| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Koboli |
Občina Sežana praznuje 28. avgusta svoj praznik, in sicer v spomin na prve partizane na Primorskem. Leta 1941 so se na Kantetovi domačiji v Kobolih zbrali napredni in pogumni možje z Gornje Branice in ustanovili Dolganovo četo pod vodstvom Ervina Dolgana iz Ilirske Bistrice. Temu dogodku v čast je na Kantetovi domačiji, kjer je bila partizanska tiskarna, postavljena spominska plošča. Leta 1950 so prvoborcem v bližnjem gozdu nad Trebižani, kjer so ustanovili prvi partizanski logor na Primorskem, postavili še spomenik z njihovimi imeni (fotografija 1). -- Svobodna beseda sept. 2020 Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 149. foto 2 predstavlja spomenik južno od kraja Trebižani in ne sodi v ta zapis. |
Na Kantetovi domačiji, Koboli 7 |
V TEJ HIŠI SO SE DNE 28. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po časopisni novici |
27.8.2020. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 24.2.2022, fotografiji 3 in 4, napis na plošči, dopolnitev lokacije |
Spominska plošča |
Komen |
2419 KOBOLI, 300/7 |
|
Vrtovin, Spomenik padlim v NOB |
Spomenik sestavlja 30 grobo obdelanih kamnitih stebričev različnih višin (podbojev vrtovinskih hiš), ki simbolizirajo 30 padlih borcev in drugih žrtev vojne iz vasi. Avtor spomenika je M. Pogačnik. Odkrit je bil 22.07.1979. EŠD 24543 |
Spomenik stoji južno od vasi. Hiša v bližini: Vrtovin 37b |
KOT BORCI SMO DALI SVOJA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar, 11.11.2019 |
— |
— |
M. Kermavnar, 27.8.2021, fotografije |
Spomenik |
Ajdovščina |
K. o. 2383 Vrtovin, parc. št. 4/4 |
|
Idrija, Doprsni kip partizanske zdravnice Pavle Jerina Lah |
Dr. Pavla Jerina Lah
(1915–2007) je legendarna partizanska zdravnica, po kateri je dobila ime
tudi bolnica, ki je med 2. sv. vojno delovala na Idrijskem.
https://www.primorske.si/2010/11/28/pavla-ne-bo-pozabljena
Datum odkritja: 20.11.2010
|
V avli Zdravstvenega doma v Idriji, Ulica Otona Župančiča 3 |
DR. PAVLA
|
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Miloš Kermavnar, 8.1.2020 |
— |
— |
— |
Doprsni kip |
Idrija |
K. o. 2357 Idrija mesto, parc. št. 715/3 |
|
Danila Kumar, Kojsko |
— |
Na osnovni šoli Kojsko, Kojsko 69 |
V TEM KRAJU SE JE RODILA IN ZAČELA ŠOLANJE NARODNA HEROJINJA DANILA KUMAR 1921--1944 V SPOMIN NA NJENO REVOLUCIONARNO POT, KI SO JO PREKINILI SOVRAŽNIKOVI STRELI. KOJSKO 18. 3. 1979 KRAJANI KS KOJSKO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
MK 15. 4. 2020, slike M. Hladnik 25. 5. 2020
12. februar 2021 - dopolnil D.Divjak |
12.2.2021. 00:00 |
— |
12.2.2021-dopolnil podatke D.Divjak |
Spominska plošča |
Brda |
K.o.: 290-KOJSKO, št.parc.: 745
Napaka v registru nepremične kult. dediščine oznaka parcele 475! |
|
Spominska plošča na hišni št. Vrtače 8. |
Spominska plošča bratoma Mavrič |
Vrtače 8 |
IZ TE HIŠE STA PADLA V N.O.V. MAVRIČ LOJZE MILOVAN Z.B. PLAVE 29.XI.1965 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik, 24. 4. 2017, foto 22. 7. 2010, dopolnila PK, 25.5.2020 |
25.5.2020. 00:00 |
— |
— |
spominska plošča |
Kanal ob Soči |
K.o. Plave, 999/1 |
|
Slovenska vas |
Velikost kamna je 190 x 122 x 70 cm. Avtor napisa Minatti Ivan, projektant Zupančič Ciril, dipl. arh., Region Brežice. postavil odbor NOB Bregansko selo, 2. 7. 1972. Obnovljen avgusta 1996.
|
V Slovenski vasi na hiši Dom borcev, Slovenska vas 40. |
PADLIM BORCEM IN ŽRTVAM FAŠIZMA 1941 - 1945 ZDRUŽENJE BORCEV NOV BREGANSKO SELO 1972 2. plošča MI VSI SMO SEME ZA BOLJŠI ČAS MI VSI SMO ZRNJE ZA BOLJŠI KRUH. IZ NAŠI RAZBITIH KOSTI ŽE RASTE PŠENIČNI KLAS... 3. plošča PADLI V NOV STRIŽIČ BRANKO 1927 - 1944 FUKE JANEZ 1922 - 1945 ŽOKALJ BOŽO 1929 - 1944 OGRIZ ZVONKO 1925 - 1944 VINETIČ JOŽE 1911 - 1944 CIGLAR JANEZ 1915 - 1944 LONČARIČ FELIKS 1924 - 1945 LAZANSKI MIHAEL 1896 - 1942 ŽRTVE FAŠIZMA KALIN VLADO 1922 - 1942 BRCE PETER 1890 - 1944 PEGAN JOŽE 1909 - 1942 LAZANSKI MIRKO 1921 -1942 VUGRIN MARIJA 1921 - 1944 NOVOSEL FELIKS 1924 - 1942 GODEC BRANKO 1927 - 1943 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
A. Petrovič, S. Preskar, 30. 8. 2018, nedokončano |
14.11.2022. 00:00 |
— |
Dop. Hladnik 14. 11. 2022
Dodal sliko na projektu Okupacijske meje. M. Hladnik 10. 6. 2024 |
kamnita skulptura na podstavku |
Brežice |
1373/3 k.o. Nova vas |
|
Ustanovitev OK KPS in OO OF Lenart-Nadbišec |
Na hiši Rojkove domačije je spominska plošča, ki obeležuje ustanovitev
Okrajnega komiteja KPS in Okrajnega odbora OF Lenart leta 1944. Spominska plošča
je bila vzidana leta 1977. |
Spominska plošča je na hiši Nadbišec 10, ki stoji na slemenu naselja. Ob cesti, ki pelje iz naselja Gočova, na desni strani ceste. |
☆ "V TEJ HIŠI STA BILA OD 27.-29.II.1944 USTANOVLJENA OKRAJNI KOMITE KPS LENART OKRAJNI ODBOR OF LENART . NA OBLETNICO OF 27.4.1977" |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Miloš Kermavnar
Dopolnil D.Divjak,2.maj 2020 |
30.3.2020. 00:00 |
— |
Slike "1-3" Bor1974-16.IIII.2023 |
Spominska plošča |
LENART V SLOVENSKIH GORICAH |
K.o.: 557-NADBIŠEC, št.parc.: *7 |
|
Bistrica pri Naklem - Spominska plošča padlima žrtvama |
OPIS PLOŠČE: Na pročelje hiše pritrjena bronasta plošča (velikost 43 cm x 30 cm) z izbočenim napisom. OPIS DOGODKA: Zaradi partizanske akcije na cesti tik nad zaselkom so podivjani Nemci planili na sosednje tri hiše in odbrali vseh devet nad osemnajst let starih moških, ki so tam živeli in delali v mlinih in žagah, ter jih na mestu še isto noč po partizanskem napadu postrelili. Vse tri domačije so Nemci požgali do tal, družine pa odvlekli na bistriško polje in jih tam pustili. Aljančič je bil gospodar na kmetiji, Šemrov pa je bil pri njem v službi, kot žagar. Hiša v Bistrici št. 2 je bila po vojni obnovljena, v njej je gospodarila vdova Marija Aljančič. Spominsko ploščo je odkril krajevni odbor ZB NOV Podbrezje in jo odkril 26. julija 1962. VIRI: Pomniki NOB v občini Kranj, str. 136-137; http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=16547 EŠD: 16547, memorialna dediščina |
Na pročelju Aljančičeve hiše, p.d. pri Rantu v Bistrici št. 2 |
V ČASU NARODNO OSVOBODILNE BORBE STA BILA V NOČI 25. 7. 1942 OD NEMŠKEGA OKUPATORJA NA TEM MESTU USTRELJENA ALJANČIČ FRANC 1896 ŠEMROV ADOLF 1920 NJIHOV DOM PA POŽGAN ZB PODBREZJE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
OO ZBNOB Naklo, Lado Nikšič, julij 2015 |
— |
— |
— |
spominska plošča |
Naklo |
326/1 |
|
Anhovo, Spominska plošča Čargo Edvardu |
Na fasadi hiše Anhovo 55 |
IZ TE HIŠE JE PADEL |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar |
14.8.2020. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 7.9.2021, fotografije, napis na obeležju |
Spominska plošča |
Kanal ob Soči |
2274 ANHOVO 1640/2 |
||
Padlim borcem |
Manjši spomenik je sestavljen iz večih belih kamnitih kvadrov različnih dimenzij, pri čemer zgornji nosi manjšo črno kamnito ploščo, spodnji pa večjo. Spomenik je ograjen z nizko železno ograjo. Poleg sta na vsaki strani postavljeni dve betonski cvetlični posodi. V neposredni bližini spomenika (na zgornji strani ceste) je do približno leta 2010 (?) stala kmečka hiša panonskega tipa, ki je bila zaradi dotrajanosti porušena. Napisi so bili obnovljeni leta 1996, marmorn plošče pa postavljena 2012. ESD 10477, Zavod za varstvo kulturne dediščine Novo mesto. Spomenik je posvečen dogodkom v NOB, ki so zaznamovali vas Blatno in okoliške vasi, kakor tudi borcem Kozjanskih enot, ki so padli tu v bližini. Na informacijski tabli poleg spomenika so v slovenskem, angleškem in nemškem jeziku opisani posamezni dogodki v letih 1941 - 1945. Poleg teksta so stare fotografije, ki prikazujejo opisane dogodke in zgodovino spomenika. |
Vas Blatno, tik ob glavni cesti, na odcepu, ki pelje v Bibčov Grabn. Najbližja hišna številka je Blatno 12. |
☆ SLAVA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Andrej Cizl, 30.1.2018, dopolnila Stane Preskar in Anton Petrovič |
— |
— |
M. Kermavnar, 21.1.2023, dopolnil opis in dodal fotografije 3/2 do 3/4 |
marmorni plošči na betonskem stebru |
Brežice |
1368/6 in 692/6 k.o. Blato |
|
Blagovica, pokopališče, oče Slapar Jože in sin Jože |
Opomba: Podatek o dnevu rojstva je v Sistory (18.) drug kot na nagrobniku (15.). Jože Slapar: Sistory navaja: Ime in priimek: Jože Slapar, Oče: Jože, Mati: Terezija, Po domače: Špančkov, Datum rojstva: 06. 08. 1926, Kraj rojstva: Vranke, Kraj bivanja: Vranke, Stara občina: Blagovica, Nova občina: Lukovica, Poklic (soc. status): delavec, Datum smrti/izginotja: 01. 01. 1945, Kraj smrti/izginotja: Vranke, Kraj pokopa: Blagovica.
Jože Slapar-Špančk z Vrank, r. 1896. Vlasovci so ga ustrelili 1. januarja 1945 na Vrankah.
Jože Slapar-Špančkov z Vrank, r. 1926. Vlasovci so ga ustrelili blizu doma1. januarja 1945.«
(Stane Stražar, Črni graben, Od Prevoj do Trojan, Lukovica: Kulturno-umetniško društvo Janko Kersnik Lukovica,1985, str. 898)
Opomba: Jože Slapar (oče) in Jože Slapar (sin) sta napisana tudi spomeniku Padlim borcem v NOV in žrtvam ŽFN v času ljudske revolucije 1941–1945 (Žrtve fašističnega terorja). |
Pokopališče Blagovica, po poti od glavnih pokopaliških vrat, levo, 6. vrsta, 3. grob (šteto od poti). |
[križ, cvet] ŠPANČEVI JOŽE 15. 10. 1896 - 1. 1. 1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 10.7.2024, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič |
10.7.2024. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Lukovica |
K. o. 1927 Blagovica, parc. št. 8/2 |
|
Črna vas - Konferenca KPS |
Na hiši Antona Jarca je plošča v spomin na konferenco KPS ljubljanskega okrožja jeseni 1938, odkrita 17. maja 1959. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 69. |
Črna vas 117. |
[zvezda] ZKJ. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik. |
26.3.2022. 00:00 |
— |
Obeležje sem hotela obiskati 18. 6. 2022, a na cesti skozi Črno vas potekajo gradbena dela in tako bo vsaj še eno leto. Mojca Ž.
M. Kermavnar, 1.10.2022, napis na plošči in foto1
|
Spominska plošča |
Ljubljana |
— |
|
Spomin talcem v Dvoru pri Polhovem gradcu |
. |
Na steni gasilskega doma v Dvoru |
V letih 1942-1943 Za svobodo in lepšo bodočnost vseh ljudi je darovalo svoja življenja 32 talcev ustreljenih na Sovovem griču in v Dolenji vasi - Prosci Slava jim |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 30.7.2017 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Dobrova - Polhov Gradec |
1983 BABNA GORA, 72/1 |
|
Casoli, fašistično koncentracijsko taborišče Casoli (CH), Italija |
Koncentracijska taborišča v fašističnem okolju označujejo prostor, omejen znotraj perimetra, znotraj katerega so različne kategorije zapornikov ločene v že obstoječih ali novih strukturah. To so skoraj vedno enospolna področja, tj. moška ali ženska, in redko mešana. Kraji proste internacije so občine prisilnega prebivališča za internirance, ki se lahko ponovno združijo s svojo družinsko enoto. Očitno je, da so pogoji "internacije" v fašističnem koncentracijskem taborišču bolj neugodni in kruti kot drugi: promiskuiteta, omejena svoboda gibanja, togi predpisi, ločitev od družinskega jedra, nadzor, kazni, prepovedi dela, omejena komunikacija itd. Izhajajoč iz teh premislekov, je bilo taborišče Casoli zaradi svoje strukture in funkcije koncentracijsko taborišče za internirane (skrajšano "fašistično taborišče"). Odločitev za postavitev tabora v Casoliju je bila odvisna tudi od geografske lege. V poročilu inšpektorja javne varnosti Roberta Falconeja z dne 27. aprila 1940 beremo :
"Najnevarnejše skupine internirancev ali zaprtih oseb se lahko po možnosti pošljejo v občini Casoli in Lama dei Peligni, ki se nahajata v goratem območju province, daleč od najpomembnejših komunikacijskih poti in državne železniške proge." Fašistično taborišče Casoli je imelo dve različni obdobji internacije zaradi dveh različnih kategorij internirancev. Imamo prvo "judovsko" obdobje taborišča, ki sega od 9. julija 1940, datuma vstopa prve skupine 51 tujih Judov iz tržaškega zapora, do 3. maja 1942, datuma vstopa skupine političnih internirancev, antifašistov, "nekdanjih Jugoslovanov", premeščenih iz koncentracijskega taborišča Corropoli (pokrajina Teramo). Vse Jude iz taborišča Casoli so premestili v taborišče Campagna v provinci Salerno. Ta druga faza je trajala do 2. februarja 1944, datuma, ki je zabeležen v dokumentu, ki še vedno potrjuje prisotnost 18 slovanskih internirancev, kar priča o dejstvu, da je taborišče še naprej delovalo kljub premirju 8. septembra 1943. Med letoma 1940 in 1944 je skozi taborišče Casoli šlo skupno 218 internirancev: 108 tujih Judov, večinoma Avstrijcev, Nemcev, Poljakov in Madžarov, ter 110 "nekdanjih Jugoslovanov", večinoma Hrvatov in Slovencev, "Julijanov, ki govorijo slovensko in/ali hrvaško". Vir: campofascisti.it
|
Via Giuseppe Borelli 14, Casoli |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
D.Divjak 4.4.2023 nedokončano |
4.4.2024. 00:00 |
— |
— |
Muzej |
Italija, Casoli, |
— |
|
Ledine, Spomin žrtvam |
.Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 253. |
Pokopališče ob cerkvi
Hiša v bližini: Ledine 15 |
PADLIM V NOB BORCI NOB |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 12.11. 2017, foto M. Hladnik 19. 6. 2018 |
— |
— |
M. Kermavnar, 30.10.2022, napis na spomeniku |
Kamnit spomenik in več marmornih plošč |
Idrija |
K. o. 2359 Ledine, parc. št. 896/18
|
|
PRESERJE, kraj. pokopališče - skupni grob padlim v NOB |
EŠD:11737 Nad pravokotno grobno površino 1.30 x 2,00 m, prekrito z granitnima ploščama, stoji nagrobnik iz granita, velikosti 95 x 110 x 10 cm, z vklesanimi imeni in besedilom 13 znanih in 9 neznanih partizanov, padlih v letih 1941 - 1945. Grobišče je bilo urejeno 22.julija 1981. |
Preserje pod Krimom, krajevno pokopališče. Grobišče je na vzhodni strani, zadaj za cerkvijo, predzadna vrsta. |
PADLI BORCI NOV. IN ŽRTVE FAŠISTIČNEGA NASILJA 1941 - 1945 HLADNIK ANTON, 1913 - 1942 NAGODE IGNACIJ, 1914 - 1942 OGRIN CIRIL, 1920 - 1942 PLEŠKO IVAN, 1902 - 1942 GRADIŠNIK ANTON, 1916 - 1943 ŽAGAR FRANC, 1913 - 1943 BORŠTNIK ANTON, 1918 - 1943 MIHELIČ ANTON, 1916 - 1943 VERBIČ MARIJA, 1891 - 1943 GRČA MARIJA, 1926 - 1943 ANDREJEVIČ IVAN, 1920 - 1944 PURKART MATIJA, 1923 - 1944 SOSIČ PAVEL, 1924 - 1944 IN DEVET NEZNANIH PARTIZANOV ZVEZA BORCEV NOV. 22. JULIJ 1981 PODPEČ PRESERJE |
— |
— |
— |
— |
T. Bizjak, 25. 4. 2018. |
— |
— |
— |
grob z nagrobnikom, memorialna dediščina |
Brezovica |
k.o.1705 - Preserje, parc. št. 17/2 |
|
Miha Remec |
— |
Ob PST, lahko dostopa vsak. |
TOD MIMO JE HODIL MIHA REMEC PESNIK IN PISATELJ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mojca Župančič |
18.6.2022. 00:00 |
— |
— |
Spotikavec. |
Ljubljana |
Trnovsko predmestje, 393/50 |
|
Družina Saje |
Na nagrobniku Sajetovih je (bila) rdeča zvezda, ki je očitno odstranjena, saj se še vidi mesto pritrditve. |
Pokopališče Žale Ljubljana, nasproti Tomačevske ceste 9. Žale [A]: oddelek [zida], vrsta [L2], grob [39]. |
[rdeča zvezda] SAJE ANA 1889-1962 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mojca Župančič, 13. 5. 2022 |
13.5.2022. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 23.1.2023, po opozorilu Mojce Luštrek, da na fotografiji Daniela Divjaka na nagrobniku Sajetovih ni zvezde, dodajam Divjakovo fotografijo, ki je nastala 10.12.2022, torej kasneje kot fotografija Mojce Zupančič (21.9. 2021). M. Luštrek je 3. 10. 2022 še fotografirala zvezdo na nagrobniku. |
družinski nagrobnik |
Ljubljana |
— |
|
Alojz Rabič |
Plošča na kraju, kjer je ob neuspelem napadu na nemško postojanko 16.12.1941 padel prvoborec Alojz Rabič.
»Po napadu fašističnih sil na nekdanjo Jugoslavijo so 9. aprila 1941 italijanske enote zasedle tudi vasi Dovje in Mojstrano. Postavile so graničarske postaje in naseljevale svoje ljudi. Po odhodu italijanske vojske so se ljudje oddahnili, a ne za dolgo, saj so namesto njih prišli Nemci. Ti so izgnali nekaj pomembnih ljudi in začeli izvajati aretacije od Rateč do Mojstrane. Krajani so čutili gorje, ki se je zgrnilo nadnje, a poti iz nesreče niso videli. Rešitev jim je ponudil zavedni Slovenec Jaka Rabič z Dovjega s svojimi najožjimi sodelavci. Srečal se je s prijatelji izpred vojnih let, zbral zavedne krajane in na Dovjem ustanovil Osvobodilno fronto. Zbiral je denar in blago za bližajoči se vojaški upor, organiziral je sabotaže. Krajani so se pripravljali na upor, a Jaka je zaradi varnosti odšel v Cankarjev bataljon. Priprave za upor v kraju, ki je bil določen za 16. december, so potekale v največji tajnosti. Zbirati so se začeli prvi uporniki na Dovjem in se razdelili v skupine. Načrt upora je bil razorožiti orožniško posadko na Dovjem in posadko graničarske skupine na Velikem bregu v Mojstrani. Akcijo so začeli v večernih urah, vse je potekalo po načrtu. Razorožili so orožnike na Dovjem, pridobili nekaj orožja. Po tej zmagi so uporniki pot nadaljevali v Mojstrano na Veliki breg in napadli graničarsko vojašnico. Izbruhnil je boj in padel je prvi borec, Alojz Rabič z Dovjega, star šele 25 let. To je bil Jakov brat. Takrat se je kraj ovil v črnino.« Sonja Mirtič, Ne pozabimo preteklosti! /V metežu zgodovine Dovje – Mojstrana/, Svobodna beseda, Letnik 8, št. 75, januar 2022, str. 6 (Elektronski vir: Svobodna beseda, januar 2022,6 Dostop: 29. 6. 2024). |
Cesta Alojza Rabiča 31, Mojstrana, v zahodnem delu vasi. |
Na tem mestu je padel 16. 12. 1941 prvoborec |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 14. 6. 2017 |
3.7.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 3.7. 2024, dopolnil Opis po predlogi Zdenke Primožič. |
Spominska plošča |
Kranjska Gora |
2171 DOVJE, 1375/30 |
|
Gasilcem, Hrušica |
Marmornata okrogla spominska plošča z vrisano peterokrako zvezdo, obkroženo z reliefom lovorovega venca. Na zvezdi so izpisana imena desetih padlih borcev gasilcev in žrtev fašističnega nasilja 1941-1945, s fotografijami na emajlu. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 201. EŠD 24578 |
Na fasadi gasilskega doma, Hrušica 13. |
[zvezda]
|
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 15. 4. 2017 |
— |
— |
— |
spominska plošča |
Jesenice |
2172 HRUŠICA, 14/2 |
|
Predoslje - Spominska plošča Jožetu Sajovicu |
OPIS SPOMENIKA: Je bil vzidan v hišo v Predosljah št. 67. To hišo je podrl že pokojni nečak tov. Sajovic Jožeta in takrat je izginilo tudi partizansko obeležje, ki je zavedeno kot kulturna dediščina. OPIS DOGODKA: Jože Sajovic, rojen 20. marca 1908, Cvekov iz Predoselj, se je že več let pred izbruhom vojne vključil v delavsko mezdno gibanje. Takoj po vdoru okupatorja je postal eden najbolj predanih aktivistov in organizatorjev OF. V Predosljah. Bil je sekretar prvega odbora OF v tem kraju. V domači vasi pa se je našel izdajalec in v decembru 1943 so Cvekovega Jožo aretirali gestapovci ter ga odpeljali v Begunje. Sajovica so ustrelili kot talca pri Šenčurju 24. januarja 1944. VIRI: Pomniki NOB v občini Kranj, str. 153. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 232. EŠD: 14696 |
Spomenik je bil kot spomeniška dediščina zaveden pri zavodu za varovanje kulturne dediščine Slovenije OE Kranj in bo sprožen postopek za ponovno umestitev, ker je bil nezakonito odstranjen s podrtjem hiše na kateri je bil vzidan in danes je na tem mestu garažni nadstrešek. slika 2,3 tu je možno namestiti spomenik. Zato ogled spomeniškega obeležja Predoslje 67 ni možen.
Opomba: Naknadno, to je 30. marca 2015, me je tajnik ZB NOB Predoslje-Britof obvestil, da je bronasta kovinska plošča deponirana v Gorenjskem muzeju!!
|
V TEJ HIŠI JE ŽIVEL IN DELAL TOV. SAJOVIC JOŽE ORGANIZATOR NOG IN PRVI SEKRETAR OF V TEM KRAJU 21. 1. 1944 JE BIL KOT TALEC USTRELJEN V ŠENČURJU SLAVA MU! |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
Srečko Frelih, marc 2016 |
— |
— |
— |
Kovinska plošča, bronasta litina 59 cm x 44 cm |
Kranj |
— |
|
LJUBLJANA, PST - pomnik NOB ob Poti spominov in tovarištva št.28 |
Vrstni red stebrov je spremenjen, ker se je steber prvotno nahajal na območju današnje Aleje |
Pri sedežu LPP ob Cesti ljubljanske brigade |
1942-1945 POSTAVIL DELOVNI KOLEKTIV MANUFAKTURA (brez napisa) |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 06.10.2018
19.avgust 2021 dopolnil D.Divjak |
19.8.2021. 00:00 |
— |
19.8.2021 dopolnil podatke D.Divjak |
Betonski steber |
Ljubljana |
K.o.: 1739 - ZGORNJA ŠIŠKA, št.parc.: 223/11
|
|
Začetek vstaje na Gorenjskem |
Skala z napisom na kraju, kjer je bila 20. 7. 1941 konferenca vojno-revolucionarnih komitejev in sprejet sklep o začetku vstaje na Gorenjskem. Pripravil in vodil jo je Stane Žagar. Postavilo 1962 Okrajni odbor Združenja zveze borcev NOB Kranj. Viri:
V aprilu 2017 je bil spomenik obnovljen. |
437127.75, 128779.63 oz. 46°18'0.67" 14°10'44.57", nadm. višina 1021 m.
oziroma N 46° 18' 00'' E 14° 10' 44''
Spomenik je bilo zaradi pomanjkljivega opisa težko najti. Pot do njega: 1. Iz Kamne Gorice skozi kamnolom do konca gozdne ceste mimo Race (820 m), od tod gre naprej en kolovoz vodoravno, drugi se vzpenja do zgornjega roba kamnoloma (tam je spomenik ID 2), mi pa izberemo najbolj levo pot, star kolovoz, ki vodi strmo v breg in proti desni (na njej se držimo desne). Na okrog 1000 m se pot izravna in se potem zložno vzpenja po pobočju Plazov proti krmišču pod Malim Gregorjevcem. Postaja tudi vedno slabše vidna. Približno 400 m od izravnave oz. rumenega mejnika na levi pridemo do spomenika levo ob poti. 2. Od planinskega doma na Vodicah se že po 50 m od ceste odcepi navzdol markirana pot, ki čez 800 m pripelje do gozdne ceste, ki pripelje od Malega Gregorjevca. Po njej levo 50 m in potem desno po kolovozu do roba planote. Z roba se je treba spustiti kakih 50 m do prečne poti iz dostopa št. 1 in po njej levo do spomenika. |
20. VII. 1941 JE BIL NA TEM MESTU SPREJET SKLEP ZA ZAČETEK VSTAJE NA GORENJSKEM |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik 2. 5. 2017 |
— |
— |
— |
Napis na kamnu |
Radovljica |
K. o. 2163 Kamna Gorica, parc. št. 526/1 |
|
Koncentracijsko taborišče Lama dei Pelegni, Chieti, Italija |
Koncentracijska taborišča v fašističnem okolju označujejo prostor, omejen znotraj perimetra, znotraj katerega so različne kategorije zapornikov ločene v že obstoječih ali novih strukturah. To so skoraj vedno enospolna področja, tj. moška ali ženska, in redko mešana. Kraji proste internacije so občine prisilnega prebivališča za internirance, ki se lahko ponovno združijo s svojo družinsko enoto. Očitno je, da so pogoji "internacije" v fašističnem koncentracijskem taborišču bolj neugodni in kruti kot drugi: promiskuiteta, omejena svoboda gibanja, togi predpisi, ločitev od družinskega jedra, nadzor, kazni, prepovedi dela, omejena komunikacija itd. Izhajajoč iz teh premislekov, je bilo taborišče Casoli zaradi svoje strukture in funkcije koncentracijsko taborišče za internirane (skrajšano "fašistično taborišče"). Odločitev za postavitev tabora v Casoliju je bila odvisna tudi od geografske lege. V poročilu inšpektorja javne varnosti Roberta Falconeja z dne 27. aprila 1940 beremo :
"Najnevarnejše skupine internirancev ali zaprtih oseb se lahko po možnosti pošljejo v občini Casoli in Lama dei Peligni, ki se nahajata v goratem območju province, daleč od najpomembnejših komunikacijskih poti in državne železniške proge." Vir: campofascisti.it
Geslo: nedokončano123, taborišča123 |
— |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
D. Divjak, 1.6.2025 |
1.6.2025. 00:00 |
— |
— |
— |
Lama dei Pelegni, Chiete, Italija |
— |
|
Osrednji spomenik 141 padlim borcem na Ljubnem |
Spomenik pred kulturnim domom obsega spomenik in grobnico. Na spomeniku je vklesanih 141 imen žrtev nasilja z Ljubnega in okolice, ki so padli v borbi, bili ustreljeni kot talci ali umrli v zaporih in koncentracijskih taboriščih ali kako drugače umrli zaradi nacistečnega terorja. V grobnici je pokopanih 43 padlih borcev. Avtor spomenika je arhitekt Dušan Samec.
Geslo: herojgrob123 |
Spomenik stoji nad parkiriščem pred kulturnik domom Ljubno ob Savinji. N: 46 20 39, E: 14 50 15 , 434 m
|
Napis na kostnici poleg glavnega spomenika: TU JE POKOPANIH 35 BORCEV NOV PADLIH V BOJIH PROTI OKUPATORJU 1941 - 1945 MED NJIMI JE NARODNI HEROJ MILKA KERIN POMOČNIK POLITKOMISARJA BATALJONA, PADLA 31.VII.1944 V TEŽKIH BOJIH ZA LJUBNO Spomenik: BORCI PADLI V NOV TALCI IN ŽRTVE NASILJA IZ OBMOČJA LJUBNO:AJNIK FRANČIŠKA,AMBRUŽ ALBIN,AMBRUŽ ANA,AMBRUŽ FRANČIŠKA,AMBRUŽ JOŽEFA,ATELŠEK ALOJZ,ATELŠEK FRANC 1900,ATELŠEK FRANC 1911, ATELŠEK JANEZ,ATELŠEKMAKS,BERGLEZ FRANC 1904,BERGLEZ FRANC 1906,BENDA JANEZ,BREZNIK CIRIL,BREZNIK FRANC,BRUNET FRANC,BRUNET MARTINA,BRUNET MILKO,BRUNET RASTO,BUDNA FRANC,CAJNER FRANC,CAJNER JOŽE,CIREJFRANC,ČERNEVŠEK ANTON,DEŽMAN JANEZ,ERMENC KAREL,FIRŠT ANTON,FIRŠT JANEZ,FLUDERNIK ALOJZ,FLUDERNIK MAKS, GOVEK ANA,HREN KAREL ,HRIBERŠEK ALOJZ,IRNAR FRANC,JAKOB BLAŽ,JAKOB JOŽE,JAKOB MAKS,JANEŽIČ JOŽE,JERAJ FRANC 1914,JERAJ FRANC 1927,JUVAN ALOJZ, JUVAN FRANC,KAKER FRANC,KAKER STANKO,KLADNIK ALOJZ,KLADNIK JAKOB,KOPUŠAR JOŽE, KOPUŠAR MARTIN, KLEMENŠEK ALOJZ,KOLENC FRANC,KOPUŠAR CIRIL,KOPUŠAR FRANC, KOPUŠAR IVAN,KOPUŠAR JANEZ,KLANČNIK KAREL,KLANČNIK TEREZIJA,KOPUŠAR MIRKO, KOPUŠAR STANKO,KOIRNIK ANA,KOVŠAKANTON,KRAMPERŠEK JANEZ,KRANJC JOŽE,KRANJC RAFAEL,KROLNIK MILENA,KRUMPAČNIK STANKO,KUMPREJ MARIJA 1941 - 1945 LAVRIČ JOŽE,MLINER ALOJZ,NATLAČEN FRANC,NATLAČEN MATRIJA,OPERČAN FRANC,PETEK FRANC,PEVEC JOŽE,PIKL KONSTANTIN,PLESEC ALOJZ,PLESEC JANEZ,PLESEC MARIJA,PLESNIK JANKO,PODBREGAR FRANC,PODLESNIK JANEZ 1920, PODLESNIK JANEZ 1927,POLIČNIK MARTIN,PUNGARTNIK FRANC,PUSTOSLEMŠEK JANEZ,PUSTOSLEMŠEK MARTIN,RAMŠAK JANEZ.RIHTER ALOJZ,RIHTER JAKOB.ROBNIK ANTON,ROČNIK JANEZ 1899,ROČNIK JANEZ 1921,ROČNIK JOŽE,ROČNIK MARIJA,SEDMAK JOŽE,SEM CIRIL,SEM FRANC,SEM JAKOB,SEM MARTIN,SEM STANKO,SOLAR JOŽE,STERMECKI DOMINIK,STERMECKI FRANC,STERMECKI IGNAC,STERMECKI JOŽE, ŠEK FRANČIŠKA,ŠPEH FRANC,ŠPENDE ANTON,ŠTIGLIC FRANC, ŠTULER JOŽE,ŠTULER JOŽEFA,ŠTULER MARIJA,ŠUME VALEETER,TERBOVŠEK FRANC,TESOVNIK JOŽE,TIRŠEK ALOJZ,TIRŠEK JOŽE,TOSTOVRŠNIK JANEZ 1899,TOSTOVRŠNIK JANEZ 1899,TOSTOVRŠNIK JANEZ 1927,VALTE FRANC 1913,VALTE FRANC 1922,VERTOT FRANČIŠKA,VISOČNIK MAKS,VRTAČNIK JOŽE,ZAČNIK ALOJZ,ZAGOŽEN FRANC,ZAGOŽEN MARIJA 1891, ZAGOŽEN MARIJA 1922,ZAGOŽEN ROZALIJA,ZALEZNIK ALOJZ 1923,ZALEZNIK ALOJZ 1925,ZALEZNIK FRANC,ZALEZNIK JANEZ,ŽAGER FRANC,ŽEROVNIK JOŽE,KRAMER FRANC,ROČNIK JANEZ,PIKL MIRKO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Sandi Grudnik, 28.6.2018, dop. M. Hladnik 13. 4. 2020 |
5.2.2023. 00:00 |
— |
Dodal dve sliki M. Hladnik 5. 2. 2023 |
Sestoji iz dveh marmornih delov:grobnice in spomenika |
Ljubno |
K.o.:Ljubno, parc.št.:491,lastnik:občina Ljubno |