| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Dve plošči: umrlim učenkam in ustanovitvi komunist. organizacije |
Z dogodkom, opisanim na prvi plošči, je povezano ime pisatelja Pavleta Zidarja, ki je kot trinajstletni aktivist podstavil eksploziv. Namenjen je bil nemškim topničarjem, ki so stanovali v šoli, eksplozija pa se je po nesreči zgodila v času pouka. Nemci so ga zaprli v Begunjah, od koder so ga aprila 1945 rešili partizani Kokrškega odreda, potem pa je z njimi odšel v partizane. Dogodek ga je močno zaznamoval, saj ga je pogosto vključeval v svoja dela (npr. Okupacija Javornika, 1984). Število žrtev eksplozije je bilo sedem ali osem (učenke in nemška učiteljica), ranjenih pa je bilo 12. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 196. |
Plošča na stavbi takoj za rondojem na desni, Cesta železarjev 5, Jesenice. |
1. plošča na eni strani okna V SPOMIN NA TRAGIČNO UMRLE UČENKE IN UČITELJICO OB EKSPLOZIJI V MEŠČANSKI ŠOLI 29. 11. 1944 (SIMBOL O. J.) OBČINA JESENICE, 2006 2. plošča na drugi strani okna TU JE BIL V JUNIJU 1920 USTANOVLJENA KRAJEVNA POLITIČNA ORGANIZACIJA SOCIALISTIČNE DELAVSKE STRANKE JUGOSLAVIJE KOMUNISTOV APRIL 1970 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik |
— |
— |
— |
2 plošči |
Jesenice |
2175 JESENICE, 1244/3 |
|
Viktor Galičič |
Viktor Galičič, rojen 26. februarja 1923, umrl 5. junija 1986 V gibanje narodno osvobodilne vojne se je vključil junija 1941, ko je bil ob prisotnosti Staneta Žagarja sprejet v SKOJ. Kot borec v POJ in NOV je bil vse od poljanske vstaje 22. 12. 1941. V Dražgoški bitki je dobil hude ozebline na nogah in bil nato dalj časa na zdravljenju, saj ni mogel obuti čevljev. Po ozdravitvi je delal priložnostna in stražarska dela na Oblastnem komiteju za Gorenjsko. Leta 1943 je bil kot kurir dodeljen okrajnemu komiteju Poljane, leta 1944 pa okrajnemu komiteju SKOJ za Poljane. V KPS je bil sprejet 20. marca 1944. V tem letu je postal član okrožnega komiteja SKOJ Škofja Loka in sodeloval na Pokrajinski konferenci KPS za Gorenjsko in Primorsko v Cerknem. Leta 1945 je bil dodeljen intendantski enoti IX. korpusa za zbiranje sanitetnega materiala in hrane predvsem za bolnico Franjo. Po osvoboditvi je bil z dekretoma dodeljen Komandi mesta Kranj, vojnemu odseku Okrajnega odbora Škofja Loka in splošnemu sektorju Okraja Škofja Loka, 1. 3. 1947 pa je bil demobiliziran s statusom prvoborca. Po demobilizaciji je bil okrajni sekretar SKOJ-a za Škofjo Loko, leta 1948 je delal na komiteju za zadružništvo LRS, leta 1949 pa kot administrativni delavec v predsedstvu vlade LRS, leta 1950 pa je delal v Svetu za kmetijstvo in gozdarstvo vlade LRS. Potem se je poročil in preselil v Žiri, se zaposlil v Alpini in tam delal do upokojitve. Bil je predsednik ZMS v Žireh, član okrajnega komiteja ZMS in KPS ter član samoupravnih organov v Alpini. Bil je tudi delegat KPS na njenem tretjem kongresu. Aktivno je sodeloval tudi v SZDL, ZVRS in krajevni skupnosti. Bil je tudi večletni komandant TO s činom majorja. Prejel je več državnih in občinskih odlikovanj in sicer: 1. Državni sekretar za narodno obrambo, general armije: Partizanske spomenice 1941 2. Prezidijum narodne Skupštine FNRJ: Orden bratstva i jedinstva 2. red, 1947 3. Prezidijum narodne Skupštine FNRJ: Orden zaluge za narod 2.reda, 1947 4. Predsednik FNRJ Josip Broz Tito, pisarna: Orden rada sa srebrnim vencem, 1961 5. SZDL Žiri: Priznanje osvobodilne fronte, 1981 6. SZDL Škofja Loka: Spominska značka OF, 1982 7. Priznanje Krajevne skupnosti Žiri in druga lokalna priznanja Viktor Galičič je bil kot edini do sedaj v Žireh pokopan z vsemi vojaškimi častmi, ki jih je izvedla častna enota iz vojašnice v Bohinjski Beli. -- Sestavil Milan Kopač, Bedrih 8, 4226 Žiri |
Pokopališče na Dobračevi, Žiri, grob 1218, na njegovem severnem robu. |
[zvezda] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po podatkih in fotografijah Milana Kopača |
1.11.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Žiri |
— |
|
Jagršče, Spomenik partizanski saniteti ter padlim bolničarjem |
Spomenik je skala na katero je pritrjena granitna plošča. Plošča je pravokotne oblike (90 x 70 cm) z vklesanim napisom. »Med ofenzivo marca in aprila 1945 so sovražnikovi vojaki kot vselej iskali partizanske bolnišnice. Iz okrevališča pri Jagrščah so se pravočasno umaknili vsi ranjenci, toda nekatere izmed njih, ki so opešali in se poskrili v skalovje, so nekaj dni kasneje sovražnikovi vojaki izsledili in polovil. Povezali so jih z žico in odpeljali proti Krnicam, toda že na poti so jih postrelili.« (vir: S. Petelin, Vojkova brigada) Datum odkritja: September 1975 Cesta na fotografiji 3 vodi iz Jagršč, mimo spominste kapelice in proti Šebreljam. Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Bolnica123 |
Spomenik je lociran v vasi, nedaleč od cerkve, ob cesti, ki vodi v Šebrelje in Oblakov vrh. (hiša v bližini Jagršče 4). |
V TEH GRAPAH SMO KRVAVELI TU V MRAKU SMO PADALI S SVETLOBO V OČEH V tem hribovju je bilo od julija 1944 do osvoboditve Okrevališče št.2 slovenske partizanske bolnice »Pavla«. Delovalo je v Jagrščah, v Otuški in Sevniški grapi, v Potokih in Jablanici in nudilo zavetje 171 ranjencem. Med nemško ofenzivo 1945 so žrtvovali svoja življenja bolničar Stanko Kosovel in ranjenci Anton Cengle, Stanko Fon, Zdravko Kacafura, Mario Margerit, Leopold Mavri, Viktor Jerca, Rudi Perše, Danica Sošič, Alojz Trobec, Anton Tomšič in Avgust Zajc. Sept. 1975 |
— |
september 1975 |
Obstoječi spomeniki |
— |
Miloš Kermavnar, 20.10.2019 |
— |
27.10.2025. 08:50 |
— |
Spomenik |
Cerkno |
K. o. 2349 Šebrelje, parc. št. 2406/1 |
|
RADOHOVA VAS - spomenik padlim borcem in žrtvam FN |
EŠD: 5767 Kip talca z zvezanimi rokami iz naravnega kraškega kamna, delo akademskega kiparja Stojana Batiča. Poleg kipa so v sklopu spomenika še grobnica padlim borcem in pet plošč z vklesanimi napisi. Spomenik je s treh strani ograjen z ograjo, z ene pa z zidom. Postavil ga je Občinski odbor ZB NOV Trebnje, slovesna otvoritev je bila 27. aprila 1946 (po drugem viru 27. junija 1948). V noči iz 25. na 26. april 1942 je enota II. grupe odredov izvedla eno od saboterskih akcij na železniški progi. Napadli so vojaški vlak v bližini Radohove vasi, pri čimer sta bila dva italijanska vojaka ubita, nekaj pa jih je bilo ranjenih. Kot odgovor na dogodek so v skladu z odlokom o streljanju talcev, ki je bil razglašen 24. aprila, so italijanske oblasti 27. aprila iz novomeških zaporov izbrale 6 talcev. Najprej so jih pripeljali v Trebnje, naslednji dan pa v Radohovo vas, kjer so jih ustrelili. To so bili prvi talci, ustreljeni v Ljubljanski pokrajini. Vir: Kikelj, Lojze, ur. Pomniki NOB v občini Grosuplje. Grosuplje: Svet za ohranjevanje in razvijanje revolucionarnih tradicij ter spomeniško varstvo pri občinski konferenci SZDL, 1987. Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 166. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 107. |
Spomenik stoji ob cesti proti Šentpavlu, približno 180 metrov severno od mesta, kjer je na glavni cesti Ivančna Gorica - Radohova vas odcep za Šentpavel. |
Na tabli levo od kipa: NA TEM MESTU SO BILI USTRELJENI PRVI TALCI DNE 28·4·1942 MAJCEN IVAN ŽLAJPOH FRANC KODRIČ FRANC MOKRONOG KRAMAR JANEZ TRŽIŠČE TOTALOVIČ NIKO KLEMENČIČ LJUBLJANA Na treh tablah desno od kipa: ŽRTVOVALI SO ŽIVLJENJA ZA SVOBODO BERDAJS JANEZ DEMEC ANTON DOLINŠEK IVAN DREMELJ MARIJA DUŠEN IGNAC ERŽEN JOŽE GERDEN ALOJZ-IZTOK GRABLJEVEC JANEZ GREGORČIČ IGNAC ILOVAR FELIKS JAKOPIN JOŽE KANC FRANC KASTELIC IGNAC KASTELIC JOŽE KAVŠEK JOŽE KOBAL BOŽO KOLENC ANTON LAPORNIK FRANC KOŠIR MARJAN KOŠIR STANISLAV KRALJ ALOJZ KALJ IGNAC LINC LOVRENC LOGAR ANTON LOŽAR ALOJZ MAHNE MILAN MANDELJ FRANC MARKOVIC JOŽE MEDVED MAKS NERED JOŽE OMAHEN ALOJZ OVEN JANEZ PANGERC ANTON PLANINŠEK IGNAC PLANINŠEK JERNEJ PLANKAR MILAN POLONČIČ JOŽE RAVNIKAR ANGELA ROJEC KAREL RUS VID OČE RUS VID SIN SADAR ALOJZIJ SADAR DANIJEL SEVER FRANC SMOLEJ LUDVIK SMREKAR DRAGO STOPAR JOŽE ŠEFMAN DRAGO ŠEFMAN VIKTOR ŠRAJ FLORJAN ŠTAJNER ANTON-TONE ŠTERMAN MATIJA ŠTEMPFELJ LEOPOLD ŠTEMPFELJ POLDE ML ŠTRUS ALOJZ ŠTRUS JOŽE TRATNIK JOŽE TRONTELJ JOŽE VESEL SONJA VIDMAR MILAN VILFAN FRANC ZADELJ ANTON ZUPANČIČ JOŽE Na skrajno desni tabli: TU POČIVA 74 NEIMENOVANIH BORCEV NARODNOOSVOBODILNE VOJNE, PADLIH NA TEM OBMOČJU V LETIH 1941 - 1945. Na tabli desno spodaj: CHARLES BONAFEDI (ROJEN NA KORZIKI). NI NE SREČE BREZ SVOBODE NE SVOBODE BREZ POGUMA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Špela Balant, 13. 12. 2016 |
— |
— |
— |
kip talca iz naravnega kraškega kamna, kraj zgodovinskega dogajanja |
Ivančna Gorica |
k.o. 1805, parc. št.28/3 |
|
Spodnja Idrija, Spominska plošča dvema padlima gasilcema |
Spominska plošča je pravokotne oblike (80 x 60 cm) izdelana iz granita z vklesanim napisom. Datum odkritja: 1973 Foto: Miloš Kermavnar EŠD 19480 |
Ob glavni cesti, na gasilskem domu Sp. Idrija, Slovenska cesta 11, Spodnja Idrija. |
ZA SVOBODO DELOVNEGA LJUDSTVA STA DALA SVOJA ŽIVLJENJA NAŠA ČLANA . JURJAVČIČ JULIJ ROJEN 12.2.1912 PADEL 18.11.1943 VELIKAJNE ANTON ROJEN 27.1.1909 PADEL 25.3.1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Danica Markič 6. 12. 2017; Miloš Kermavnar , 22.10.2019 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Idrija |
k. o. 184 Sp. Idrija, odkritje 1973 |
|
Spominska plošča aktivistom TIGR-a, Bač |
Pomemben TIGROV aktivist je bil tudi Alojzij Valenčič. Rojen je bil v Trstu, leta 1919 pa se je naselil na Baču pri Pivki. V svojem delovanju je bil močno povezan z Vadnjalom. Leta 1930 so ga fašisti aretirali in mu sodili na 1. tržaškem procesu, ki se je pričel 1. septembra 1930 v Trstu. Čez pet dni je bila izrečena sodba, v kateri je bil obsojen na smrt. Smrtno kazen so izvršili naslednji dan ob zori na gmajni pri Bazovici. Takrat so bili ustreljeni Ferdinand Bidovec, Fran Marušič, Zvonimir Miloš in Alojzij Valenčič. Ob 80. letnici tržaškega procesa je Društvo TIGR Primorske, leta 2010, postavilo spominsko ploščo trem aktivistom TIGRA iz vasi Bač – Alojziju Valenčiču, Antonu Oblaku in Alojzu Urbančiču. Spominska plošča je postavljena ob bok spomeniku padlih v času druge svetovne vojne. Literatura: Jože Primožič, Vodnik po partizanskih poteh, Albert Jakopič, ur., Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 380. |
Spominska plošča se nahaja poleg spomenika padlim v NOB, nasproti trgovine v vasi Bač. Spominska obeležja se nahajajo tik ob vaški cesti. |
Na Baču je leta 1930 delovala narodnoobrambna organizacija TIGR, katere jedro so predstavljali: Alojz Valenčič, Anton Oblak in Alojz Urbančič Ob 90-letnici tržaškega procesa postavilo Društvo Tigr Primorske 2010 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Sabina Požar |
— |
— |
Dodal boljšo sliko plošče M. Hladnik 27. 9. 2020 |
Spominska plošča na podstavku |
Ilirska Bistrica |
K. o. 2509 Bač, parc. št. 5286 |
|
Ferenčakovi |
Muzej narodne osvoboditve Slovenije. Danilo Ferenčak, rojen 1921 v laški družini. Pred vojno je študiral medicino in aktivno deloval kot telovadec in organizator v Sokolu. Ob okupaciji so ga Nemci ujeli kot jugoslovanskega vojaka pri Metliki in odpeljali v vojaško ujetništvo v Nemčijo. Zaradi lakote in splošnega pomanjkanja je hudo zbolel in so ga maja 1942 poslali domov. V Laškem je umrl 9. marca 1943.
|
Pokopališče Laško |
"FERENČAKOVI TEBI DANILO 3.8.1921 + 10.5.1943 JUNAKU MUČENIKU VEČNA SLAVA !" |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
2.8.2022. 00:00 |
— |
Slika "3" - Bor1974, 13.IX.2022 |
Družinski nagrobnik |
Laško |
1026 LAŠKO, 528 |
|
Škofja Loka, pokopališče, Rodbina Mažuceva |
Za Bojana Potočnika Sistory navaja Ime in priimek: Janez Bojan Potočnik, Kraj smrti: Sv. Barbara/Jamnik, Kraj pokopa: Sv. Barbara. »Potočnik Bojan, 1919, Stara Loka, trgovec, v partizane 23. 12. 1941, padel 11. 3. 1942 •pri Sv. Barbari;« (Vincencij Demšar, Žrtve NOB v Škofji Loki, Loški razgledi, 1975, letnik 22, številka 1, str. 178) »Na kmetiji Jamnik (Sv. Barbara) je bilo februarja in marca 1942 taborišče Škofjeloške čete. Februarja 1942 je prišla sem specialna smučarska ekipa 12 borcev iz Dolomitov. Zaradi izdaje so Nemci v noči od 10. na 11. 3. 1942 obkolili to območje in v zgodnjih jutranjih urah napadli Škofjeloško četo. Partizani so imeli 7 mrtvih, večinoma iz prej omenjene smučarske skupine; padli so Bojan Potočnik iz Škofje Loke, komandir čete Janez Bernik, Marjan Sever in drugi. Ob zapuščeni domačiji Jamnik pri sv. Barbari je spominska plošča.« (Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 259, 260). »Potočnik Bojan, TVD Partizan Škofja Loka/Padli telovadci in športniki, Spominska obeležja padlim športnikom« (Miloš Rutar, Sodelovati in zmagati, Slovenski športniki v NOB, Ljubljana: Založba Borec, 1986, str. 468. Za Marjano Potočnik Sistory navaja Ime in priimek: Marijana Potočnik, Datum smrti/izginotja: 15. 2. 1944, Kraj smrti/izginotja: Bela Cerkev/Novo mesto, Kraj pokopa: Bela Cerkev. »Potočnik Marijanca, 1925, Stara Loka, dijakinja, partizanka, padla v Beli cerkvi pri Novem mestu;« (Vincencij Demšar, Žrtve NOB v Škofji Loki, Loški razgledi, 1975, letnik 22, številka 1, str. 178) »95. POTOČNIK Marjanca, rojena 1925 v Škofji Loki, stanovala je v Beli Cerkvi pri Novem mestu. Ko so domobranci 15. februarja 1944 streljali, so jo po naključju ubili. (Vir: Dokumentacija občinskega odbora ZZB Novo mesto)« (Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 2. knjiga, Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi Slovenci, Ljubljana: Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 1997, str. 266) »Potočnik Marjanca, TVD Partizan Škofja Loka/Padli telovadci in športniki, Spominska obeležja padlim športnikom« (Miloš Rutar, Sodelovati in zmagati, Slovenski športniki v NOB, Ljubljana: Založba Borec, 1986, str. 468.
Kraj smrti Jamnikova domačija.
|
Mestno pokopališče Škofja Loka, Partizanska cesta 43.
Levo od kapele sredi pokopališča. (Pogled od glavnega vhoda) |
[križ] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 27.2.2023, po podatkih in slikah Zdenke Primožič |
27.2.2023. 00:00 |
20.9.2025. 09:25 |
— |
— |
Škofja Loka |
K. o. 2035 Škofja Loka, parc. št. 68 |
|
Ozeljan, Spomenik padlim borcem NOB in žrtvam vojnega nasilja |
Na stopničastem podstavku je postavljena napisna plošča, ki jo ob straneh obdajata kamnita stebriča. Spomenik 79 padlim je bil postavljen 14.6.1953.
|
Spomenik stoji v vasi Ozeljan. Ozeljan 86 |
PADLI BORCI BATIČ DOMINIK TALCI PAVLIN FRANC BORCI ŠPACAPAN JOŽEF ŽRTVE ČERNIGOJ ALOJZ SLAVA PADLIM |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar, 11.11.2019 |
1.5.2021. 00:00 |
27.10.2025. 09:43 |
Dodal foto iz JSNP. M. Hladnik
M. Kermavnar, 29.8.2021, fotografije, napis na spomeniku |
Spomenik |
Nova Gorica |
K. o. 2310 Ozeljan, parc. št. 4182/2 |
|
Avgustu Majeriču |
Ob vhodu v tovarno je spominska plošča delavcu Avgustu Majeriču, ki je bil ustreljen 7.5.1944. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, str.532. |
Maribor MTT, Valvazorjeva 38 |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
23.10.2022. 01:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Maribor |
— |
|
Spominska plošča pri Pretovčanu |
Spominska plošča na Pretovčanovi hiši v Koprivniku je posvečena sedmim borcem Vojkove brigade, ki so 15. septembra 1944 zgoreli v tej domačiji, in trem partizanom, padlim v bližnji okolici. Plošča je bila odkrita leta 1947, dostop do Pretovčanove domačije je s Sela pri Žireh. Plošča je bila odkrita 23. oktobra 1947. V prvi polovici septembra 1944 so brigade 9. korpusa začele napadati domobranske postojanke v Polhograjskih Dolomitih. Postojanko Koreno nad Horjulom je napadala Vojkova brigada. Napad je le delno uspel in brigadi je zaradi nemškega posredovanja grozila obkolitev. Glavnina brigade se je pri Selu pri Žireh še pravočasno prebila iz obroča, prečkala reko Soro, se dvignila na preval pod Pretovčem in se prek Koprivnika in Sovodnja umaknila na Cerkljanski Vrh. Sedem borcev se je med potjo zatekla na Pretovčanov steljnik v Koprivniku, kjer so prebili noč s 14. na 15. september 1944. Zjutraj so jih presenetili Nemci in jih zajeli. Zažgali so Pretovčanov steljnik, hlev in hišo, v ogenj pa nagnali sedem ujetih borcev, ki so v velikih mukah umrli. Več.... Podatki o znanih borcih, ki so zgoreli pri Pretovčanu: Rudolf Bogataj, rojen 14. aprila 1907 na Ledinici, delavec, v partizane je vstopil 19. oktobra 1943. Andrej Kovač, rojen 28. januarja 1910 v Logu nad Škofjo Loko, delavec, v partizane je vstopil septembra 1943. Podatki o padlih v okolici Koprivnika: Ferdinand Dolinar - Miklavž, rojen 27. maja 1924 na Ledinici, delavec, v partizane je vstopil 10. januarja 1943, padel je 25. aprila 1943 v Koprivniku kot borec Žirovske čete. Adolf Grošelj, rojen 2. februarja 1913 v Žireh, trgovski pomočnik, v partizane je vstopil okrobra 1943, padel je 14. junija 1944 v Koprivniku. Franc Lazar, rojen 1. oktobra 1912 v Stari Oselici, kmečki delavec, v partizane je vstopil junija 1943, padel je 7. septembra 1944 v Koprivniku. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 163-164. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/koprivnik.html Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 265. |
Dostop do Pretovčanove domačije je s Sela pri Žireh. |
TUKAJ JE DNE 15. 9. 1944 DALO ŽIV- LJENJE ZA SVOBODO 7 BORCEV MED NJIMI BOGATAJ RUDOLF ROJ. 14. 4. 1907 NA LEDINICI PRI ŽIREH V NE POSREDNI BLIŽINI SO PADLI ŠE TRIJE TOVARIŠI: GROŠELJ ADOLF IZ STARE VASI DOLINAR NANDE IZ LEDINICE ŽIRI LAZAR FRANC IZ STARE OSELICE OSTALI TOVARIŠI SO NEPOZNANI ZZB NOV ŽIRI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Žiri |
— |
|
Laze pri Predgradu |
Spomenik je 2017 postavila novo ustanovljena KO ZB Stari trg ob Kolpi in ga tudi vzdržuje. Glavna spominska plošča vsem padlim in umorjenim Poljanske doline ob Kolpi stoji na Kulturnem domu Predgrad, partizani in vaščani, navedeni na plošči v Lazih imajo tudi spomenike na grobju Stari trg ob Kolpi (po podatkih P. Majerleta Kukina). |
Po ogledu popravi lokacijo na zemljevidu. |
V OFENZIVI NEMŠKE NACISTIČNE VOJSKE IZ VASI LAZE: IZ VASI HRELJIN: IZ VASI DOL: SLAVA JIM! USTANOVA F. ROZMAN STANE |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Hladnik neobiskano nedokončano |
— |
— |
— |
— |
Kočevje |
1603 DOL, 258/34 |
|
Hrvatini - Crevatini spominska plošča padlim borcem v NOV |
Spominska plošča je postavljena v spomin 10 padlim borcem v NOV 21. 12. 1969. EŠD 16122 |
Spominska plošča je postavljena na fasadi Krajevne skupnosti Hrvatini hišna št. 74. |
ZA SVOBODO, LEPŠO PRIHODNOST IN BRATSTVO MED NARODI SO DALI ŽIVLJENJA V NOB PER LA LIBERTA, PER UN MIGLIORE AVVENIRE E PER LA FRATELLANZA DEI POPOLI CHE IMMOLARONO LA LORO VITA NELLA LPL. HRVATIN FERRUCCIO 1926 - 1944 CASSANO COSTANTE 2924 - 1944 MAURO RENATO 1922 - 1944 MANIAGO FELIČE 1921 - 1943 GABBIANO GIUSEPPE 1925 - 1945 CREVATIN SERGIO 1926 - 1944 ELER LIBERO 1922 - 1945 MILOK GIUSEPPE 1914 - 1945 STEPANČIČ JOŽEF 1926 - 1944 NOVELLO ANTONIO 1914 - 1944 HRVATINI , 21. 12. 1969 CREVATINI KRAJEVNA SKUPNOST K.O. ZVEZE BORCEV K.O. SZDL COMUNITA LOCALE A. L. DEI COMBATTENTI A. L. DELL A.S. DEL P.L. |
— |
— |
— |
— |
Ivan Zorč 21. 05. 2017 |
— |
— |
— |
Spominska plošča padlim za svobodo |
Koper |
2590 HRIBI, *58/1 |
|
Janez Hribar, Maribor |
Bronasti, realistično zasnovani doprsni kip komandanta Gubčeve brigade, polkovnika JLA, politika in narodnega heroja Janeza Hribarja stoji na marmornatem podstavku, na katerem je pritrjena plošča z vklesanim napisom. Spomenik je bil postavljen na pobudo dijaškega doma, odkrit je bil sočasno z njegovo otvoritvijo leta 1980. Avtor kipa je kipar Gabrijel Kolbič.
|
Spomenik stoji na zelenici pred vhodom v dijaški dom na Gosposvetski cesti 89. |
JANEZ HRIBAR |
Gabrijel Kolbič |
1980 |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Smiljanić |
3.4.2020. 00:00 |
27.10.2025. 20:42 |
M.Kermavnar, 27.10.2025, dodal sliko lokacije avtorice Mojce Luštrek |
Doprsni kip |
Maribor |
658 KOROŠKA VRATA, 834/2 |
|
Spomenik - spomin na požig domačij in streljanje talcev Brunk |
Na Strnadovi hiši (Nemci so Ana Strnad pobita s puškinim kopitom pred njeno hišo) je bila prva plošča postavljena 22. julija 1951, Skoporčeva hiša je bila še v ruševinah. Po obnovitvi Skoporčeve domačije je bila prva plošča prenesena od domačije Strnad na Skoporčevo domačijo. Dopolnjena nova plošča je odkrita 5. junija 1970 (slika 1). Na plošči so žrtve:
|
Na domačiji Skoporc, Brunk 7, ob cerkvi Sveti trije kralji na Brunku 300 metrov od odcepa ceste Hotemež - Šentranž |
V SPOMIN NJIM, KI SO DALI ŽIVLJENJE ZA SVOBODO SKOPORC FRANC ČOT FRANC 1894 – 1944 1891 – 1943 SKOPORC MARIJA ČOT FRANC 1902 – 1944 1922 – 1943 SKOPORC FRANC STRNAD EMIL 1931 – 1944 1922 – 1945 PLAZAR FRIDERIK REŠETA IVAN 1911 – 1944 1897 – 1943 STRNAD ANA REŠETA VINKO 1918 – 1944 1904 – 1945 OB PETINDVAJSET LETNICI OSVOBODITVE 5. JULIJ 1970 ZB RADEČE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Kravogel Blaž, Radeče 8.5.2019 |
— |
— |
— |
spominska plošča |
Radeče |
— |
|
Moste pri Komendi |
Kamnit vodnjak z lesenim nastavkom je bil na pobudo ZB Komenda in mladina Most postavljen 22. julija 1975. EŠD 10711 Spominska obeležja NOB občine Kamnik, Kamnik: Kulturna skupnost, Zveza združenj borcev NOB, 1975, spomenik št. 33. Vodnik po poti spominov NOB občine Kamnik, 1988, str. 54. |
Na ograjeni zelenici v trikotniku cest južno od cerkve, v bližini šole, med hišnimi številkami 6, 7 in 8. |
/O\/F\ BERNOT LAH BOLTEŽAR ZB KOMENDA 1975 SLAVA PADLIM |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 21. 7. 2018 |
— |
— |
— |
vodnjak |
Komenda |
1905 MOSTE, 1412/2 |
|
Padlim gasilcem, Drešinja vas |
Ni v RKD. |
Drešinja vas 4a, na dvoriščni fasadi gasilskega doma na začetku vasu, severno od magistralne ceste skoznjo. |
V SPOMIN PADLIM GASILCEM USTRELJENI: MLAKAR LOVRO 1942 MLAKAR FRANC 1942 MLAKAR PEPI 1942 . PADLI: MIRNIK MATIJA 1942 MIRNIK IVAN 1944 PRISTOVŠEK SLAVKO 1944 ŽAGAR FRANC 1945 . SLAVA NJIM! P. G. D. DREŠINJA VAS 20. 7. 1952 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 21. 8. 2019
26.9.2021 D.Divjak |
— |
— |
26.9.2021 dodal tekst s plošče in podatke D.Divjak |
Spominska plošča |
Žalec |
K.o.: 1000-LEVEC, št.parc.:447/7 |
|
Spomenik trem talcem-Podčetrtek |
"Gnusen zločin v Podčetrtku so storili pripadniki kretskih padalcev, ki so se umikali skozi Podčetrtek že po brezpogojni predaji Nemčije. V zgodnjih jutranjih urah so zverinsko ubili bivšega šolskega upravitelja Karla Černigoja, ki je v stari Jugoslaviji zbežal pred fašisti s Primorske, in bil nadučitelj v Olimju ter pozneje v Podčetrtku vse do okupacije. Poleg tega so ubili še Martina Kneza, ki je opravljal službo občinskega sla, očeta treh otrok, četrtega pa so prav takrat še pričakovali, ter Leopolda Novaka, gluhonemega hlapca pri klobučarju Peternelu. Talce je nemški oficir odbral na slepo, med skupino ljudi, ki so jih zgnali v Staroveškov hlev. Dogodek je bil opisan v TV-15 (29.4.1964) med drugim takole: "Komandant z mrtvaškim emblemom na kapi in ciničnim posmehom srepo gleda vrsto... Ogledoval si je vsakega posebej. Preplašeni, preprosti obrazi. Gleda nekdanjega šolskega upravitelja Černigoja. Posmeh se mu za spoznanje globlje zareže v desno lice: "Austreten!"Černigoj je prebledel. Zakaj? Vojaki ga iztrgajo iz vrste. Komandant spe z zaničljivim posmehom dolgo opazuje ljudi. Še enkrat! "du!" uperi prst v Kneza iz Podčetrtka. Knez se zdrzne in globok vzdih spreleti vrsto. Kaj hoče z njim; Knez ima majhne otroke in žena pričakuje. Zakaj jih odbira? Dva že stojita tam, nemo, neizgovorjenih misli. Nad hribom se že svita. Daleč nekje na vzhodu odmeva topovski strel. Hlapec Polde ga ne sliši. Ob koncu vrste stoji, ves zgrbljen in sključen, s široko odprtimi usti. Komandant zapiči svoj temen pogled vanj in se nakremži, kot bi se nasmejal. S kazalcem pomiga, naj stopi iz vrste. Polde ne doume, rahlo se nasmehne, toda esesovec ga sune s kopitom, da se skoraj zvali po tleh. Vse je tiho. "Genug," reče oficir." Vir: samorastniki ob sotli, Rudi Lešnik in sodelavci, Ljubljana 1979, str. 21 Karel ČERNIGOJ roj. 27.07.1898 v Škrbinah, Trst, šolski uoravitelj v Podčetrtku, Martin KNEZ roj. 17.09.1898 v Roginski gorci, občinski sluga v Podčetrtku, Leopold NOVAK roj. 10.11.1902 v Sodni vasi, hlapec v Podčetrtku, datum pa je v SIstory napačen (10.05.1944). |
Spomenik ob Osnovni šoli Podčetrtek |
"SPOMENIK TREM TALCEM 10. MAJA 1945 SO BILI USTRELJENI V GOZDIČU NAD ŠOLO KAREL ČRNIGOJ, ŠOL. UPRAVITELJ MARTIN KNEZ IN LEOPOLD NOVAK" |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Bor1974, 01.III.2020 |
— |
— |
— |
Spomenik iz kamnov in z verigo ter ploščo |
Podčetrtek |
— |
|
Kraj internacije, Colico Villatico, Lombardija, Italija |
Geslo: taborišča123 |
— |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
D.Divjak 3.2.2024 |
3.2.2024. 00:00 |
— |
— |
— |
Italija, Collico, Lombardija |
— |
|
Zadnji boj celjske čete-Zavškov mlin, Šentrupert |
Dogodek omenja Slovenski poročevalec štev. 18, dne 20. septembra 1941: »Celjske partizane je neki kmet dvakrat izdal, toda obakrat so se spretno umaknili brez lastnih izgub in s težkimi izgubami za nem. žandar je. Izdajalca so nato partizani ujeli in nameravali likvidirati, toda zaradi žene in otrok so se ga usmilili in ga izpustili. V zahvalo za podarjeno življenje, jim je lopov pripeljal 30 žandarjev in gestapovcev, ki so partizane obkolili. Partizani so enega žandarja ubili, sami pa so izgubili 4 smrtno zadete člane svoje čete. —-• Nobenega usmiljenja z denuncianti!« (Zbornik dokumentov NOV, VI/1, dok. štev. 31.) Na spomeniku je med žrtvami zapisan tudi Junis Mehmed. V zapisu na FB strani Ahmeda Pašića 22. oktobra letos je zapisana zgodba o dveh Palestincih, 19-letnem Mehmedu Junisu in 21-letnim Abdulom Karimom. Kot vojna ujetnika s Krete na vlaku, ki ju je z ostalimi peljal julija 1941 proti Nemčiji, sta v Celju uspela pobegniti. K sreči sta naletela na aktivista OF, ki ju je pripeljal do Celjske čete. Ta je tedaj štela 8 članov. 27. avgusta 1941 so se po nekaj bojih in akcijah želelo pri Zavškovem mlinu želeli odpočiti. Lokalni kmet jih je izdal in še isti večer so jih napadli okupatorji. V tem boju je padlo pet partizanov in med njimi Mehmed Junis, Abdul Karim je pred bito v mlinu padel v ujetništvo. Pesnik Matej Bor je v spomin na ta dogodek in Palestinca napisal pesem z naslovom Junis in Krim.
|
Ob potoku Kozarica, v bližini stan. hiše štev. 26. |
"V SPOPADU Z OKUPATORJEM SO NA TEM MESTU 27.8.1941 IZGUBILI ŽIVLJENJA BORCI CELJSKE ČETE VILČ ŠLANDER - GROM MIRKO VRČKOVNIK - DŽONI JOŽE SREBOTNIK JOŽE MLAKAR - IZTOK MEHMED JUNIS (PALESTINA) ZDRUŽENJE BORCEV ZA VREDNOTE NOB LAŠKO 30.8.2008 LAŠKO" |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Bor1974, 14.XII.2019, 28.XII.2020
D. Divjak 28.10.2025 |
14.12.2019. 00:00 |
28.10.2025. 23:20 |
D. Divjak dodal opis o dveh Palestincih v Celjski četi, 28.10.2025 |
— |
Laško |
— |
|
Škocjan pri Kopru ob veterinarski ambulanti |
Spominsko obeležje sedmim borcem ki so padli dne, 27. 9. 1943. Na dveh betonskih stopnicah. EŠD 28211 |
Pod veterinarsko postajo Koper na Istrski cesti 13. Nad cesto, ki od glavne ceste Koper-Bertoki pelje do stavbe veterinarske ambulante. Nekoliko je bilo prstavljeno z glavne ceste na sedanjo lokacijo, ko so obnavljali cesto. |
V SPOMIN 7 BORCEM, KI SO NA TEM POSESTVU DNE, 27. 9. 1943 PRVI DALI SVOJE ŽIVLJENJE ZA SVOBODO . IN RICORDO DI 7 PARTIGIANI CHE IN QUESTA LOCALITA HANNO DATO PER PRIMI IL GIORNO 27. 9. 1943 LA LORO VITA PER LA LIBERTA. |
— |
— |
— |
— |
Ivan Zorč 09. 04. 2017 |
— |
— |
— |
Spominsko obeležje |
Koper |
2604 BERTOKI, 3620/21 |
|
Izlake dom starostnikov |
Granitna plošča je bila odkrita leta 1980 in je posvečena v NOB padlim
domačinom. |
Izlake 13. Plošča je pritrjena na steno ob južnem vhodu v dom starostnikov, ki je bil nekoč zdravstveni dom. [V RKD je napačno narisana na križišču]. |
TA DOM STOJI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
30.5.2020. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Zagorje ob Savi |
— |
|
Gasilski dom na Studencu, Škofja Loka |
Spominska plošča na gasilskem domu na Studencu je posvečena desetim članom PGD Škofja Loka, padlim borcem narodnoosvobodilne borbe. Odkrili so jo 5. avgusta 1951 (povezava). Več... Podatki o padlih gasilcih: Rado Bozovičar, rojen 15. oktobra 1920 v Šentvidu pri Stični, čevljar, živel je v Škofji Loki, izgnan je bil v Srbijo, v partizane je vstopil novembra 1944, padel je na sremski fronti pri Šidu 17. januarja 1945. Anton Demšar, rojen 21. maja 1907 v Jazbinah pod Malenskim Vrhom, ključavničar in tesar, zaposlen v Škofji Loki. V partizane je vstopil 6. decembra 1941 kot prvi škofjeloški partizan, v Cankarjevem bataljonu je bil intendant, sodeloval je v boju v Rovtu, v poljanski vstaji in dražgoški bitki. Padel je na Stirpniku 8. februarja 1942. Anton Gruden, rojen 26. oktobra 1896 v Škofji Loki, obrtnik, član KPS, v partizane je vstopil 22. julija 1943, padel je 31. marca 1945 na Križni Gori. Janez Guzelj, rojen 27. aprila 1907 v Škofji Loki, mizar, aretiran je bil 17. februarja 1942, umrl je 29. oktobra 1942 v Stutthofu. Pavel Jamnik, rojen 25. januarja 1890 v Škofji Loki, klobučar, sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja, aretiran je bil 8. februarja 1944 in naslednji dan ustreljen kot talec za Kamnitnikom. Jože Kavčič - Jernač, rojen 18. aprila 1907 v Škofji Loki, gostilničar, kleparski in vodoinštalaterski mojster, telovadec v telovadnem društvu Sokol, gasilec, kulturnik - sodeloval je v tamburaškem in pevskem zboru. V partizane je vstopil 23. decembra 1941, boril se je v Cankarjevem bataljonu. Bil je sekretar okrožnega odbora OF Kamnik. Padel je v Črnem grabnu pri Blagovici 15. januarja 1945. Peter Kavčič - Jegorov, rojen 20. avgusta 1908 v Škofji Loki, kleparski in vodoinštalaterski mojster, decembra 1941 je vstopil v Cankarjev bataljon in se udeležil bojev v poljanski vstaji in v Dražgošah januarja 1942, nato je bil borec Škofjeloške čete. Aprila 1943 je bil imenovan za sekretarja Mestnega komiteja KPS Škofja Loka, jeseni leta 1943 pa za sekretarja Rajonskega komiteja KPS Škofja Loka in v tej funkciji padel 18. marca 1944 v Breznici pod Lubnikom. Franc Krmelj, rojen 21. decembra 1915 v Škofji Loki, klepar, v partizane je vstopil novembra 1943, padel je 20. novembra 1943 na Prtovču. Jože Krmelj, rojen 15. februarja 1921 v Škofji Loki, mizar, v partizane je vstopil marca 1943, padel je oktobra 1943 v Cerknem. Franc Pirc, rojen 11. januarja 1901, v Črnem Vrhu nad Idrijo, tovarniški delavec v Škofji Loki, sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja, aretiran je bil 8. februarja 1944 in naslednji dan ustreljen kot talec za Kamnitnikom. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 339-340. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/scaronkofja-loka.html Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 268. |
Spominska plošča je na gasilskem domu na Studencu.
Škofja Loka, Studenec 5 |
1941 1945 V SPOMIN GASILCEM ŽRTVAM FAŠISTIČNEGA TERORJA BOZOVIČAR RADO DEMŠAR ANTON GRUDEN ANTON GUZELJ JANEZ JAMNIK PAVEL KRMELJ FRANC KRMELJ JOŽE KAVČIČ JOŽE KAVČIČ PETER PIRC FRANC PGD ŠK. LOKA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar |
30.5.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 3.5.2023, dodal fotografije 3/2 do 3/4
Dopolnil biografijo Jožeta Kavčiča po podatkih Jone Kužnik Pokorn. M. Hladnik 30. 5. 2024 |
Spominska plošča |
Škofja Loka |
— |
|
Spomenik na Vahti |
|
Spomenik na Vahti leži sredi gozda ob markirani poti s Tračke domačije proti Komnu ali Travniku. V bližini je cesta z Ljubnega in mimo Rastk na Hlipovec.
Koordinate z mobilnega telefona Mojce Luštrek: S 46.40127, V 14.83515 , to je tam, kjer je na Open Street Map ikona spomenika. |
NA STRAŽI MED GORAMI TU LEŽIMO, V SPOMIN 3 PADLIM BORCEM NOV |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
46,4019° N 014,8353° E ; 1057 m. ------Te koordinate so prenesene iz rubrike Lokacija in dostop, kjer jih je zapisal Sandi Grudnik leta 2018 in ne ustrezajo niti lokaciji takrat postavljene zvezdice, niti GPS koordinatam Mojce Luštrek, niti lokaciji spomenika na OSM. |
Sandi Grudnik, 15.7.2018 |
— |
28.10.2025. 07:17 |
M.Kermavnar, 27.10.2025, dodal popravljene koordinate lokaciji spomenika ter 5 fotografij Mojce Luštrek. |
Grob(išče) |
Ljubno |
K.o. Ter, parc.št. 102, lastnik:nadškofija Ljubljana |
|
Gravina, Italija, ustanovitev Artilerijske brigade |
Prekomorci in so imeli tudi izredno velik delež tudi pri ustanovitvi
artilerije oziroma topništva. Njeni divizioni so sodelovali pri vseh večjih
zaključnih bitkah po Jugoslaviji in ob vseh se tudi krepila z novimi zajetimi
topovi, ki jih premagane in umikajoče nemške enote niso mogle odvleči s sabo.
Prekomorske topniške enote so se začele oblikovati 20. junija 1944, ko je iz
Afrike ko prispela v tabor Gravina skupina skoraj 1000 primorskih Slovencev,
razporejenih povečini v nove artilerijske enote, zlasti v protitankovski
divizion. Od 6. do 11. avgusta 1944 je načelnik artilerijskega oddelka VŠ Karel
Levičnik36 spremljal tovariša Tita na obisku v Caserti in Neaplju. 30. avgusta
1944 je bila z odredbo vrhovnega štaba ustanovljena artilerijska grupa 8.
korpusa, ki so jo sestavljali l. in 2. gorski divizion (vsak divizion je imel po
tri baterije) in protitankovski divizion (s štirimi baterijami). Takrat sta bila
ustanovljena tudi grupa pozicijske artilerije (83 topov raznih kalibrov) in
šolski dopolnilni divizion pri artilerijski šoli VŠ na Visu. Iz Italije
prihajali vedno novi prekomorski borci in topovi. Na Vis so prišli tudi borci
italijanske narodnosti, ki so se pridružili našim enotam in se vključili v naš
boj. K artileriji moramo šteti tudi protiletalski divizion, ki je imel 36 topov
kalibra 20 mm in je bil sestavljen pretežno iz Slovencev. Avgusta 1944 je bil
ustanovljen tudi gorski mehanizirani divizion. Po osvoboditvi
srednjedalmatinskih otokov, Splita, Šibenika, Drniša, Knina in Mostarja so se
vključili tudi v osvoboditev Slovenskega primorja. 21. aprila 1945 so se pričeli
boji za Klano. Pri uničenju nemškega 97. korpusa je pomembno sodelovala
artilerija 4. armade, ko je obstreljevala sovražnika in mu prizadejala hude
izgube. 3. gorski divizion je sodeloval v hitri skupini, ki je prodirala proti
Trstu. Ta divizion je po osvoboditvi Trsta nadaljeval skupaj z enotami 9.
korpusa pohod v Gorico in jo skupaj s pehoto osvobodil, nato pa v sestavi
motoriziranega odreda JA prodrl na Koroško. |
— |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
D. Divjak 5.5.2024 |
— |
— |
— |
— |
— |
— |