7495

Boji na Pugledu

To je hkrati stražarsko mesto št. 2 na Pugledu.

Vzhodni greben Pugleda, ob Grosupeljski planinski poti. N46 00.532 E014 38.430

[zvezda] NA TEH POLOŽAJIH
JE 23. 3. 1942 VODIL BOJE
2. PARTIZANSKI BATALJON
IN USTAVIL VSE NAPADE
ITALIJANSKIH FAŠISTOV.
ODBOR II. PO NOV 1976

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M. Hladnik po posnetku in koordinatah Franca Štibernika 15. 4. 2022

27.4.2025. 00:00

—

M. Kermavnar, 27. 4. 2025, dodal fotografijo 4/2 Mojce Luštrek. Dodal katastrske podatke

Spominska plošča

Ljubljana

K. o. 1776 LIPOGLAV, parc. št. 1409

6898

Spomin na partizansko mizarsko delavnico

Datum odkritja: 11.8.1984

Semiška cesta 10, tik poleg bifeja

V tej stavbi je delovala od leta 1944 do osvoboditve partizanska mizarska delavnica 1. inženirska brigada 7. korpusa NOV in POJ 1984

—

—

Obstoječi spomeniki

—

Dušan Škodič, 1.8.2021

8.8.2021. 00:00

—

—

Plošča na fasadi

Črnomelj

K. o.: 1535- ČRNOMELJ, parcela: 959/6

3845

Prosvetnim delavcem, Črnomelj

Ploščo, posvečeno osmim padlim učiteljem, je 27. aprila 1951 odkrilo Društvo prosvetnih delavcev Črnomelj.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 86.

Vodnik, 42

Otona Župančiča 8, Črnomelj, OŠ.

Za svobodo padlim prosvetnim delavcem 

Bele Krajine 

1941 [zvezda]1945

Bregar Ivan

Kincl Avgust

Stojkovič Rajko

Šuštar Slavko

Čeledin Stane

Koren Lojze

Razpotnik Albin

Štrukelj Jože

Turk Marija

Kdor umre za domovino je živel dovolj

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M. Hladnik neobiskano, nedokončano Dušan Škodič, 1.8.2021

—

—

Obisk plošče 30. 4. 2024 M. Hladnik

Spominska plošča

Črnomelj

K. O. : 1535 - ČRNOMELJ, parcela: 82/11

5603

Predmeja, spomenik padlim borcem in žrtvam okupatorja

Spomenik je postavljen na ograjen plato. Na kamnit kvader, zidan iz obdelanega kamna, je vzidana marmorna plošča.

Avtor je Teodor Lojk.

Postavljen je bil 22. 7. 1982.

https://www.hribi.net/slika.asp?razmerekomentar=479174

Spomenik se nahaja nad cestnim ovinkom v bližini hiše Predmeja 9a.

                                [zvezda]
       BRANILI SO SVOBODNO OZEMLJE
                   IN LJUDSKO OBLAST
        IZKAŽIMO JIM ZAHVALO IN ČAST
NA TEH TLEH JE 17. 1. 1944 SREDI NEMŠKE
    OFENZIVE, PADLO V JUNAŠKEM BOJU
9. BORCEV 19. SNOUB SREČKA KOSOVELA
             IN 2 BORCA 2. BRIGADE VDV.
PREDMEJA                    ZZB NOV PREDMEJA
22. 7. 1982     DOMICILNI ODBOR 19. SNOUB

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M. Kermavnar, 11.11.2019, dopolnila P. K. 3. 2. 2020, M. Hladnik, U. Perenič.

18.5.2020. 00:00

—

M. Kermavnar, 8.8.2021, fotografija 2 in 3

—

Ajdovščina

2370 Dol - Otlica, 1309/17

7713

Osojan, Spomenik padlim na pokopališču

—

—

—

—

—

Neobiskani spomeniki

—

D.Divjak 21.9.2022

21.9.2022. 00:00

—

—

Spomenik

Italija

—

4761

Napad Lackove čete, Stanetinci

Slovenjegoriška četica je poleti 1942 izvedla po Slovenskih goricah več akcij, ki so okupatorja silno vznemirjale. Skupina Franca Osojnika iz Lackove čete je napadla in ubila dva nemška žandarja na motorju, motor pa zažgala. Namen zasede je bila likvidacija vodje Štajerske domovinske zveze in zagrizenega nacista iz Cerkvenjaka Adalberta Sutterja, namesto njega pa sta v zasedi, ki je bila pri domačiji Antona Fekonje v Stanetincih, padla dva orožnika. Sledile so množične aretacije, deportacije v koncentracijska taborišča in streljanje talcev.

• Marjan Toš: Med odporom in nasiljem. Svobodna beseda avg. 2019

Odkritje spomenika: 14. 7. 1975 so ga odkrili krajani Cerkvenjaka.

Krajevna skupnost Cerkvenjak je slavila 14. julij kot krajevni praznik.

• Drago Novak, Ivo Orešnik in Herman Šticl: Pomniki NOB v Slovenskih goricah in Prekmurju, Pomurska založba 1985.
• Spomin na prvi spopad z okupatorjem. SB okt. 2023 (s sliko), str. 8 

Stanetinci, na levi strani ceste Cerkvenjak-Čagone pri hiši Stanetinci 16

             [zvezda]
            V spomin
     partizanskega napada 
           Lackove čete
na okupatorja, dne 14. 7. 1942

              Krajani Cerkvenjaka
                      14. 7. 1975

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M. Hladnik neobiskano nedokončano

1.10.2024. 00:00

—

3.oktober 2020 dopolnjen opis D.Divjak M. Kermavnar, 1.12.2023, prestavil zvezdico in popravil lokacijo, dodal fotografiji 3/1 in 3/2 iz vira Google Maps. Prenesel podatke in izbrisal neobiskani dvojnik zapisa, ki je bil 5.10.2022 napačno postavljen v Stanetince, občina Sveti Jurij ob Ščavnici Dodal svoje posnetke in označil kot obstoječe. M. Hladnik 1. 10. 2024

—

Cerkvenjak

K. o. 541 Cerkvenjak, parc. št. *37/1

6675

Padlim za svobodo v NOB 1941-1945-Bresternica

—

Zraven parkirišča v parku, Na Gaj 2, Brestrnica, pred objektom Krajevne skupnosti Bresternica - Gaj.

"ZA SVOBODO SO DALI ŽIVLJENJE

V NOB - 1941 - 1945

MESARIČ LUDVIK   1918 - 1944

REPEK ANDREJ   1900 - 1945

REPEK JOŽE   1931 - 1943

KAJZER IVAN   1913 - 1944

KOREN ALOJZ   1912 - 1942

KOREN MARJAN   1926 - 1944

MESARIČ IVAN   1910 - 1945

BERNAD ANTON   1923 - 1943

CELOFIGA JOŽE   1912 - 1944

DAMIŠ JOŽE   1910 - 1945

ŽNIDARŠIČ SLAVKO   1920 - 1945"

—

—

Obstoječi spomeniki

—

Bor1974

5.5.2021. 00:00

—

—

Naravni kamen na treh kovinskih podstavkih, z štirimi vklesanimi napisi, pod njim iz granitnih kock mozaik v obliki kroga.

Maribor

635 BRESTRNICA, 166/64

2913

Kolenčeva domačija

Spominsko obeležje na bivši Kolenčevi hiši(gostilni) na Mirni  je posvečeno ubitima zakoncema Jožefi in Janku Kolencu gostilničarjema z Mirne.
Ubili so ju domobranci 6. 6. 1944. 
Spominska plošča je bila odkrita leta 2003. Stroške financiranja je krila Fundacija Franca Staneta Rozmana iz Ljubljane.
.
Več:
»[besedilo med fotografijama]

Posmrtni ostanki Pepce KOLENC (zgoraj) in njenega moža Janka KOLENC (spodaj). Pepco so 6. junija 1944 na Mirni umorili domobranci, moža Janka pa so takrat aretirali in mučili pri Blažičevi tovarni na Mirni in mu razbili glavo. Oropali so tudi njiju in njuno stanovanje.
[…]
76. KOLENC Janko, rojen 1897 in
77. KOLENC Pepca, rojena 1896. Janko je bil gostilničar na Mirni, oba aktivista OF.

6. junija 1944 so domobranci vdrli na Mirno. Med ljudmi, ki so bežali, je bila tudi Pepca. Ustrelili so jo v vrat, jo pobili ter ji sezuli čevlje, dvignili krilo in ji razširili noge. Tako je truplo ležalo do drugega dne. Janka so ujeli domobranci pri Blažičevi tovarni, ga mučili, nato pa odpeljali na hrib Trbinc in ga tam ustrelili. Razbili so mu glavo ter ga okradli. Izropali so njuno stanovanje. (Vir: Dr. Makso Šnuderl, Fašistično domobranski teror, str. 67; Zoran Hudales, Občina Trebnje v NOB, str. 538; Dokumentacija občinskega odbora ZZB Trebnje)«

• Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 2. knjiga, Umorjeni aktivist in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi Slovenci, V Ljubljani: Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 1997, str. 155, 156.

Glavna Cesta 25, Mirna

                      [zvezda]
             V TEJ HIŠI JE ŽIVEL 
                JANKO KOLENC
  TRDEN RODOLJUB, AKTIVIST OF 
IN DELEGAT KOČEVSKEGA ZBORA.
   DOMOBRANCI SO GA 6. VI. 1944 
     NA GROZLJIV NAČIN UMORILI, 
      ŽENO JOŽEFO PA USTRELILI.

 1. X. 2003              ZB IN KS MIRNA

—

—

—

—

b. jerčič,19. 3. 2018

3.8.2024. 00:00

—

M. Kermavnar 3. 8. 2024 dodal katastrske podatke in po predlogi Zdenke Primožič dopolnil opis s podatki iz literature.

črna marmorna plošča z zlatim napisom in zvezdo

Mirna

K. o. 1410 Mirna, parc. št. 78/9

901

Baza 20, Kočevski Rog

SPOMENIK DRŽAVNEGA POMENA

Celoten kompleks Baze 20 je dobro pokrit z informativnimi tablami, pa tudi v sprejemnem središču v Lukovem domu deluje izpostava Dolenjskega muzeja, ki jo vodi sodelavec muzeja Jože Saje.

Edini tovrstno zgrajeni in ohranjeni kompleks sedeža vodstva odporniškega gibanja med drugo svetovno vojno v Evropi sestavlja 26 barak in bunker. Zgrajene so iz hlodov, desk in krite s skodlami.

Nad Červanovo cesto , ki iz Podturna pelje po severovzhodnem pobočju Kočevskega Roga proti Bukovi gorici in Travniku, blizu bolnice Jelendol pod koto 717 na Sokolskem vrhu je gradbena skupina pod vodstvom Rudolfa Ganzittija - Grada začela meseca marca 1943 graditi po načrtih ing. Lojzeta Rojca barake za vodstvo osvobodilnega gibanja, ki je bilo takrat v Polhograjskih Dolomitih, kamor se je umaknilo med Roško ofenzivo. Lokacijo so našli dr. Pavel Lunaček - Igor, ki je Rog s pomočjo svojega osebnega spremljevalca Avgusta Bradača  iz Obrha dodobra spoznal, dr. Marjan Brecelj in ing. Lojze Rojec, odobril pa jo je takratni komandant slovenske partizanske vojske  Ivan Maček - Matija.

Prvo barako so v globoki vrtači, kjer v roški ofenzivi Italijani niso našli taborišča Jurčetove čete, zgradili iz tesanega lesa, ki so ga našli v Rogu, desk s Spreitzerjeve žage v Starih Žagah in materialom iz kočevarskih vasi. Pozneje so to barako dvignili in preuredili ter je rabila za obednico, sejno dvorano in predavalnico. Tudi ostale barake so zgradili v bližnjih vrtačah in na njihovem obrobju. Ker lesa v bližini ni bilo dovolj, so ga pripravljali na žagi v Soteski in Starih Žagah. Barake so služile za prebivanje in delovni prostor. Poimenovali so jih po posameznih ustanovah in forumih, včasih pa tudi kar po posameznih članih osvobodilnega boja, ki so takrat v njej delovali. Ob robu novega naselja so postavili tudi barako za zaščitno četo. Skupaj je bilo 26 barak in štirje bunkerji, od katerih je eden še ohranjen.

               Kakšno uro od baze 20 je bila na Kraguljem vrhu Baza 21, sedež glavnega štaba. Imela je več bunkerjev za skladišča raznega materiala. V tej bazi je bil tudi vodja angleške vojaške misije pri našem glavnem štabu major William Jones. Tu so ustanovili prvo vojaško šolo za partizanske častnike, katere prvi tečaj je bil avgusta 1943.

            Politično vodstvo slovenskega odporniškega gibanja je na Bazi 20 delovalo od 17. aprila 1943. Na Bazo 20 so smeli priti le njeni prebivalci, drugi le izjemoma, saj so njen obstoj skrivali tako pred sovražnikom, kot pred ostalimi prebivalci Kočevskega Roga.

Večina prebivalcev Baze 20 ni točno vedela kje se nahajajo. Za prikrivanje svoje navzočnosti so izvajali vrsto domiselnih konspirativnih in varnostnih ukrepov. Dostop je bi samo na enem mestu in še to le s pomočjo lestve, ki jo je stražar vsakič spustil. Prišlek se je lestve oprijel, splezal nanjo in po njej splezal na varno. Pogled proti barakam je tedaj zakrival mlad gost smrekov gozd. Okupator Baze 20 ni nikoli izsledil in je edini na tak način zgrajen in ohranjen sedež odporniškega gibanja v Evropi.

               Po zlomu Italije so šlí CK KPS, IO OF in glavni štab v Sotesko, propagandna komisija in uredništva listov pa najprej v Dolenjske Toplice in nato v Podhosto in na Suhor. Ob nemški ofenzivi 1943 se je vodstvo iz Soteske premaknilo nazaj na Bazo 20, a po treh dneh v bunker pri tehniki »Urška 14‹‹. Ko se je enotedensko hajkanje Nemcev po Rogu končalo, se je vodstvo osvobodilnega boja umaknilo na Seč nad Črmošnjicami, nato pa zopet nazaj na Bazo 20, kjer je ostalo do 19. XII. 1944, ko sta se CK KPS in IO OF preselila v Dobličko goro v Beli krajini.

Edini tovrstno zgrajeni in ohranjeni kompleks sedeža vodstva odporniškega gibanja med drugo svetovno vojno v Evropi sestavlja 26 barak in bunker. Zgrajene so iz hlodov, desk in krite s skodlami.

Več o Bazi 20 na strani Dolenjskega muzeja

Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 154-155.

EŠD 271 

Nahaja se v Kočevskem rogu, nedaleč od Červanove ceste. Oddaljena je približno 25 km od Kočevja. Skoraj čisto do Baze 20 se je možno pripeljati z avtomobilom, le del poti čisto pri Bazi 20 je potrebno prehoditi peš (približno 5-10 min hoje). DOSTOP: 1. Iz smeri Ljubljane mimo Soteske in v vasi Podturn desno v gozd – sledi nekaj kilometrska asfaltna cesta do Baze 20. 2. Iz Novomeške smeri skozi vas Podturn, na križišču v vasi desno in na koncu vasi levo v gozd – sledi nekaj kilometrska asfaltna cesta do Baze 20. 3. Iz Belokranjske smeri po "Partizanki" skozi Podturn naravnost v križišču in na koncu vasi levo v gozd – sledi nekaj kilometrska asfaltna cesta do Baze 20. 4. Iz Kočevske smeri lahko kar skozi Kočevski rog do Baze 20 ali po cesti skozi Smuko do Dvora, nato desno do Soteske, kjer se desno odcepi partizanska magistrala do Podturna in v križišču pred Podturnom desno v gozd po asfaltirani cesti do parkirišča pod BAZO 20. Lahko pa južno čez Črnomelj, ali severno skozi Ribnico in naokoli po avtocesti do Novega mesta, nato do Dolenjskih Toplic in do Podturna na križišču v vasi desno in na koncu vasi levo v gozd – sledi nekaj kilometrska asfaltna cesta do Baze 20.

Podatke vsebuje infotabla pred vhodom v Bazo 20 v slovenskem in angleškem jeziku.

BAZA 20

VLOGA IN POMEN

Za novo prebivališče političnega vodstva v Kočevskem rogu je bila izbrana globoka kraška vrtača pod koto 711m, nedaleč od Červanove ceste. Pri izbiri so upoštevalikonfiguracijo terena, skritost, dostopnost, možnost oskrbovanja in predvsem varnost. Bivališče so poimenovali Baza 20. Vodstvo se je v prvo barako vselilo 17. aprila 1943. Število prebivalcev je naglo raslo, zato so takoj nadaljevali z gradnjo novih barak. Deske so dobili na žagi v dolini, vrata in že zastrekljena okna pa v opuščenih kočevarskih hišah. Za strešno kritino so uporabili skodle. Na Bazi 20 so živeli in delali člani Izvršnega odbora Osvobodilne fronte, Vrhovnega plenuma OF, Centralnega komiteja Komunistične partije Slovenije, Protifašističnega sveta narodne osvoboditve (AVNOJ), Komisije za agitacijo in propagando, uredniki časopisov, tehnično osebje in drugi. Do jeseni 1944, ko je v njih živelo več kot 140 prebivalcev, so postavili 26 barak. V njih so živeli do decembra 1944, ko so se preselili v Črnomelj. Zaradi izjemnih varnostnih in konspirativnih ukrepov Baza 20 ni bila nikoli odkrita.

Baza 20 je edini na tako skrivnosten način zgrajen in do danes avtentično ohranjensedež vodstva kakega odporniškega gibanja v Evropi in je pomemben spomenik slovenski državnosti. Skupaj s še ohranjenima bolnicama Jelendol in Zgornji Hrastnik je že leta 1952 zavarovana kot kulturni spomenik.

—

—

Obstoječi spomeniki

—

Florijan Likar februar 2017, Franc Kulovec 24.8.2019

16.7.2024. 00:00

—

M.Kermavnar, 16. 7. 2024, dodal povezavo na Dolenjski muzej in fotografije 3/2 do 3/5 iz 26. 12. 2008 Mojce Luštrek

26 barak, infotabla

Dolenjske Toplice

K.O. Podstenice, pc. št. 1611/473

623

Pilovec, Trebija

Spominska plošča na grobišču na Pilovcu je posvečena triindvajsetim partizanom, ki so padli na območju Stare Oselice in Trebije v letih 1941 do 1945 in so tu pokopani. Ploščo so odkrili 1. novembra 1962, dostop do grobišča je s Trebije.

Po vojni so v to skupno partizansko grobišče prekopali posmrtne ostanke triindvajsetih borcev Prešernove in Vojkove brigade, ki so med vojno padli v Kladju, na severozahodnem delu Žirovskega vrha, nad Fužinami in v Stari Oselici.

Podatki o prepoznanih borcih:

Gildo Begnach, rojen 1. januarja 1910 v Drenki pri Vidmu (Benečija), stanoval je v Spodnji Idriji, v partizane je vstopil septembra 1943 in bil v Vojkovi brigadi namestnik komandirja čete, padel je 17. novembra 1943 v Stari Oselici.

Ljudmila Benedik - Zlatolaska, rojena 17. januarja 1918 v Javorniku pri Čepuljah, tekstilna delavka, v partizane je vstopila aprila 1943, padla je med 2. in 5. avgustom 1943 v Kladju na Žirovskem vrhu kot bolničarka Prešernove brigade.

Jože Brilej, rojen leta 1898 v Idriji, padel je 17. novembra 1943 v Stari Oselici.

Viktor Černilogar, rojen 19. februarja 1920 v Šebreljah, v partizane je vstopil 14. avgusta 1944, padel je 22. septembra 1944 kot borec 31. divizije.

Ivan Eržen, rojen 28. avgusta 1900 v Idriji, v Vojkovo brigado je vstopil 8. septembra 1943, padel je 17. novembra 1943 v Stari Oselici.

Peter Frelih, rojen 27. julija 1923 v Davči, mizarski pomočnik, v partizane je vstopil v začetku leta 1944, padel je 22. septembra 1944 na Žirovskem vrhu.

Franc Gruden, rojen leta 1920 v Žireh, mizarski pomočnik, v partizane je vstopil 23. oktobra 1943, padel je 17. novembra 1943 v Stari Oselici.

Ignac Klemenčič - Bolte, rojen 29. januarja 1916 v Izgorjah, kmečki delavec, član KPS, v partizane je vstopil 13. avgusta 1942, bil je komandant pionirskega bataljona Vojkove brigade, padel je 17. novembra 1943 v Stari Oselici.

Franc Koselj, rojen 29. januarja 1924 v Ribnem pri Bledu, pečarski pomočnik, v partizane je vstopil  februarja 1944, padel je 22. septembra  1944 pri Pivku v Kladju kot borec Prešernove brigade.

Janez Lazar, rojen 2. februarja 1920 v Zavratcu pri Idriji, v Vojkovo brigado je vstopil 12. oktobra 1943, padel v Stari Oselici 17. novembra 1943.

Franc Mikuž - Dorče, rojen 13. junija 1923 v Idrijskem Logu, v partizane je vstopil novembra 1942, padel je 17. novembra 1943 v Stari Oselici kot obveščevalec 31. divizije.

Ciril Rupnik, rojen 27. marca 1922 v Srednji Kanomlji, v Vojkovo brigado je vstopil 10. septembra  1943, padel v Stari Oselici 17. novembra 1943.

Jože Skvarča, rojen 24. aprila 1904 v Spodnji Idriji, padel je 17. novembra 1943 v Stari Oselici.

Davorin Tušar, rojen 28. oktobra 1920 v Spodnji Idriji, v Vojkovo brigado je vstopil septembra 1943, padel v Stari Oselici 17. novembra 1943.

Albin Vidmar, rojen leta 1916 v Čekovniku pri Idriji, v Vojkovo brigado je vstopil septembra 1943, padel v Stari Oselici 17. novembra 1943.

Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 351-353.

Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/trebija.html

Dostop do grobišča je s Trebije, pod h. št. 55.

NA TEM MESTU JE POKOPANIH

23 NEPOZNANIH JUNAKOV

BORCEV NOB,

KI SO V LETIH 1941 – 1945

PADLI NA TUKAJŠNJEM OBMOČJU

SLAVA JIM!

                                                      ZB TREBIJA

—

—

Obstoječi spomeniki

—

Franc Podnar

—

—

—

grobišče

Gorenja vas

2056 TREBIJA, 352/1

6275

Vrunčev dom na Svetini

Sprva počitniški dom na Svetini so zgradili člani ZZB za vrednote NOB Štore, ga slovesno odprli 15.07.1962, sedaj pa je v lasti Lovske družine Bojansko Štore. Ob odprtju je bilo prisotnih še sedem članov I. celjske čete.Vir: http://www.zsc.si/wp-content/uploads/2016/06/Celjska-partizanska-%C4%8Det1.pdf

Dom Lovske družine Bojansko Štore, Javornik 29.

               [zvezda]
         VRUNČEV DOM 
ZGRADILA ZB NOV ŠTORE
               4-7-1962

—

—

Obstoječi spomeniki

—

Bor1974, 15.10.2023

10.6.2024. 00:00

—

M.Kermavnar, 10. 6. 2024, po predlogi Mojce Luštrek uredil Ime spomenika in dodal fotografije 3/1 do 3/3.

Spominska plošča

Štore

K. o. 1087 Svetina, parc. št. 611/1

3245

Žrtvam za svobodo, Duplica

48 padlim delavcem tovarne Stol v NOV. Odkrita 30. avgusta 1953. Imena delavcev so tudi na spomeniku v parku pred stavbo.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 208.

Spominska obeležja NOB občine Kamnik, Kamnik: Kulturna skupnost, Zveza združenj borcev NOB, 1975, spomenik št. 5.

Vodnik po poti spominov NOB občine Kamnik, 1988, str. 55.

EŠD 11956

Jakopičeva 11., v avli vhoda na sredini stavbe (nekoč Kulturni dom).

                     [zvezda]

        ŽRTVAM ZA SVOBODO

DOBAJ VINKO             1922 – 1942
OGRINC JANEZ           1900 – 
BEŠTER ALOJZ           1925 – 1943
MOLE FRANC              1917 –
SLEJKO ALOJZ            1899 –
ŽUPANČIČ JOŽE         1922  –
LAH JANEZ                  1920 –
SEMEJA SLAVKO        1925 –
BREMŠAK JANEZ       1904 – 1944
BURGAR JANEZ                  – 
ČERNE LADO                       – 
DOLNIČAR FRANC      1912 –
KLADNIK IVAN             1919 –
NADIŽAR ANTON        1916 –
PESTOTNIK JOŽE       1910 –
PLEVEL STANE                    –
SRŠEN FRANC            1921 –
STELE JOŽE                1913 –
ZABAVNIK IVAN           1920 –
ZABAVNIK IVAN           1911 –
LAJEVEC BOJAN         1923 –
ULČAR PAVEL              1914 –
BRLEC IVAN                          –
BRLEC MIHA                1922 –
SEMEJA JOŽE             1892 –
VENGUST IVAN           1914 –
HRIBAR JANEZ                     –
OREŠNIK IVAN            1916 –
PROSEN VIKTOR        1911 –
PLAHUTNIK IVAN        1926 –
JAZBEC ALBERT         1913 – 1945
JERMAN STANE          1908 –
KEPIC JANEZ              1929 –
LEVEC FRANC            1911 –
SEMEJA FRANC          1914 –
ŠAVELJ JOŽE              1922 –
ROZMAN BOJAN         1926 –
KOLARIČ MILAN          1921 – 1941
FORNESCI FRANC      1905 – 1942
ŽBOGAR STANE          1903 –
KREGAR KARL            1916 –
MASTNAK IVAN           1909 –
OREŠNIK FRANC        1913 –
KADUNC LUDVIK         1918 – 1943
VENGUST DOMINIK    1923 –
SEMEJA LJUDMILA      1923 – 1944
URBANIJA FRANC       1910 –
HUMAR KAREL            1927 – 1945

                      SLAVA JIM

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M. Hladnik 21. 6. 2018

5.7.2024. 00:00

—

M.Kermavnar, dodal fotografije 3/2 do 3/5 Zdenke Primožič in dopisal imena

marmornata plošča s Triglavom in zvezdo

Kamnik

1908 PODGORJE, 1420/18

5088

Notranjski odred, Velike Bloke

Na območju nekdanje vojašnice Velike Bloke je pred skrajno levo stavbo stal spomenik, steber z bronastima ploščama, stilizirano vejo ter petokrako zvezdo na vrhu. Levo in desno sta bila manjša bazena z vodo. Do spomenika so vodile z nižjega nivoja kamnite stopnice. Na višji, čelni plošči je bil lika partizana, na desni, nižji, napis. Vojašnica se je imenovala po Notranjskem partizanskem odredu, proti koncu svojega delovanja je v njej bil 502. Učni center JLA. Po letu 2009 se je področje vojašnice razdelilo na vojaški del in za potrebe obrtne cone. Neznanci so najprej ukradli plošči in zvezdo, odstranjene so bile marmorne plošče, kasneje je bil spomenik zrušen (vandaliziran).

• Miloš Toni: Velike Bloke, kasarna, spomenik.

Opomba 1: Gre za enega od razmeroma redkih slovenskih spomenikov NOB, ki so bili tako temeljito demolirani.

• Kronika   

»VELIKO SLAVJE NA VELIKIH BLOKAH — SPOMENIK JE ODKRIL JANKO RUDOLF, PRISOSTVOVALO PA JE 5000 LJUDI, MED NJIMI TUDI BORCI NOTRANJSKEGA ODREDA IN DRUGIH ENOT, KI SO SE BOJEVALE NA NOTRANJSKEM 

Borci Notranjskega partizanskega odreda se še po vojni niso sestali. Krajevni odbor Zveze borcev je zato imenoval odbor, ki naj bi organiziral zbor borcev Notranjskega odreda.

Zbor je bil 18. septembra v Starem trgu pri Ložu. Iz vseh strani so prihajali borci. Prijazni Stari trg je bil ves v zastavah; avtomobilov je bilo toliko, da je bilo težko najti parkirni prostor. Borce je pozdravil predsednik občinske skupščine Cerknica tovariš Franc Kavčič, patrulje pa so ponesle vence k spomenikom in spominskim ploščam v občini. Nato je kolona osebnih avtomobilov in avtobusov krenila proti Velikim Blokam. Tam je v lepo urejenem parku vojašnice Notranjskega odreda že bila zbrana množica, ki je želela prisostvovati otvoritvi spomenika Notranjskemu partizanskemu odredu. In ko je podpredsednik skupščine SR Slovenije tovariš Janko Rudolf odkril spomenik in spregovoril, je bilo tam zbranih 5000 ljudi. Ob tej priložnosti je nekdanji komandant Notranjskega odreda Franc Sotlar izročil partizansko zastavo predstavniku garnizije Velike Bloke. Zapel je moški pevski zbor Svobode Loška dolina, recitator je navdušil množico, zaigrala je tudi godba sindikalne podružnice Kovinoplastike. Udeleženci zbora so poslali pozdravno brzojavko tovarišu Titu. 

Po zboru se je nadaljevalo partizansko srečanje v vzdušju, ki ga prisotni dolgo ne bodo pozabili.«

• Spomenik Notranjskemu partizanskemu odredu. Glas Notranjske 5/7 (1966) 1. okt. 1966, naslovna stran.

geslo: vojska123

V naselju Velike Bloke se po cesti mimo gostilne Miklavčič zapeljemo v vojašnico nekdanje JLA. Spomenik je stal levo pred skrajno levo stavbo, kjer so bile spalnice .

 NOTRANJSKEMU

PARTIZANSKEMU ODREDU

OD 24.IV.1942 - 16.V.1945          

                 NOTRANJCI 

                 IN PRIPADNIKI JLA

                 .

S PONOSOM ZA VEDNO

                BRANILCE TEH KRAJEV

V HVALEŽNEM SPOMINU

                BO HRANIL NAŠ ROD

—

—

Uničeni spomeniki

—

D.Divjak, 25. marec 2020 23.julij 2021 dopolnil D.Divjak

26.2.2024. 00:00

—

23.7.2021 dopolnil podatke D.Divjak M. Kermavnar, 1.4.2023, dodal Opombo 1 M.Kermavnar, 26.2.2024, po predlogi Zdenke Primožič dodal fotografijo 2 in izvleček članka iz časopisa Glas Notranjske.

Spomenik

Bloke

K.o.: 1673-Velike Bloke, št. parc.:2010/26