Pokončna kamnita plošča je bila odkrita leta 1972. Posvečena je sekretarju okrožnega komiteja KPS za revirje Fricu Keršiču- Galu, padlemu v NOB.

EŠD 19242

.

Geslo: herojsmrt123

NA TEM MESTU JE
BIL 18. NOV. 1942 OD
OKUPATORJA SMRTNO
RANJEN IN UJET SEK
RETAR OKROŽNEGA KO
MITEJA KPI ZA REVIR
SKO OKROŽJE KERŠIČ
FRIC R. 16. 7. 1908 DNE
21. 11. 1942 JE RANAM
PODLEGEL.
SLAVA NJEGOVEMU
SPOMINU

Plošča trenutno ni pritrjena in je od obnove hiše shranjena pri Pavšlu (Meglič) v garaži. Obvestim predsednika ZZB za vrednote NOB g. Kramariča z Loma, da poskrbijo za vzidavo plošče.

Plošča priča o delovanju kurirske postaje G - 34 v letih 1944-1945. Postavili so jo nekdanji kurirji relejnih postaj in Zveza borcev Tržič 21. 9. 1980.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 272.

Od spomenika do spomenika NOB v občini Tržič, Tržič: Družbenopolitične organizacije, Skupščina občine, 1981, str. 46.

EŠD 14235

Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji123

NA TEM PODROČJU 

JE V ČASU NOB DELOVALA

RELEJNA KURIRSKA 

POSTAJA G-34

KURIRJI IN

ZZB NOV

1980

Posvečena borcu Gorenjskega odreda Janku Tonejcu, padlemu 4. 4. 1943 v ofenzivi na Jelovici. Odkrila jo je ZB NOV Bohinjska Bela, 1979. Prvotna različica je bila odkrita 1. maja 1962. Plošča je delo livarne Železarne Jesenice in metalurške industrijske šole.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 248.

Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 128.

EŠD 13191

V spomin padlemu borcu
Tonejc Jankotu
iz Boh. Bele
rojen 1920
padel 4. IV. 1943

Tujega  nočemo, svojega ne damo

V spomin enemu prvih partizanskih zbirališč na Gorenjskem med 2. svetovno vojno. Spomenik je bil odkrit na pobudi Krajevne organizacije ZB NOV Lesce 15. 8. 1965.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 249 (kot leto odkritja navedeno 1960).

Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 143-144.

EŠD 10028

      1941 – 1945
TU OKOLI ŠOBCA
JE BILO ENO PRVIH
PARTIZANSKIH ZBIRALIŠČ
NA GORENJSKEM

Betonski kvader z marmorno ploščo je posvečen sedemnajstletnemu partizanu Francu Mermolji - Mitji.  Postavljen je bil leta 1961.
EŠD 21939

EŠD: ni

V preddverju ZD je na steni pritrjena  večbarvna kamnita plošča, nepravilne pravokotne oblike, velikosti okoli 0,50 x 0,70 m z vklesanim napisom.

Na fasadi na južnem delu stavbe pa je na večji površini napis, komu in zakaj je posvečena ta stavba ter stilizirana oblika gozda, Triglava in mrtvega partizana ter luže krvi, iz katere poganja cvet.

Kdo je avtor napisov in slike, ni znano.

Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 71 in 72.

ZDRAVSTVENI DOM LJUBLJANA

Napis na plošči v predverju doma na severni strani:

ZDRAVSTVENI DOM dr. PAVLA LUNAČKA

Napis na fasadi stavbe na južni strani:

TA ZDRAVSTVENI DOM JE BIL POSTAVLJEN V POČASTITEV IN SPOMIN PADLIM BORCEM NARODNOOSVOBODILNE BORBE S TEGA OBMOČJA LJUBLJANE, KI SO V NAJHUJŠI ZGODOVINSKI PREIZKUŠNJI NAŠEGA NARODA V LETIH 1941 - 1945 DALI ŽIVLJENJE ZA OSVOBODITEV IN LEPŠO PRIHODNOST NAŠEGA LJUDSTVA.

Zveza borcev NOV terena "KRIM" leta 1965

Dne 15. januarja 1945 je vodja ljutomerskega Gestapa Konrad Hvalec ponovno dal nalog za streljanje talcev. Vlasovci so zato iz ljutomerskih zaporov izbrali pet talcev in sicer: Ignaca Ficka, Stanka Topolnika, oba sodelavca NOG, Angelo Pilipenko - Fino (Rusinja, ki se je pridružila partizanom in so jo vlasovci nekaj dni pred tem izsledili v Razkrižju - bila je težak bolnik, saj je imela zmrznjene noge), Viktorja Staneka in mladinskega aktivista Jožeta Veberiča. Pred odhodom na morišče pa so Viktorja Staneka poslali nazaj v celico (star je bil 17 let). Na dvorišču zapora jih je čakala skupina vlasovcev in orožnikov, ki so imeli nalogo, da jih ustrelijo.  Peljali so jih mimo Miklošičevega trga in tovarne usnja Iva Martinuiča proti gozdu v smeri Cezanjcev. V bližini domačije Franca Krambergerja pa so jih postrelili. Žrtve so bile zadete v hrbet in tilnik; verjetno so jim ukazali, naj bežijo, potem pa so jih postrelili.

Naslednji dan so komunalci prepeljali trupla na pokopališče v Ljutomeru in jih pokopali.

Po osvoboditvi so svojci izkopali in pokopali Ignaca Ficka v Ljutomeru, Staneta Topolnika v Križevcih pri Ljutomeru, Staneta Topolnika v Križevcih pri Ljutomeru, Jožeta Veberiča v Ljutomeru, medtem ko so posmrtne ostanke Rusinje Fine prepeljali v skupno grobišče borcev RA na pokopališče v Murski Soboti. Meščani so se žrtvam oddolžili s spomenikom.

Betonski spomenik v obliki valja z bronastim reliefom ženske in moškega in napisom je posvečen štirim talcem, ustreljenim 15. januarja 1945. Avtorji spomenika so F. in N. Marjanovič in kipar Janez Vidic, odkrit je bil 1978.

• EŠD 8916

FICKO I KAMENŠČAK

TOPOLNIK S BANOVCI

VEBERIČ J ZBIGOVCI

PILIPENKO ANGELA SSSR

USTRELJENI 15 1 1945

V Krečičevem Katalogu Plečnikovih spomenikov NOB je plošča pripisana Jožetu Plečniku, čeprav je kot avtorica zapisana samo Jakica Accetto. Odkrita je bila 27. julija 1952. -- M. Hladnik 30. 5. 2022

• Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 271.

NA TEM MESTU JE STALA HIŠA, KI SE JE V
NJEJ RODIL 19. 11. 1896 NARODNI HEROJ
STANE ŽAGAR
ČLAN CKKPS IN GLAVNEGA POVELJSTVA
SLOVENSKIH PARTIZANSKIH ČET -
ORGANIZATOR VSTAJE NA GORENJSKEM
KOT BOREC - JUNAK JE PADEL V BORBI
Z NEMCI 27. 3. 1942 PRI PLANICI
NAD ŠKOFJO LOKO.

.Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 72.

V času NOB padli borci in žrtve fašističnega nasilja iz vrst predvojnih telovadnih organizacij na Viču

Narodna heroja Malči Belič in Miran Česnik ter okoli trideset drugih žrtev

Rojen v Podnanosu v narodno zavedni slovenski družini. Kot otrok je veliko bral in se učil (jezike, matematiko, astronomijo). Čeprav se je rodil pod Italijo, je s ponosom govoril o njegovih slovenskih koreninah.
Po osnovni šoli je obiskoval srednjo trgovsko šolo v Gorici in kasneje rimsko dopisno šolo. Med šolanjem se je marsikdaj upiral italijanski fašistični oblasti, marsikdaj je prišlo tudi do pretepov med Slovenci in simpatizerji fašistov. S pomočjo zvez z Ljubljano je dobival in razpečeval slovenske knjige in zagovarjal upor proti sovražniku.
Leta 1940 je bil vpoklican v italijansko vojsko kot Giovanni Premoli. Med drugim dopustom januarja 1942, ki mu ga je pomagal pridobiti kasnejši partizan in narodni heroj Ivan Kosovel, je Janko Premrl dezertiral in odšel v partizane, si nadel psevdonim Vojko in postal borec Primorske čete. Goriški prefekt Canni pa je 20.08.1942 za njim izdal tiralico s 50.000 lir nagrade.
3.02.1943 je imenovan za poveljnika na novo nastale 1. primorske partizanske brigade Andreja Laharnarja. Dva dni kasneje je v visokem snegu Vojko z 20 borci pripravil zasedo italijanskim gozdnim miličnikom, ki so se skozi Idrijsko Belo vozili proti Idriji. Kolono s 100 sovražniki so razbili. Ko pa je hotel Vojko pomagati levemu krilu zasede, kamor so iz zadnjega dela kolone pritiskali sovražniki, je dobil strel v trebuh. Partizani so boj prekinili in se umaknili z ranjencem na varno najprej do Leskovčeve domačije, nato z nosili nazaj v bazni tabor, kjer je umrl, tam so ga soborci tudi pokopali.
www.hikuk.com

Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 253-254.

Tukaj je bil 15.2.1943 smrtno ranjen narodni heroj Janko Premrl Vojko

Bronast doprsni kip komandirja grosupeljske čete Adolfa Jakhla, nameščen na pokončni betonski podstavek z kovinskim napisom. Kip je izdelal kipar Anton Sigulin leta 1977.

• EŠD 17257

ADOLF 
JAKHEL

PRVI SEKRETAR 
OKROŽNEGA 
KOMITEJA KPS 
GROSUPLJE 
IN KOMANDIR 
GROSUPELJSKE 
ČETE

Posnetek št.2 omenja letalce iz Šaleške doline. Med njimi je tudi Ivan Štemberger iz Pesja, ki je padel pri obrambi Beograda. Vir: Marko Zdovc, Vojnik

V SPOMIN GASILCEM, KI SO DALI ŽIVLJENJE ZA NAŠO SVOBODO. BOREC PILOT ŠTEMBERGER IVAN  *1918 + 1941 TALCI:  AHAC IVAN * 1910 + 1942 KREGAR TONE * 1912 + 1942 ARISTOVNIK TONE * 1905 + 1945 SLAVA JIM! GASILCI RUDNIKA VELENJE.