levo od vhodnih vrat). Ogled je možen kadarkoli, tudi v temi oz. v poznejših večernih urah.

DRUŠTVO IZGNANCEV SLOVENIJE
 1941
 1945
IZGNANI 11.11.1941
      IZGNANCI POLJA OB SOTLI. 

—

—

Obstoječi spomeniki

—

Daniel Siter, 19. 12. 2016 d.dIVJAK 29.8.2022

29.8.2022. 00:00

—

Dopolnil podatke D.Divjak 29.8.2022

Spominska plošča iz marmorja pričvrščena na steno gasilskega doma

Podčetrtek

K.o.:1240 SEDLARJEVO, ŠT.PARC.:1911, podatek o lastniku ni javen.

5428

Franc Osojnik in Franc Kramberger, Krčevina pri Vurberku

Na Krambergerjevi hiši je spominska plošča Francu Osojniku (1900-1942) in Frančeku Krambergerju (1914-1942), ki sta tukaj padla 29. decembra 1942. Postavitev plošče je predlagal odbor Zveze borcev Ptuj, izdelal pa ko je kamnosek Mrevlje na Ptuju. Postavili so jo 29. decembra 1962. Dimenzije plošče: 80 x 50 cm.

"Pred odkritjem spominske plošče na kraju smrti Franca Osojnika velikega borca za svobodo. V Krčevini štev. 60 pri Vurberku je pred 20. leti preminul partizan in organizator osvobodilnega gibanja v ptujskem okolišu Franc Osojnik. Ravno istega dne, v soboto, 29. decembra ob 10. uri dopoldne bo občinski odbor Združenja borcev skupaj s KO ZB NOV na Grajeni odkril spominsko ploščo na kraju njegove smrti. Na svečanosti bo sodelovala šola v Grajeni. Zaradi zime bo svečanost skromna, vendar pa se je organizacija ZB odločila, da odkrije spominsko ploščo ravno na dan smrti junaka Osojnika in s tem zaključi letošnje svečanosti ob 20-letnici Slovenjegoriške čete. Drugo leto poleti bo na kraju Osojnikove smrti prirejena večja proslava v njegov spomin. Tudi šole bodo priredile izlete v kraj, kjer je padel eden največjih revolucionarjev v našem okolišu.

Junak narodnoosvobodilnega boja je padel pred dvajsetimi leti. V sredo, 29. decembra, prod dvajsetimi leti so v Ptuj pripeljali na malem vozičku, privezanem na gestapovski avto, truplo junaka Franca Osojnika. Pred kmečko hišo v Krčevini štev. 60 je zaradi izdaje padel iznenada - njegovo telo so prerešetali sovražnikovi streli. Njegovo truplo so pokopali za mestnim pokopališčem, kjer so že od avgusta ležali njegovi mrtvi tovariši narodni heroj Jože Lacko, Franc Kramberger, Alojz Zavec, Stojko Drago in bratje Reši.

Kdaj je Osojnik postal borec za pravice. Franc Osojnik se je rodil 26. avgusta 1900 v Janeževcih v Slovenskih goricah. Učil se je mlinarske obrti. Bil je znanja željan otrok, ki se je že v letih, ko je hodil v osnovno šolo na Destrnik, veliko čital. Ob čtivu je postajal svobodomiselnega duha in se včlanil k »Sokolu«. Tudi tedaj je še posegal po knjigah šolske knjižnice in nastopal je v igrah, ki jih je društvo prirejalo. Z željo spoznati tuje kraje in domovino, se je napotil po Jugoslaviji in po drugih balkanskih deželah.

Kdaj je Osojnik spoznal marksistični svetovni nazor in ga osvojil, ni povsem jasno. Bil je Lackov prijatelj. Lacko je stopil v Komunistično partijo leta 1932. Takrat so začeli ustanavljati Društva kmečkih fantov in deklet, pod vplivom nekdanjih pristašev Samostojne kmečke stranke. Komunisti pa so v društvu vnašali naprednega duha. Lacko je imel pri tem delu veliko zaslug in ena največjih je bila ta, da je pridobil za stvar socializma izobraženega kmeta Franca Osojnika. Osojnik je bil trdna opora pri Lackovem delu pri Zvezi kmečkih fantov in deklet predvsem v domačem kraju Destrniku. Pri volitvah leta 1932 je pomagal agitirati za opozicijo proti vladni listi, organiziral je sestanke po domačem okolišu, na katere je prihajal Jože Lacko in govoril ljudstvu o pravici, ki si jo mora sama priboriti.

Ko je vdrl okupator. Franc Osojnik se je razživel kot revolucionar najbolj tedaj, ko je bila domovina najbolj v nevarnosti, v času fašistične okupacije. Tedaj se je uvrstil med najbolj smele borce za osvoboditev našega naroda in za njegovo boljšo bodočnost. Prav nič ga ni zadrževalo v njegovem boju, niti misel na smrt, misel na svojce, na ženo, na mater, ki ju je imel zelo rad. Na njegovem domu v Desencih so se že leta 1941 shajali ilegalci. Osojnik je obiskoval zanesljive ljudi po Slovenskih goricah in jih pridobival za OF. Njegov dom je bil shajališče komunistov, organizatorjev upora proti okupatorju.

Sam pa seveda ni vedel, da je njegova hiša opazovana , kar je po vsej verjetnosti bila, saj je ohranjen okupatorjev dokument iz leta 1941, ki govori o politični nezanesljivosti Franca Osojnika.

Z Lackom sta delala za OF z roko v roki. Prehodila sta skoro vse kraje po Slovenskih goricah in snovala žarišča upora. S seboj sta prinašala Ilegalni tisk OF in zbirala prispevke.

Leta 1942 je Franc Osojnik odšel marca v Rogaško Slatino, kjer je deloval v okolici Pokrajinski odbor OF in KP za Štajersko. Tam je poročal o položaju OF v ptujskem okraju, o zadržanju ljudstva do okupatorja, o okupatorjevem nasilju. Z nalogo, da ustanovijo v ptujskem okolišu partizansko skupino, se je vrnil v domači kraj skupaj z Mimo Kovač-Barčko, ženo padlega heroja Štefana Kovača. Barčki je Pokrajinski komite KP zaupal vodstvo KP v ptujskem okolišu, Lacko je vodil delo OF. V trdno oporo jima je bil Franc Osojnik, ki ga j e PK KP določil za vodjo partizanske skupine, ki naj bi jo čimpreje ustanovili. Mirna Kovač-Barčka pravi v svojih spominih, da Osojnika niso mogli poslati takoj v partizansko četo za komandirja ali političnega komisarja, ker je bil nujno potreben pri utrjevanju postojank OF po Slovenskih goricah in drugod po okraju. Osojnik je zelo dobro poznal domače kraje in ljudi In Lacko ni mogel sam prevzeti odgovorne naloge, utrditi tla in poiskati zanesljive postojanke za prvo oboroženo skupino v ptujskem okolišu, preveč je bil kompromitiran.

Osojnik se je četi pridružil in prevzel njeno vodstvo maja. Toplak Janez iz Mostja pravi, da je bilo to ob prvi košnji. V Mostje je prišel s kolesom in nahrbtnikom ter karabinko, zavito v stari suknji. Zahteval je zase prostor, da se bo odpočil. Čez nekaj dni so prišli k Toplaku še drugi partizani in spali na seniku. Okoli 20. junija so se preselili v podzemeljsko jamo v bližnjem hribu. Od tod so odhajali na akcije, včasih jih po nekaj dni ni bilo, nato so se zopet vrnili.

Po bitki pri Mostju. Osojnik je bil drzen borec, o tem pripovedujejo preživeli sodelavci Slovenjegoriške čete. Čeprav so bile nadvse hude okoliščine boja, je četa junaško napadala okupatorjeve postojanke po Slovenskih goricah.

Po bitki pri Mostju 8. avgusta 1942 se je Franc Osojnik z ranjeno, krvavečo roko, nesposoben za boj, prebil iz sovražnikovega obroča. Zatekel se je v Pesnico ter se skril pod štor ob bregu reke, kjer je do noči počakal, da so se orožniki in gestapovci umaknili z bojišča. Pozno zvečer se je splazil iz skrivališča v vodi ter se odpravil po skrivnih poteh do Vičave, kjer se je silno izčrpan zaradi izgube krvi skril v zapuščeni drvarnici pri Selmajerju. Ranjeno nogo mu je negovala Olga Meglič, ki mu je prinašala tudi hrano. Že nekaj dni po bitki se je oglasil na Panorami  na stalni javki, kamor je prišla Barčka. Bilo je nadvse žalostno srečanje. Govorila sta o četi, o njenem porazu, o smrti hrabrih borcev. Barčka pravi, da je bil Osojnik tak, kakor še nikoli, postaran, bled, upadlega obraza. Še nekaj dni si je moral Osojnik zdraviti svojo nogo, da je lahko odšel na pot k sorodniku Martinu v Breg v Krčevino, kjer je prenočeval na seniku. Spal je z revolverjem pod zglavjem in se takoj zbudil, če je pod senikom kaj zašumelo. Tov. Breg se spominja, da mu je Osojnik pripovedoval, kako je s težavo z ranjeno nogo odšel tisti dan, ko so Lacka vodili po Ptuju, v mesto, dobro maskiran in se vtihotapil na podstrešje gostilne »Pri pošti« , kjer je opazoval, kako so Lacka nemčurji brcali in pljuvali. Med sramotilci je bil tudi Bezjak iz Krčevine, ki se je vdinjal okupatorju. Njemu je namenil smrt. Pripeljal ga je nekdo z motorjem čez nekaj dni pred Bezjakov dom, in Bezjak je dobil zasluženo plačilo.

Osojnikova smrt. Osojnik je imel prijatelja Franca Kukovca iz Krčevine, v stari Jugoslaviji podoficirja, med okupacijo pa upravnika Komeljevega zaplenjenega posestva. Že leta 1941 ga je Osojnik pridobil za OF in delal je skupaj z Osojnikom in njegovim prijateljem Francem Krambergerjem, kmečkim sinom iz Krčevine. Kukovca  je okupator dvakrat zaprl. Ko je prišel drugič iz zapora, je bil v gestapovski službi. V zaporu je klonil pred okupatorjem, ko mu je ponujal svobodo ali smrt, svobodo pa za ceno ovaduštva.

Osojnik je odšel septembra 1942 v Ruško četo in postal njen politični komisar. Večkrat pa se je vrnil v ptujski okraj zaradi posebnih nalog. Nekega dne je ob prihodu na ptujsko področje obiskal Kukovca na Čermelovem posestvu. Kukovec ga je povabil na ožji sestanek OF h Krambergerju v Krčevino štev. 60. Izdajalec je obvestil dva okupatorjeva sodelavca, naj javita Osojnikov prihod županu v Grajeni. Tudi Kukovčeva žena je javila na občino, da je prišel Osojnik in kam sta odšla z njenim možem. Po telefonu so iz občine sporočili na gestapo v Ptuj, kje je Osojnik. Že čez nekaj minut so pridrveli gestapovci z avtomobilom in zahtevali, da jim župan Petek in tajnik Herbst kažeta pot do Krambergerjevih. Hišo so obkolili. Petek je skozi okno poklical Kukovca, ki je skočil skozi vežo do glavnih vrat, Franc Kramberger je bežal skozi kuhinjo na plano, kjer so ga podrle gestapovske krogle. Ranjen in krvaveč je tekel do soseda Jakoliča; domači so ga položili v posteljo, kjer je izkrvavel.

Ko je Kukovec preskočil glavna vrata, je na prostem zakričal: »Drugi je! « Osojnik je medtem hotel planiti na prosto, a že na stopnicah ga je zadel strel iz strojnice.

Kukovec je nato odšel k sosedu Marušiču po ročni voziček, na katerega so naložili mrtvega Osojnika in ga pripeljali do občine v Grajeni. Čez noč so ga imeli na občinskem dvorišču, nato pa so zjutraj odpeljali v Ptuj, kjer so ga razkazovali ljudem na dvorišču gestapa. Osojnikova smrt je pomenila veliko izgubo za narodnoosvobodilni boj, njegovo ime pa je vzpodbujalo nove borce k pogumu, ki je bil potreben za boj do zmage nad okupatorjem. Po Osojniku so imenovali tehniko, ki je tiskala časopise in brošure OF. Ohranjeni so izvodi te tehnike, ni pa še pojasnjeno, kje je sodelovala.

Po osvoboditvi je ljudska oblast obsodila na smrt tiste, ki so izdali velikega junaka in borca za svobodo, Franca Osojnika. Njegovo ime je prevzela kmetijska zadruga pri Ptuju, letos ob 20-letnici njegovega največjega junaštva, je Obč. LO v Ptuju imenoval eno ptujskih ulic v ulico Franca Osojnika. Po njem je preimenovana tudi osnovna šola na Ljutomerski cesti v Ptuju. Ne pozabimo na kmeta - revolucionarja, ki se je junaško boril in umrl za svobodo svojega naroda!«

• V. R., Pred odkritjem spominske plošče na kraju smrti Franca Osojnika velikega borca za svobodo, Tednik, Glasilo Socialistične zveze za Podravje 1/50 (28. decembra 1962), naslovna stran in str. (2). 
• Franc Osojnik. Obrazi slovenskih pokrajin.
• Kamra, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj.

Preko naselja Grajena v levo do Krčevine 60.

PRI TEJ HIŠI JE PADEL

20. DECEMBRA 1942

FRANC OSOJNIK

IZ DESENC ROJ. 1900

JUNAŠKI BOREC ZA

SVOBODO NAŠEGA

NARODA SKUPAJ Z 

BOJNIM TOVARIŠEM

FRANCEM KRAMBER-

GERJEM ROJ. 1914 V

KRČEVINI

—

—

Neobiskani spomeniki

—

D.Divjak, 14.april 2020

24.4.2020. 00:00

—

M.Kermavnar, 8.12.2023, dopolnil Opis po predlogi Zdenke Primožič

Spominska plošča

Ptuj

K.o.: 366-KRČEVINA PRI VURBERKA,št.parc.: *107/1

7795

Skadanščina, Ustanovitev II. bataljona Istrskega odreda

—

Skadanščina, obcestna fasada hiše Skadanščina 2

                    [zvezda]

V SPOMIN NA USTANOVITEV
             II. BATALJONA
   ISTRSKEGA ODREDA NOV
        15. NOVEMBRA 1943

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M. Kermavnar, 14.10.2022

8.9.2023. 00:00

—

M. Kermavnar, 8.9.2023, obiskal, dodal fotografije 3/1 in 3/2

Spominska plošča

Hrpelje-Kozina

K. o. 2574 MARKOVŠČINA, parc. št. 2807

9404

Domžale, pokopališče, Nemec Janko

SIstory navaja: Ime in priimek: Ivan Nemec, Oče: Valentin, Mati: Ivana, Priimek matere: Štebi, Po domače: Bognarjev, Datum rojstva: 15.12.1921, Kraj rojstva: Domžale, Kraj bivanja: Domžale, Zakonski stan: samski, Poklic (soc. status): Ni podatka,  PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 11.01.1945, Kraj smrti / izginotja: Mirna Peč, Kraj pokopa: NULL, Država pokopa: Slovenija

Pokopališče Domžale, [Spletni vir] Iskalnik grobov Domžale, P:C, V:06, S:4/1, Majda Nemec.

[reliefna upodobitev Kristusove glave, križ]

RODBINA NEMEC
JANKO * 15. XII. 1921.   + 11. I. 1945.

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M.Kermavnar, 6.12.2024, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič

6.12.2024. 00:00

—

—

družinski nagrobnik

Domžale

K. o. 1959 DOMŽALE, parc. št. 4927