| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Moravče, pokopališče, Napokoj Vojka |
. 1 Podatki o tem dogodku so objavljeni v knjigi dr. Toneta Ferenca: 'Satan, njegovo delo in smrt,' na str. 201–205 in 221; Založba Borec, 1979.«
. »Pismo Ne joči, mama, Ne joči, mama! Ne joči, mama, Cvetko Zagorski
.»Cvetko Zagorski, 28-letni novinar, pesnik, pisatelj, član AGITPROP-a pri Pokrajinskem odboru za Štajersko. […] Cvetko Zagorski-Vojka, (glej spredaj). Besedilo je nastalo prve dni maja na Grmačah nad Moravčami, ko je padla mlada partizanka Vojka Napokoj, hčerka učitelja iz Moravč, s še dvema Zagorjanoma. Od daleč so opazovali okupatorjevo proslavo v Zagorju, pa jih je nekdo prepoznal in izdal. Žalostno novico Vojkini smrti je moral njenim staršem sporočiti avtor in je pod tem vtisom napisal tudi to pesem. Objavljena je v Mladini, glasilu ZMS, 1. II. št. 3 maj 1944. Znana je tudi varianta besedila z naslovom Pismo, objavljena v Ljudski pravici, 1. V., št. 8, 4. 6. 1944. Tipkopis hrani avtor, ciklostiran list, kjer komentar k besedilu avtorstvo pripisuje kurirki Vojki sami, po IZDG fasc. 37, mapa1/4. […]
Ne joči, mama!
Ne joči, mama,
strel skozi prsi me več ne boli,
Zares, živela bi rada,
vendar prelila
za véliko stvar
svojo mlado sem kri.
Ne joči, mama,
iz nerazcvelega popja
se ta moja mladost,
ki sem darovala jo domovini,
v pomlad razcveti.
Ne joči, mama,
zakaj le-to me boli.
Za menoj v bolečini
še ti – stisni pesti!"
Opomba • Vojka Napokoj je napisana tudi na spominskem znamenju trem aktivistom v Ravenski vasi in na spomeniku padlim v NOB v Ravenski vasi, na spomeniku v Izlakah ter na spomeniku V spomin žrtvam Moravške doline 1941 – 1945 v Spominskem parku pred cerkvijo sredi Moravč. · • Po Vojki Napokoj je poimenovana ustanova Vzgojno varstvena enota Vojke Napokoj, Osnovna šola Jurija Vege, Moravče. . |
Pokopališče Moravče, P: B, V. 8, S. 4 |
DRUŽINA hčerka VOJKA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 16.4.2024, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič.
Zdenka Primožič 18. 8. 2024 dopolnila Opis z besedilom pesmi Ne joči, mama!, objavljenem v knjigi Slovensko pesništvo upora 1941-1945. |
16.4.2024. 00:00 |
20.9.2025. 17:10 |
— |
— |
Moravče |
K. o. 1955 Moravče, parc. št. 137/1 |
|
Osnovna šola Lokovica |
Ob vhodu v šolsko poslopje je na kovano konstrukcijo postavljena spominska plošča, ki je posvečena enajstim padlim domačinom - borcem NOV in žrtvam fašističnega nasilja v letih 1941 - 1945. Spominsko znamenje je bilo odkrito 28. septembra 1980. Vir: Spomeniki in znamenja NOB v Mežiški dolini Avtorja: Prof. Janez Mrdavšič in Alojz Krivograd |
Pod vrhom klanca na Holmecu ob državni cesti Poljana - Mejni prehod Holmec je odcep desno za podružnično osnovno šolo Franja Goloba na Holmecu (Dolga Brda 37 a, Prevalje). Ob glavnem vhodu v šolo je postavljeno spominsko znamenje. |
Z RASTJO V SVOBODI SE RAZCVETA NAŠA ŽRTEV PADLI BORCI NOV IN ŽRTVI FAŠISTIČNEGA NASILJA 1941 - 1945 GRADIŠNIK HERMAN 1923 - 1945 GRADIŠNIK MATEVŽ 1912 - 1945 KRAJGER MAKS 1918 - 1944 KRALJ MIRKO 1910 - 1944 KRAMOLC LENART 1902 - 1945 PODRIČNIKPAVEL 1923 - 1945 PRELOGAR KAREL 1907 - 1945 STROPNIK PAVEL 1903 - 1945 ZDOVC MIRKO 1920 - 1944 VALENTAR GREGOR 1915 - 1945 ZDOVC FRANC 1899 - 1945 28. 9. 1980 KK SZDL HOLMEC |
— |
— |
— |
— |
Alojz Ovnič, 20.april 2017 |
— |
— |
Dodal poštni naslov in pobrisal podvojeni vnos S. Gradišnika. -- M. Hladnik 30. 5. 2023 |
Spominska plošča na kovanem podstavku |
Prevalje |
— |
|
Spomenik na Ilovi Gori |
Spomenik je visok 4,5 m. na sredini je navzgor in navzdol preklan v 2 kraka, napis pod vklesano zvezdo je na sprednjem spodnjem delu. Načrt za spomenik je izdelal arhitekt Edo Mihevc, avtor napisa pa je Tone Seliškar. Spomenik so odkrili 10. septembra 1961. Ob spomeniku je grobnica okoli 70 padlih borcev, urejena 8. maja 1949. H grobnici na levi vodijo 4 stopnice, k spomeniku pa še tri. Okolje je urejeno, razen skrinjice za spomenikom, namenjene podpisovanju obiskovalcev, ki je žal prazna in poškodovana. Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 35. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 105 in 111. |
nad vasjo Velika Ilova Gora v ovinku v smeri proti Prelogu in Ravnem Dolu |
Na grobnici piše: TUKAJ POČIVA 64 NEIMENOVANIH BORK IN BORCEV NARODNOOSVOBODILNE VOJSKE, KI SO PADLI V 6. NEMŠKI OFENZIVI NOVEMBRA 1943 Na sprednji strani obeliska piše: NE IN NE NISO NAS STRLI IN NIHČE NAS NIKDAR NE BO. TRPELI, KRVAVELI, PADALI SMO IN NA NAŠI ZEMLJI OBSTALI. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik |
— |
— |
— |
visok obelisk in marmorni pokrov grobnice |
Grosuplje |
1793 ILOVA GORA, 80/2 |
|
Spominska plošča padlim prvoborcem družine Letonja |
Rojstna hiša in dom padlih bratov Letonja, obeležena s spominsko ploščo. Jože
in Vlado Letonja sta bila organizatorja narodnoosvobodilnega gibanja v Savinjski
dolini in na Koroškem. |
Veliki Vrh 29. Hiša stoji v jugozahodnem delu razloženega naselja. |
[zvezda] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ana Kočar, 08.04.2019
Stane Gradišnik, 21. 08. 2020 |
— |
— |
— |
Marmorna plošča na fasadi domačije. |
Šmartno ob Paki |
— |
|
Spominsko znamenje pri Lopatetu - Požgana partizanska domačija in zažgane žrtve |
Nemci so maja 1944 požgali domačijo Lopatetovih v bližini Št. Vida. V domačiji so zgoreli trije domačini Luka in Matevž Poznič in Jakob Konečnik. Sto metrov pod požgano domačijo nad cesto so 13. avgusta 1984 odkrili spominsko znamenje |
Spomenik leži tik nad cesto Črna - Sleme 500 m pred Šentvidom .Spomenik je dobro viden iz ceste in lepo urejen. |
MAJA 1944 SO LUKA POZNIČ, MATEVŽ POZNIČ IN JAKOB KONEČNIK ZGORELI Z DOMOM LOPATETOVIH ŽIVIM V OPOMIN SLEDI BESNENJA RANJENE ZVERI ZB ČRNA |
— |
— |
— |
— |
a. Ovnič, 7. maj 2017 |
— |
— |
6.6.2023 Pravilno lociral spomenik 200 metrov stran. |
Bronasta plošča na grobo obdelanem večjem kamnu |
Šoštanj |
— |
|
Maribor, Spomenik padlim in žrtvam NOB |
Poleg Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor, ZDRAVSTVENA POSTAJA POBREŽJE, Cesta XIV. divizije 30. |
PADLIM IN ŽRTVAM leva plošča: |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar |
28.7.2021. 00:00 |
— |
— |
— |
Maribor |
— |
||
V Šimenovih dolinah - bolnica |
Bolnišnica je delovala od konca septembra do oktobra 1942. Iz Prezidanskega Berinščka se je bolnišnica morala na hitro umakniti v smeri Belih Vod pod Škodovnikom. Pot ni bila lahka, ker so morali nositi del nepokretnih ranjencev. Šotore so postavili na dnu vrtače, ki jih je zakrivala pred pogledi. Taborišče se je opazilo šele, ko si prišel do same vrtače. V začetku je bilo zelo težko zaradi pomanjkanja sanitetnega materiala. Kasneje so s Primorske po zvezah redno dobivali zdravila. Za hrano so dvakrat dnevno skrbeli domačini. Dober streljaj od bolnišnice so civilisti kmalu postavili taborišče Slivniškega bataljona, kar je ogrožalo konspiracijo bolnišnico. Zato so se morali umakniti in preseliti bolnišnico v bližino Soškovih lokvic na koncu Županovega Laza. Bolnica1234 |
— |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
D.Divjak 9.7.2022 |
9.7.2022. 00:00 |
28.10.2025. 13:39 |
— |
— |
Hrvaška, Čabar |
— |
|
Spomenik padlim, Gorišnica |
Na fotografiji , slika 3, iz 70-ih let 20. stol. vidimo center Gorišnice. Na levi strani ceste je šolska stavba, na desni pa cerkev, pred katero je od 7. 8. 1966 stal spomenik 28 padlim domačinom v NOB. Kasneje so ga zaradi preureditve prostora prestavili in stoji danes na gorišniškem pokopališču. Načrt za spomenik je pripravil Janez Rebernak, izdelali pa so ga v kamnolomu Cezlak na Pohorju.
Opomba 1: »Letošnje praznovanje občinskega praznika občine Ptuj je obsegalo več prireditev. […] Težišče praznovanja pa je bilo letos v Gorišnici. Tam je bila v nedeljo, 7. avgusta [1966], v zadružnem domu svečana seja skupščine občine, ki ji je prisostvovalo tudi lepo število gostov ter domačinov iz Gorišnice in njenega območja. […] Po seji je bilo ob 10. uri odkritje spomenika padlim borcem NOV. Spomenik je postavljen pred šolo v Gorišnici. Je iz pohorskega granita, vanj pa je vklesanih 27 imen padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja z gorišniškega območja. Na čelni strani spomenika je napis: Na spomeniku je napisan tudi Ivan Vojsk, ki ga elektronski vir ne omenja. SIstory navaja: Ime in priimek: Ivan Vojsk, Oče: NULL, Datum rojstva: 00.00.1922, Kraj rojstva: NULL, Kraj bivanja: Moškanjci, PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 00.00.1944, Kraj smrti / izginotja: NULL, Kraj pokopa: NULL, Država pokopa: Ni podatka |
Na lokalnem pokopališču v Gorišnici je urejena posebna površina s spomenikom in dvema klopema. Nahaja se nasproti vhoda. Koordinate: 46.40550, 16.01011. |
V SVETEL SPOMIN VAM KI STE V SMRTI ZAJELI SPOZNANJE DA JE SVET ZA VSE ENAK 1941 - 1945 . FORMIN. TRUNK MARTIN - 1926 GAJEVCI. KOLENKO FRANC - 1926 RIŽNAR FRANC - 1898 PUKŠIČ ANTON - 1910 GORIŠNICA. FERLEŽ ANTON - 1925 KLANČNIK STANKO - 1923 LIPA OTO - 1921 MUHIČ ALOJZ - 1917 - MURETINCI. AMBROŽ IVAN - 1927 AMBROŽ VINCENC - 1899 BELŠAK FRANC -1922. PRELOG ALOJZ - 1919 ZAGAJIČI. PIVKO FRANC - 1914 PLOHL JANEZ -1927. VOJSK FRANC - 1909 ZAMUŠANI. KRAJNČIČ CIRIL- 1910 ŠPRAJC VENČEK - 1923 ŽNIDARIČ BOŽO - 1922 - MALA VAS. MURKOVIČ FRANC - 1923 MURKOVIČ STANKO - 1904 VAJDA MARTIN - 1920 MOŠKAJNCI. CVETKO JULKA - 1914 ČREŠNIK JOŽE - 1918. KUREŽ PETER - 1914 SEVER RUDA - 1920. TOBIJAS FRANC - 1919 VOJSK IVAN - 1922. ROŠKAR FRANC - 1924 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Bor1974, 06.II.2020
Dopolnil D.Divjak, 24.4.2020
21.maj 2021 dopolnl D.Divjak |
2.4.2024. 00:00 |
31.10.2025. 13:46 |
Slike 4 Bor1974-26.X.2020
21.5.2021 vnesel tekst s plošč D.Divjak
M.Kermavnar, 13.12.2023, dopolnil tekst s plošč, dodal Opombo 1 po predlogi Zdenke Primožič |
Spomenik |
GORIŠNICA |
K.o.: 408-GORIŠNICA, št.parc.: 337 |
|
Nemški napad na bazo - Spominsko znamenje na Polovcu |
Nemci so v noči iz 11. na 12. februar 1945 napadli bazo Okrajnega odbora odbora OF Prevalje v Lukeževih gozdovih na senčni strani Javorja, na Polovcu. V boju je padlo šest aktivistov OF, rešilo pa se jih je pet. Za časa vojne so bazo imenovali Jedlovčki bunker. Vir: spomeniki in znamenja NOB v Mežiški dolini Avtorja: Prof. Janez Mrdavšič in Alojz Krivograd |
Spomenik stoji ob cesti Črna na Kor.--Šoštanj. Odcep od ceste pri Drvodelovem mlinu (3 km iz Črne) desno in po gozdni poti naravnost vse do spomenika na desni strani ceste. Pred spomenikom je ostrejši levi ovinek in potok. Spomenik je dobro viden ob poti. |
TU SO 12. FEBRUARJA1945 PADLI AKTIVISTI OF ZORKA - TONČKA - EDI - IVAN - LOJZI - ANZI POBITI OB SVITU SVOBODE - V SVOBODI NAM KAŽEJO POT ZB ČRNA |
— |
— |
— |
— |
Alojz Ovnič, 18. maj 2017 |
— |
— |
6.6.2023 Lociral spomenik na pravilno lokacijo dva kilometra stran od prvotne oznake. bb |
Zidana osnova na betonskem temelju na kateri ji na desni strani plošča na levi strani pa je znakOF v krogu, ki izžarevajo žarki in vaza na vrhu. |
Črna na Koroškem |
— |
|
Pševo, spominske plošče padlim domačinom |
Kompozicija treh spominskih plošč z imeni trinajstih padlih domačinov med NOB, posvetilnim verzom in posvetilom vaščanov Čepulj, Javornika, Pševa, Rakovice, Zabukovja. Vse plošče so izdelane sivega istrskega marmorja. Pokončna plošča v sredini, z imeni padlih je visoka 140 cm, široka 63 cm. Na levi je manjša podolgovata plošča (80 cm x 35 cm). Na desni je najmanjša plošča (55 cm x 40 cm). Avtor 1959 odkritih plošč je arhitekt Maks Stenar. Spominske plošče so oskrbeli vaščani omenjenih zaselkov na pobočjih Jošta. VIRI: Pomniki NOB v občini Kranj, str. 68-69. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 232. http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=21288 EŠD: 21288, memorialna dediščina |
Spominska plošča je pritrjena na severozahodno fasado gasilskega doma na Pševem, Pševo 3 (prvotno na pročelju osnovne šole Pševo). |
V pokončno ploščo v sredini so vklesana imena: BALANČ JERNEJ 1898 – 1943 BENEDIČIČ ALBIN 1921 – 1945 BENEDIČIČ AVGUST 1921 – 1944 BENEDIČIČ RUDOLF 1922 – 1944 BENEDIK JANEZ 1902 – 1945 BENEDIK LJUDMILA 1918 – 1943 BENEDIK LOVRENC 1909 – 1945 BENEDIK STANISLAV 1920 – 1943 JEREB JOŽE 1910 – 1944 POTOČNIK FRANC 1923 – 1944 ŠVEGELJ MIRKO 1922 – 1943 VALANČIČ ANTON 1904 – 1944 VALANČIČ JOŽE 1900 - 1945 . V podolgovato ploščo je vklesano: VSI NEPOZABNI TI ROJAKI ZA NAS SO PADLI KOT JUNAKI KDOR MIMO GRE, TEJ NEMI ČETI SPOMON HVALEŽEN NAJ POSVETI . Na najmanjši plošči je vklesan napis: VAŠČANI ČEPULJ, JAVORNIKA, PŠEVA, RAKOVICE IN ZABUKOVJA 1.MAJA 1959 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Mihovec ZBNOB KO Žabnica, Lado Nikšič, avgust 2014 |
— |
— |
— |
spominske plošče |
Kranj |
2130 PŠEVO, 293/5 |
|
Ljubljana - Ustanovitev OF |
Osvobodilna fronta je bila organizacija različnih skupin pod vodstvom Komunistične partije, ki se je med drugo svetovno vojno aktivno in z orožjem uprla okupatorju. Spomenik stoji pred hišo na naslovu Cesta 27. aprila 51 (takrat Večna pot 3, dom Josipa Vidmarja), kjer je potekal ustanovni sestanek. Udeležili so se ga: Boris Kidrič, Aleš Bebler, Boris Ziherl (predstavniki komunistov), Franc Šturm, Ferdo Kozak, Josip Vidmar (predstavniki kulturnih delavcev), Josip Rus (predstavnik Sokola) in Tone Fajfar (predstavnik krščanskih socialistov. Čeprav je bilo prvotno rečeno, da je ustanovni sestanek potekal 27. aprila 1941, je bilo kasneje ugotovljeno, da je potekal dan prej, torej 26. aprila 1941, vendar se je zaradi zakoreninjenosti prvega datuma le-ta ohranil. Na sestanku niso vodili zapisnika, zato so bili glavni sklepi v petih točkah povzeti za nazaj: 1. Uspehi tujčeve demagogije so zgolj trenutni, na obzorju je vsenarodno množično gibanje. 2. Slovenski narod bodo osvobodile njegove ljudske sile. 3. Ljudje in krogi, ki so odgovorni za poraz in zasužnjenje, bodo postali opora tujim zatiralcem. 4. Sovjetska zveza je up in nada slovenskega narodnoosvobodilnega gibanja. 5. Z delom je treba pričeti takoj. Vir: Repe, Božo. S puško in knjigo. Narodnoosvobodilni boj slovenskega naroda 1941 - 1945. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2015. Spomenik ustanovitvi Osvobodilne fronte si je Jože Plečnik zamislil kot kamnit stenski vodnjak, zaključen s simbolom Triglava in peterokrako zvezdo. Prostor spomenika je na pločniku zaznamovan s konfini in kamnitim tlakom. Postavljen 27. aprila 1951, sodelavec Milan Arnež. Foto: Boštjan Potočnik EŠD 22797 Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 51-52. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 65. |
Spomenik stoji pred hišo na naslovu Cesta 27. aprila 51 v Ljubljani (nekoč Večna pot). |
27 APRILA 1941 JE BILA V TEJ HIŠI USTANOVLJENA OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Boštjan Potočnik, 9.1.2017 |
17.10.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 7.5.2021, Obeležje odkrito 26.4.2021 v Vidmarjevi hiši v Rožni dolini, LJ,
https://www.rtvslo.si/slovenija/v-vidmarjevi-hisi-odkrili-spominsko-plosco-ob-80-obletnici-upora-proti-okupatorju/578095
M. Kermavnar, 8.5.2022: Združil z novejšim zapisom/dvojnikom po podatkih iz VPP (S. Gradišnik, 26.3.2022, lokacija 46°3'8.55" N 14°28'52.43" E). Dvojnik izbrisal.
Krečičev katalog navaja samo Plečnikovo avtorstvo spomenika.
M.Kermavnar, 17.10.2023, uredil napis na spomeniku in dodal fotografijo 3/2 Mojce Luštrek. |
prosto stoječi spomenik |
Ljubljana |
Vič, 82/8 |
|
Slavko Krušnik - Mihec |
|
Ob poti spominov in tovarištva v Ljubljani v Kosezah. |
DRUŠTVO ZELENI PRSTAN SLAVKU KRUŠNIKU - MIHCU ob 90 letnici NJEGOVA PLANINSKA SKUPINA 2014 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po fotografijah in opisu Mojce Župančič. |
27.4.2020. 00:00 |
— |
— |
medaljon |
Ljubljana |
Zgornja Šiška, 1163/5 |
|
Komen - freski v zadružnem domu |
Freski v zadružnem domu so od leta 1948 do oktobra 1949 delali slikarji Ive Šubic, Floris Oblak, Janez Vidic in Ivan Seljak. Prikazan je prizor v Komnu nesrečnega 15.februarja 1944, ko so Nemci izgnali domačine. V ozadju je dobro viden vaški zvonik in ruševine komenskih hiš. V izgnanstvo so morali vsi moški, ženske in otroci. Zdravi in bolni. S seboj so nesli cule, v katerih je bilo le tisto, kar so uspeli v kratki uri pripraviti za popotnico. Vir: Pomniki našega trpljenja v letih 1941 - 1945, Zdenka Kaplan, Društvo izgnancev Slovenije 1941-1945, Ljubljana 2005 Občina Komen je v decembrski številki Burje (2021) , občinskega glasila in na svoji internetni strani objavila idejno zasnovo novega kulturnega doma, ki predvideva, ki predvideva rušitev dotrajanega starega in gradnjo novega objekta. Obstoječi dom je bil v okviru Zadruge zgrajen leta 1948 v štiridesetih oziroma oseminštiridesetih dneh in je bil prvi na Primorskem in tretji v Sloveniji. Postavili so ga vaščani in sicer iz kamenja, zbranega na pogoriščih v Komnu. , v sosednjih vaseh in javah, to je manjših kamnolomih. Notranjost so začeli urejati naslednje leto, ko so kraj kot prostovoljci obiskali mladi slikarji Ive Šubic, Boris Oblak in Janez Vidic. Plod njihovega bivanja pri domačinih sta postali dve stenski sliki oziroma poslikavi: prva upodablja zgodovino Komna od Osvobodilne fronte, druga kmečko življenje od pomladi do jeseni. Za poslikavi so odprte še vse možnosti, torej izdelava replik, digitalnega zapisa ali pa da se originala ohranita in da se ju prenese v druge prostore. Vir: Mi gradimo zadružne domove, zadružni domovi gradijo nas!, Žiga Fabjan, Radio Študent-Offside, 13.januar 2022 Vir: Pomniki našega trpljenja v letih 1941-1945 in v spomin umrlim v izgnanstvu, Zdenka Kaplan, Društvo izgnancev Slovenije 1941-1945, Ljubljana 2005 foto123 |
V središču naselja na naslovu Komen 118 |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
D.Divjak 17.4.2022 |
17.4.2022. 00:00 |
— |
— |
Freske |
Komen |
K.o.: 2412 - KOMEN, št.parc.: 1871/2 |
|
Borcem in talcem |
8 m visok žlebljen obelisk z imeni med NOB padlih borcev in talcev v spodnjem delu je delo arhitekta Dušana Samca. EŠD 10449 |
V parku pred cerkvijo sredi vasi, severno od magistralne ceste, zraven gasilskega doma v kraju Gotovlje. |
V SPOMIN PADLIM BORCEM NOV IN BORCI 8 IMEN TALCI 5 IMEN NEDOKONČANO XX |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 21. 8. 2019 |
— |
— |
— |
obelisk |
Žalec |
— |
|
Grob borca ob Tesnici |
Grob borca NOV ob glavni cesti preko potoka Tesnica. https://dokumenti-pis.mop.gov.si/javno/veljavni/O144/7/NPB.pdf "Pred Sodinovo žago je v gozdičku ob potoku spomenik padlemu Francu Polancu" (Konjiška planinska pot, 16). Najbrž je to isti spomenik. |
Desno ob cesti Frankolovo-Zreče, pred zaselkom Graben. Do groba vodi s ceste mostiček čez potok Tesnico in tlakovan dohod.
[46°20 ́42.27 ̋15°20 ́26.81 ̋ -- lokacija je prekopirana iz Odloka občine Zreče, je napačna, prava je tista na zemljevidu, tudi podatek o h. št. Stranice 88 je napačen.]
Spodnje Stranice 30 |
TU JE GROB BORCA NOV KI JE PADEL V |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 1. 4. 2018
7.marec 2021 dopolnil D.Divjak |
16.3.2025. 00:00 |
— |
7.3.2021 dopolnil podatke D.Divjak |
granitni klesani |
Zreče |
K.o.: 1104-PRELOGE, št.parc.: 1390/9 |
|
Širca, pokopališče Žalec |
Iskalnik grobov Žalec (http://www.jkp-zalec.si/storitve/iskalnik-grobov/199). |
Pokopališče Žalec. Del 1 Polje E Vrsta 11 Številka 6 |
ŠIRCA FRIDERIK * 6. 3. 1891 + 23. 9. 1942 MIROSLAV *8. 4. 1924 + 1942 |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 30. 8. 2019 |
— |
— |
— |
— |
Žalec |
— |
|
LESNO BRDO - spomenik taboru Rašiške čete in taboru II.čete I. bat. Dolomitskega odreda |
EŠD: NI Spomenik je predstavljala prirezana betonska prizma velikosti okoli 60 x 80 cm, z vgrajeno kovinsko ploščo velikosti okoli 40 x 50 cm z reliefnim napisom in je bila postavljena na najvišji točki Velikega vrha, imenovanega tudi "Miza", ki je znani cilj pohodnikov. Spomenik so postavili in odkrili v 60. letih, a so ga vandali pred nekaj leti tako uničili, da ni ostalo sledi o njem. |
Veliki vrh - Miza nad Lesnim Brdom. Dostop na Vrh je možen skozi Lesno Brdo, iz Jordanovega kota, iz Kačje vasi ali iz Loga. Poti oz. steze so lepo vidne. |
NA TEM MESTU SE JE ZADRŽEVALA RAŠIŠKA ČETA OD 7.XI. - 6.XII.1941. JULIJA 1942. PA II. ČETA I. BAT. DOLOMITSKEGA ODREDA. KOMANDIR ČETE JE BIL ČRT - KONDI ŠIMNIC |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
T. Bizjak 16.7.2019; |
— |
— |
— |
betonska prizma s kovinsko ploščo, memorialna dediščina, kraj zgodovinskega dogajanja |
Vrhnika |
k.o.1998 - Velika Ligojna, parc. št. 1629/2 |
|
spominski plošči na vhodu OŠ |
Datum odkritja 1956 ali 1957, izvajalec del kamnosek Mulej Jožko, Videm - Krško. Na dveh glajenih kamnitih ploščah so vklesana imena padlih partizanov in žrtev fašističnega nasilja. EŠD 10486 Google pokaže leta 2023, da sta bili plošči ob prenovi stare šole in dograditvi nove odstranjeni in preseljeni na nek vogal, ki ga na Google s pogledom z glavne ceste ni mogoče določiti. Nad ploščama ni več zvezd. (MK) |
Spominski plošča sta ob vhodu v stari del šole v Cerkljah, h. št. 3 |
1. PLOŠČA PADLIM BORCEM BUTARA JOŽE 1924 - 1945 BUTARA KAREL 1926 - 1945 SRPČIČ MARTIN 1914 - 1944 BAŠKOVIČ FRANC 1925 - 1945 BAŠKOVIČ ALFONZ 1926 -1945 BUTARA FRANC 1915 - 1943 KALIN ANTON 1921 - 1943 MARETIČ JOŽE 1923 - 1943 ŠTEFANIČ RUDI 1915 - 1944 KUHAR JOŽE 1916 - 1942 PEŠEC RUDI 1916 - 1945 PEŠEC JOŽE 1914 - 1945 ŠTEFANIČ SLAVKO 1923 - 1945 KUŽELJ JOŽE 1911 - 1943 II. PLOŠČA ŽRTVE IGNOTI JANEZ 1879 - 1944 KUS KAROLINA 1928 - 1944 KUŽELJ JOŽEF 1911 - 1943 KVARTUH MARTIN 1909 - 1945 GRAMC FRANC 1920 - 1941 PFEGA JANEZ 1907 - 1944 ŠPOLAR ANTON st. 1879 - 1944 ŠPOLAR ANTON ml. 1919 - 1941 SMUKOVIČ FRANC 1929 - 1943 NAGY ALBERT 1911 - 1944 ŠULEN JOŽEF 1909 - 1944 |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
— |
— |
4.8.2025. 17:27 |
M. Kermavnar, 4.8.2025, dodal dve fotografiji, dopolnil opis in lokacijo. Status zaradi prestavitve postavil na neobiskan. |
Spominska plošča |
Brežice |
3126/1 k. o. Cerklje ob Krki, splošno ljudsko premoženje Cerklje ob Krki |
|
Janez Penko |
V Slavini je živel tigrovec Janez Penko, zaprt, mučen...fašizem je povzročil mnogo gorja na Primorskem. Vir: FB, Bruna Olenik. geslo: TIGR |
Pokopališče Slavina. |
PENKO JANEZ 1905 - 1975 |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
S.Gradišnik, 31. 10. 2023 |
31.10.2023. 00:00 |
— |
— |
Nagrobnik |
Postojna |
— |
|
Spominska plošča pri Zgagi |
S kovinsko ograjo obdano betonsko obeležje (odkrito 1. novembra ali decembra 1951) z zaključkom v obliki stiliziranega Triglava in s pravokotno, svetlo kamnito ploščo, na kateri je vklesan napis pri Zgagi v Podporeznu je posvečeno petim žrtvam fašističnega nasilja, ustreljenim 18. novembra 1943. Odkrili so jo leta 1951 na vstopu v Štulčevo grapo. Dostop s ceste Železniki–Podbrdo. Novembra 1943 so Nemci izvedli proti zelo aktivnim enotam 31. divizije obsežno ofenzivo Traufe, ki je zajela osvobojeno ozemlje na Gorenjskem in Cerkljanskem, na Žirovskem vrhu v Poljanski dolini ter okolico Ratitovca in Davče v Selški dolini. Med boji v Davči 18. novembra 1943 so Nemci zajeli dva partizana, aretirali dva domačina in Antona Trojarja iz Trtnika pri Podbrdu. Po obsodbi v nemškem štabu pri Zgagi so jih postrelili v Štulčevi grapi. V hudih mukah so umrli šele naslednjega dne. Več.... Podatki o žrtvah: Ludvik Frelih, rojen 21. avgusta 1906 v Davči, kmet, aretiran 18. novembra 1943 Ciril Peternelj, rojen 10. februarja 1923 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil oktobra 1943, ujet 18. novembra 1943. Janez Šubic, rojen 15. oktobra 1910 v Davči, čevljar, aretiran 18. novembra 1943. Anton Trojar, rojen v Trtniku pri Podbrdu, kmečki delavec, aretiran v Podporeznu, ko se je vračal iz Ljubljane domov. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 217-218. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/podporezen.html Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 266. EŠD 21377 |
Dostop s ceste Železniki–Podbrdo. |
V SPOMIN ŽRTVAM NOV USTRELJENI 18. 11. 1943 PETERNELJ CIRIL ŠUBIC JANEZ FRELIH LUDVIK TROJAR ANTON EDEN NEPOZNAN SLAVA JIM! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Železniki |
— |
|
V spomin padlim 1941 - 1945 - Šentrupert |
Celjska četa, ustanovljena 20. 7. 1941 na Resevni, z operativnim področjem jugovzhodno od Voglajne in Savinje, je opravila vrsto diverzij proti okupatorju v bližini Celja in okolici. V nekaj nevarnih okoliščinah in hudih bojih proti mnogo večjim oboroženim okupatorjevim silam je utrpela hude izgube. Zadnji boj so izdani borci te čete bili 27. 8. 1941 v Zavškovem mlinu, v grapi pod naseljem Breze. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, str. 491. Na spomeniku je med žrtvami zapisan tudi Junis Mehmed Arabec. V zapisu na FB strani Ahmeda Pašića, 22. oktobra letos, je zapisana zgodba o dveh Palestincih, 19-letnem Mehmedu Junisu in 21-letnim Abdulom Karimom. Kot vojna ujetnika s Krete na vlaku, ki ju je z ostalimi peljal julija 1941 proti Nemčiji, sta v Celju uspela pobegniti. K sreči sta naletela na aktivista OF, ki ju je pripeljal do Celjske čete. Ta je tedaj štela 8 članov. 27. avgusta 1941 so se po nekaj bojih in akcijah želelo pri Zavškovem mlinu želeli odpočiti. Lokalni kmet jih je izdal in še isti večer so jih napadli okupatorji. V tem boju je padlo pet partizanov in med njimi Mehmed Junis, Abdul Karim je pred bito v mlinu padel v ujetništvo. Pesnik Matej Bor je v spomin na ta dogodek in Palestinca napisal pesem z naslovom Junis in Krim. Vir: Ahmed Pašić, FB, 22.10.2025
|
Ob parkirnem prostoru sredi vasi Šentrupert, na severni strani ceste.
Hiša v bližini: Šentrupert 91 |
"V spomin padlim 1941--1945" "BUČAR JOŽE DEŽELAK ALOJZ DEŽELAK FRANCKA DEŽELAK JOŽE GAČNIK ANTON GRADIČ IVAN HRASTNIK FRANC KNEZ IVAN KOVAČ IVAN KUNEJ MILOŠ MAČKOVŠEK ALOJZ MELINC MIHA MRAZ ALOJZ MUŠERLIN ADAM OPREŠNIK MIHA PUŠNIK ALOJZ PUŠNIK FRANC RAZBORŠEK KARL RAZBORŠEK IVAN" "RIOLINI IVAN ROMIH LUDVIK REZEC FRANC SENICA FRANC ŠKOBERNE ALOJZ TRUPI FRANC VIDEC JAKOB ZAJC JERNEJ ZAPUŠEK JOŽE Borci 1. celjske čete 27. 8. 1941 v Zavškovem mlinu Junis Mehmed - Arabec Mlakar Jože - Istok Srebotnik Jože Šlander Vili - Grom Verčkovnik Mirko - Džoni SLAVA NJIM!" |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 30. 5. 2017
D.Divjak 29.8.2022, 28.10.2025 |
21.10.2023. 00:00 |
28.10.2025. 23:27 |
Bor1974, 28.XII.2020
Dodal posnetke Staneta Gradišnika D.Divjak 29.8.2022, dodal opis o dveh Palestincih, članov Celjske čete, 28.10.2025
S.Gradišnik, 21. 10. 2023, dodal opis. |
— |
Laško |
1032 ŠENTRUPERT, 657 |
|
Topovski gnezdi na Debelem rtiču |
Betonski postojanki za namestitev težkega kopenskega topništva proti ladjam sta bili postavljeni verjetno po nemški okupaciji Istre leta 1943. EŠD 28550 vsi123 |
Gnezdi sta sredi vinograda ob robu Debelega rtiča, levo nad cesto, ki iz Anakrana pelje proti mejnemu prehodu Lazaret. |
— |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik, nedokončano neobiskano
Stane Gradišnik, 8. 7. 2020 |
— |
— |
— |
Bunker. |
Ankaran |
2593 OLTRA, 34/5 |
|
Odbor OF, Dolenja vas |
— |
Dolenja vas 19. |
V tej hiši je bil l. 1941 ustanovljen odbor OF NOV Senožeče 1983 |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 16. 4. 2017, foto 19. 10. 2013 |
— |
— |
— |
spominska plošča |
Divača |
— |
|
Lovrenc Benedik, Bukovščica |
Sistory: Lovrenc Benedik, Oče: Janez, Mati: Marija, Datum rojstva: 09.08.1909, Kraj rojstva: Čepulje, Kraj bivanja: Stražišče, Kranj, Datum smrti / izginotja: 24.03.1945, Kraj smrti / izginotja: Rovte nad Sv. Lenartom, Kraj pokopa: NULL |
Pokopališče Bukovščica, JZ del obzidja. |
RODBINA DOBRETOVA ... BENEDIK LOVRENC ... |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 3. 4. 2019 |
— |
— |
— |
Nagrobnik |
Škofja Loka |
K. o.2065 Bukovščica, parc. št. 1/3 |
|
Spominska plošča padlemu kurirju |
Spominsko ploščo je dal vzidati krajevni odbor ZB NOV Cerklje in jo odkril 2. oktobra 1960 (po drugem viru 27. aprila 1952). Vir: Pomniki NOB v občini Kranj, str. 192. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 234. EŠD: 20558 (memorialna dediščina) Obeležje je oktobra 2018 obnovil Ivan Krivec. |
Spodnji Zalog- v pročelju Cibrnove hiše (Zalog št. 41) |
26. 2. 1945 so okupatorjevi pomagači na tem mestu zverinsko umorili kurirja partizana Rubija-Rudolfa Sodnika. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Krivec in Petra Ropret |
— |
— |
— |
Marmornata plošča z vgraviranim zbledelim napisom |
Cerklje |
2113 ZALOG, 482 |