| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
LIPA-Spominska plošča žrtvam fašizma |
Spominsko ploščo je dal vzidati občinski odbor ZZB NOV Beltinci 4. julija 1958. |
Stavba nekdanje osnovne šole, zdaj Vaški dom, v levem delu trgovina Mecator, hišna številka Lipa 78,12 km od Murske Sobote
|
zvezda Žrtvam fašizma 1941 - 1945 Kdor umre za domovino, je živel dovolj! MATJAŠEC Matija roj. 1. 1.1906 BOHNEC Štefan " 8.12.1923 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dopolnil D.Divjak, 8. junij 2020 |
8.6.2020. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Beltinci |
K.o.: 130-LIPA, št.parc.: 1412 |
|
Piškova hiša. |
Spominska plošča je na Piškovi hiši, kjer je bilo med NOB zatočišče partizanov.Vir: Vodnik po partizanskih poteh. |
Medlog. Ob prvem krožišču med Zalogom in Medlogom. |
TA HIŠA IN NJE BLIŽNJA OKOLICAJE DAJALA ZATOČIŠČEBORCEM ZA SVOBODO V LETIHNARODNO-OSVOBODILNE BORBE.V spomin vzidala to ploščoTerenska organizacija Zveze borcevMedlog, dne 22. julija 1953. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
3.4.2022. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča. |
Celje |
1076 MEDLOG, 349/2 |
|
Spomenik Petru Kavčiču - Jegorovu pod Lubnikom nad Sušo |
Peter Kavčič - Jegorov se je rodil 20. avgusta 1908 v Škofji Loki. Izučil se je za kleparskega in vodoinstalaterskega mojstra. Pred 2. svetovno vojno je bil aktiven član telovadnega društva Sokol, ob vdoru okupatorja je zbiral orožje za upor in sodeloval pri pripravah na ustanovitev odbora OF za Škofjo Loko, ki je potekal 20. julija 1941 v njihovi gostilniški hiši. 19. decembra 1941 je vstopil v Cankarjev bataljon in se udeležil bojev v poljanski vstaji in v Dražgošah januarja 1942, nato je bil borec Škofjeloške čete. Aprila 1943 je bil imenovan za sekretarja mestnega komiteja KPS Škofja Loka, jeseni leta 1943 pa za sekretarja rajonskega komiteja KPS Škofja Loka in v tej funkciji padel 18. marca 1944. Spomenik je bil odkrit 1. novembra 1962. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 40-42. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/breznica-pod-lubnikom.html Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 252. Opis dogodka, ko sta padla Peter Kavčič - Jegorov in Danila Kumar-Andreja: https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VXY9DUD2/a7d67387-1171-4a1a-98eb-3dd898622c73/PDF |
na desni ob poti iz Breznice pod Lubnikom proti nad kmetijo Pri Nacetu malo naprej od odcepa za Sušo |
NA TEM MESTU JE PADEL DNE 18. 3. 1944 PRVOBOREC PETER KAVČIČ - JEGOROV SEKRETAR RAJON KOMITEJA KPS ŠKOFJA LOKA SLAVA MU ZB NOV ST. LOKA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik |
— |
— |
M. Kermavnar, 30.3.2023, dodal opis z obeležja Kavčiču 200 m nižje ob cesti |
kamen z napisom |
Škofja Loka |
K. o. 2036 Sopotnica, parc. št. 522/2 |
|
Nagrobna plošča dveh žrtev NOB |
Spomenik ni lokalnega pomena, brez spomeniškega varstva postavlili so ga sorodniki. |
Brinje pri Šentrupertu, na križišču za Veselo Goro, smer Šentrupert - Trstenik. |
TU STA PADLA 24. IN 26. OKT. 1943 ŠTEFAN JUVANC IN SIN DARO IZ TREBNJEGA INT. IV. BAT. IN BOREC III. ČETE CANKARJEVE BRIGADE ŽENA Z OTROKI |
— |
— |
— |
— |
Mojca Mežik, 31. 9. 2018, B.Jerčič 22.2.2019 |
— |
— |
— |
Na betonskem podstavku z imitacijo kamna je postavljena nagrobna plošča. Nagrobna plošča. kvadratne oblike, sivi granit z napisi |
Šentrupert |
zasebno zemljišče. |
|
Vida Pregarc |
Mavčni doprsni kip Vide Pregarc na kamnitem podstavku brez napisov stoji v vhodni avli osnovne šole, ki nosi njeno ime. Gre za nadomestni odlitek kamnitega doprsja, dela akademskega kiparja Staneta Keržiča, ki je bilo leta 1975 poškodovano in je zdaj spravljeno v ravnateljevi pisarni iste šole. V mavcu je bila ustvarjena nova različica, ki je bila svečano odkrita v šolski avli 25. novembra 1977. Vira: "Praznik", Naša skupnost, št. 12, 1977, str. 5 (povezava). Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 34. |
Doprsni kip stoji v vhodni avli Osnovne šole Vide Pregarc na Bazoviški ulici 1 v Ljubljani. |
— |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Smiljanić |
25.4.2025. 00:00 |
11.9.2025. 23:59 |
— |
— |
Ljubljana |
— |
|
Spominska plošča Ljubu Grabnarju - Vrhanu |
OPIS SPOMENIKA: Na pročelju Grabnarjeve hiše, ZG. Jezersko št. 37, je vzidana bela marmorna plošča (velikost 80 cm x 35 cm) z vklesanim besedilom. OPIS DOGODKA: Ljubo Grabnar-Vrhan se je rodil 26. oktobra 1921 na Zg. Jezerskem. Bil je edini sin iz precej premožne hiše; njegov oče je bil gostilničar, mati pa trgovka. Osnovno šolo je Ljubo obiskoval na Jezerskem, gimnazijo pa v Kočevju in v Ljubljani. Mladi Grabnar je bil narodnostno zaveden in napredno usmerjen. Kot telovadec se je udejstvoval pri Sokolu. Bil je tudi vnet planinec – plezalec in smučar. Že takoj ob vdoru okupatorja se je priglasil kot prostovoljec. Pri Zagrebu so ga zajeli ustaši. Domov se je mogel vrniti šele v poletju 1941. Takoj se je vključil kot požrtvovalen aktivist v Osvobodilno fronto. Ob koncu marca 1943 pa je prešel k partizanom. Potem je kot hraber borec in sposoben organizator poldrugo leto deloval na Koroškem. Zadet od nemške krogle je 30. novembra 1944 padel pri Maloščah. Pokopan je na vaškem pokopališču v Maloščah skupno s še šestimi padlimi partizani. VIRI: Pomniki NOB v občini Kranj, 1975 Zveza združenj borcev NOV SR Slovenije, Občinski odbor Kranj, str. 100. Spominsko ploščo je vzidal krajevni odbor ZB NOV Jezersko. Odkrita je bila 27. Junija 1965. Izdelana je po načrtu arhitekta Nandeta Jocifa. |
Plošča je pritrjena na Zg. Jezerskem na hiši št. 37. Hiša stoji na desni strani glavne ceste pred mostom, 500 m pred centrom Jezerskega. |
V BORBI PROTI FAŠIZMU ZA SVOBODO NA KOROŠKEM JE PADEL V MALOŠČAH 19. XI. 1944 LJUBO GRANAR-VRHAN EDINI SIN GRABNARJEVE DOMAČIJE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Barbara Šemrov |
— |
— |
— |
Marmorna plošča |
Jezersko |
2076 ZGORNJE JEZERSKO, 339/82 |
|
BELTINCI-Spominska plošča Martinu Brumnu |
Rojstna hiša Martina Brumna (11.8.1898-7.6.1945), prekmurskega partizana in organizatorja NOB. Madžari so ga zaprli. Bil je v zaporih v Lendavi, Čakovcu in Györu. Ko se je leta 1942 vrnil iz zaporoc, se je umaknil čez Muro na Pohorje. Sodeloval je z NOG pri mobilizaciji novincev in ustanavljanju vaških odborov OF. Nemci so ga ujeli, ga odpeljali v Gradec, nato pa poslali v taborišče Mauthausen, kjer je ostal do konca vojne. Po vrnitvi domov je 7. junija 1945 umrl. Spominska plošča je bila odkrita 4. julija 1963, potem ko jo je dal vzidati občinski odbor ZZB NOV Beltinci. EŠD 6851 |
Panonska ulica 11, Beltinci. |
Ker ni te več, zato si vsepovsod |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dopolnil M. Hladnik 29. 5. 2019
Dopolnil D.Divjak, 8. junij 2020 |
8.6.2020. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Beltinci |
K.o.: 131-BELTINCI, št.parc.: 86/1 |
|
Spomenik na Palkišču |
Spomenik 13 padlim so odkrili leta 1977LSI 2: 170, 171 |
Ob glavni cesti Gorica-Trst na Palkišču / Palchisce. |
PADLI V NOB IN ŽRTVE NACIFAŠIZMA . CADUTI NELLA LOTTA DI LEBERAZIONE . ZA SVOBODO-NIKOLI DOVOLJ NAŠA POT GRE SKOZI PLAMEN, NAŠA SMRT, KAKOR TA KAMEN, VSEPOVSOD ČUVA ŽIVLJENJE, IZPRIČUJE BOJ, ZAVEST, TRPLJENJE.. . PER TE LIBERTÁ, NON DIREMO MAI BASTA. NOI SI VAPER LA STRADA, DENTRO IL FUOCO SCOLPITA, E LA NOSTRA E UNA MORTE CHE PROTEGGE LA VITA COME QUI, DA PER TUTTO, NEL SUO GRANDE VALORE, ESSE ESPRIME LOTTA, COSCIENZA, DOLORE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Lanko, 14. 6. 2019, dop. M. Hladnik |
23.12.2020. 00:00 |
— |
— |
vaški spomenik |
Italija, Doberdob |
— |
|
Spominska plošča v kapeli |
Na napis v kapelici blizu kozolca me je opozorila sorodnica Alberta Časa. |
V kapelici ob kozolcu, pred domačijo A.Časa. |
Zaobljuba |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
2.9.2023. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Mislinja |
— |
|
Partizanska tehnika Cankar |
Tehnika se je nahajala v bunkerju na posestvu kmeta Skutnika. Imeli so ciklo stroj, pisalni stroj, radio.Osebje: Zakonjšek Rado-Cankar, vodja tehnike do spomladi 1944, ko je postal pokrajinski tehnik. Grovler Mirko-Aleksij-risar, pozneje vodja tehnike. Hribar Franc-Savinjšek, Nande Šuštar, Cegnar Franček (prišel konec junija 1944 z Dolenjske), Rajšter Vojko, vodja tehnike od decembra 1944 do osvoboditve, Rajšter Metoda, strojepiska, Klančnik Stane, kurir, Pristovšek Nada, strojepiska, Hari in tov.Zora, začasni vodja tehnike, Hank Štefka.Vir: Muzej NO Slovenije. |
Zraven hiše Miklavž 39, več dostopov: 1. po cesti po dolini Konjščice, 2. od zgoraj pa od Urankarja po cesti navzdol in potem spet gor, ter 3. od domačije Pošebal pod križiščem cest za Dom pod Reško planino vodoravno proti Z in potem spust do tehnike. Dostopi so označeni s smerokazi. |
Tu je delovala |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 7. 5. 2020 po podatkih in fotografijah Antona Gržine.
S. Gradišnik, dodal fotografije 18. 06. 2021 |
9.8.2020. 00:00 |
— |
S.Gradišnik, dodal opis, 19.11.2022. |
Spominska plošča |
Tabor |
— |
|
SMRJENE, Brezje - grobnica 23 neznanih padlih borcev NOV |
EŠD: 26304 Do najbližje stavbe, stanovanjske hiše z naslovom Smrjene št. 21 B, je okoli 75 m vzhodno od grobnice. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 68. |
V Pijavi Gorici zavijemo na levo za zaselek Brezje, do katerega je okoli 1,5 km. Nad zaselkom, na planoti, okoli 80 m od dovozne poti in v smeri proti severu zagledamo grobnico. |
V TEM SKUPNEM GROBU POČIVAJO BORCI SLOVENSKIH BRIGAD, KI SO SE V LETIH OSVOBODILNE VOJNE IN LJUDSKE REVOLUCIJE 1941 - 1945 UPRLI TUJEMU NASILJU IN DAROVALI ŽIVLJENJA ZA PROSTOST IN VELIKO PRIHODNOST SVOJE DOMOVINE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
T.Bizjak, 2018 in 13.4.2022 |
14.4.2022. 00:00 |
— |
GRMID28123014101: Gradišče nad Pijavo Gorico; grobišče 23 padlih borcev NOV, II. svetovna vojna, spomeniško varstvo I.stopnje;
V EŠD 26304 opisujejo črno marmorno ploščo z imeni triindvajsetih padlih, tukaj pokopanih partizanov. Takšne plošče na tem grobišču ni, lahko pa da je nekoč bila in so jo ob obnovitvi grobnice neznano kdaj zamenjali z zdajšnjo ! |
kamen, beton - memorialna dediščina |
Škofljica |
k.o. - 1710 - Gradišče, parc. št.: 1184/4 |
|
Križevska vas, neznanima partizanoma |
EŠD 19802 |
Nagrobna plošča na novem pokopališkem zidu je sramežljivo stisnjena v kot za vežico na južnem robu pokopališča v Križevski vasi. |
V SPOMIN NEPOZNANIMA BORCEMA NOV - PADLA LETA 1944 ZVEZA BORCEV |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 12. 1. 2019 |
— |
— |
— |
tonalitna plošča |
Dol pri Ljubljani |
1764 KRIŽEVSKA VAS, 1 |
|
Spomenik padlim kurirjem |
— |
Iz Tolmina proti javorci-Pologu. Po 1,5 km je na levi strani (tukaj je makedamska cesta) lesena baraka kjer je spomenik. |
NA TERM MESTU STA DNE 9.10.1943 DAROVALA SVOJA MLADA ŽIVLJENJA ZA SVOBODO SKOJEVCA: SKOČIR ANTON RPOJEN 8.12.1924 V NOB ODŠEL 27.12.1942 RUTAR JANEZ ROJEN 27.12.1924 V NOB ODŠEL 6.1.1943 VAŠE DAROVANJE NAM BO OPORA V NADALJNI BORBI ZA IZGRADNJO SOCOALIZMA |
— |
— |
— |
— |
Vojko Hobič, 25. 8. 2019 |
— |
— |
— |
Spomenik iz kanna |
Tolmin |
— |
|
Spomenik padlim domačinom |
Načrt za osrednji spomenik v Kokri je napravil arhitekt Peter Trpin, odkril pa ga je krajevni odbor ZB NOV Kokra 22. julija 1953. Ob vznožju stebra je bil leta 2000 dodan blok s posvetilom v spomin tragičnemu dogodku v juliju 1942. OPIS DOGODKA: 19. julija 1942 je nemški policijski poveljnik general Karl Brenner podpisal "Posebno povelje št.1" s katerim je ukazal trem bataljonom, da uničijo tri vasi, med temi Spodnjo Kokro (7 km vzhodno od Preddvora), ustrelijo vse moške od 15. leta naprej, ženske in otroke pa pdpeljejo v taborišča. povelje so izpolnili že naslednji dan: 20. julija 1942 so ob zori obkolili vas in postavili zasede, nakar so se skupine Nemcev spustile proti hišam. Nemci so vdirali v hiše, aretirali vse moške in jih odvedli v stransko sobo z zamreženim oknom v Jurjevi gostilni. Štirinajst jih je bilo. in k njim so pahnili še neznanca, ki so ga aretirali na cesti. Potem so naročili ženskam in otrokom, naj se v četrt ure pripravijo za izselitev; vmes so morali domačini še napojiti živino in rekli so jim, da se bodo vrnili, zato naj s seboj ne nosijo veliko. Na cesti pred vasjo so nagnetli v dva tovornjaka 29 žensk in otrok. Nekaj ur so čakali na pokritih tovornjakih pod stražo, ne da bi vedeli, kaj se dogaja v vasi. Tačas so Nemci ropali, odvedli živino in potem zažgali kmetije. Tudi možje in fantje v temni zamreženi sobi niso vedeli, kaj se dogaja. Slutili so najhujše, saj so jih stražili s strojnicami in skozi okno so videli v daljavi velik dim. Nemci, ki so se opili z žganjem, ko so ropali po hišah in gostilni, so bili vse glasnejši. Tu so bili gospodarji hribovskih kmetij in njih sinovi: s Hriževe Franc Rogelj (65 let) in sinovi Janez (20), Martin (28) in Peter (33), s Pródanove Jože Rezman (52) in sin Štefan (19), pa tudi oslepeli starček Peter Kalan Cunarjev (79) in s Pestote Andrej Krč (64). Še prej pa so privedli gozdne delavce Jožeta Krča (32), Jožeta Šenka (30) in Miho Šenka (32), starega žagarja Janeza Štrosa (67) in cerkovnika Jožeta Zapečnika (37). Med talce so porinili tudi gostilničarja Jožeta Mramorja (36). Neznanec pa je bil Jože Orehek. okoli 13. ure je planilo v sobo šest Nemcev z naperjenimi pištolami: med vpitjem so pograbili vsak enega talca, jih rinili skozi vrata in mimo strojnice in čez čas je pritajeno odmevalo šest strelov. Kmalu so pridivjali nazaj in odvedli drugih šest; med njimi je bil Miha Šenk. Videl je da so tri odvedli v župnijski hlev, njega in še dva vaščana pa v lopo poleg gostilne. Morali so se vleči na trebuh in roke skleniti na zatilju, kamor so Nemci namerili pištole in streljali. Miha Šenk je preživel to grozoto: krogla mu je prebila roko in oplazila glavo, ker so njegove delavske roke in lasje opijanjenemu ubijalcu prikrile izmaknjen tilnik. Zatem so Nemci ustrelili še preostale talce v bližnji drvarnici. Vse druge so zvlekli v Polajnarjev hlev in ga zažgali, lopo pa polili z bencinom in jo tudi zažgali. Tedaj se je iz groze zdramil Miha Šenk, v boju za življenje izbil dve deski in planil čez vrt proti koritu Kokre. Stražar, ki ga je opazil, je sprožil rafal; krogle so se zarile v škarpo, Šenk pa je padel v vodo in grmovje in tam obležal. Otrpel od groze in mrzle vode se je čez nekaj ur, ko je ogenj že pojenjal in so Nemci zapustili kraj zločina, izvlekel in poiskal dobre ljudi, ki so mu nudili pomoč. Medtem, ko so Nemci zažgali pet domačij in dve gostilniški hiši, mežnarijo in župnišče ter ubijali domačine, so ženske in otroke odpeljali v Šentvid, v zbirno taborišče. Tam so po enem tednu tri izpustili, 26 pa so jih odpeljali v Ratzberg na Bavarsko. Tam so morale ženske in nekateri otroci delati. V taborišču sta se rodila dva otroka, Jože Krč in Peter Rezman, a Peter je po nekaj mesecih umrl. V taborišču je umrla tudi Rozalija Vršnik. VIRI: Pomniki NOB v občini Kranj (str. 148-149), Kokra - Spomeniki delavskega revolucionarnega gibanja in NOB na Slovenskem, Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 220, Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 119. EŠD: 15832, memorialna dediščina |
Ob cesti Kranj - Jezersko v Spodnji Kokri.
Hiša v bližini: Kokra 20 |
ZGORNJI DEL SPOMENIKA: PADLI BORCI HIRŠ ANTON KREMSAR MILAN POLAJNAR IVAN POLAJNAR JANEZ SLUGA ŠTEFAN ŠINKOVEC FRANC ZAPEČNIK MARTIN ZAPLOTNIK MARJAN UMRLA V INTERNACIJI VRŠNIK ROZA 20.VII. 1942 USTRELJENI TALCI KALAN PETER KRČ ANDREJ KRČ JOŽE MRAMOR JOŽE OREHEK JOŽE REZMAN JOŽE REZMAN ŠTEFAN ROGELJ J. FRANC ROGELJ JANEZ ŠENK JOŽE ŠTROS JANEZ ZAPEČNIK JOŽE POVŠNAR JANEZ USTRELJEN 24.III.1945 VRŠNIK ROK KOMANDANT BATALJONA . SPODNJI DEL SPOMENIKA: JULIJA 1942 SO NACISTIČNI OKUPATORJI V KOKRI POŽGALI 9 HIŠ, USTRELILI 14 KOKRJANOV IN 16 TALCEV IZ DRUGIH KRAJEV TER ODVEDLI V IZGNANSTVO 26 ŽENSK IN OTROK NIKOLI VEČ VOJNE KOKRA 2000 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Borut Rojc |
— |
— |
— |
Kamniti steber |
Preddvor |
PARCELA: K. o. Kokra, parc. št. 670/2 |
|
Spominsko znamenje Dušanu Otoničarju-Samu |
Pravokotna, svetla kamnita plošča z vklesanim napisom (v prvotni obliki odkrita leta 1979) je vstavljena v okrasni kovinski okvir s peterokrako zvezdo in simbolom Triglava ter posvečena Dušanu Otoničarju - Samu, ki je padel v bližini januarja 1941. Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 114. EŠD 19573 |
Plošča je bila konec 80. let s hišne fasade prestavljena v kovinski okvir, ki stoji ob cesti pred hišo Selo pri Vodicah 30. |
MED ZADRŽEVANJEM GORENJSKEGA ODREDA NA OSVOBOJENEM OZEMLJU JE 9.6.1944 NA TEM KRAJU IZGUBIL ŽIVLJENJE DUŠAN OTONIČAR - SAMO ROJ. 28.3.1917 KULTURNI REFERENT IV. BATALJONA SOBORCI IN ZB NOV BUKOVICA-ŠENKOV TURN 1979 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 3.5.2018. M. Kermavnar 8.6.2020 |
— |
— |
— |
Plošča na kovinskem ogrodju |
Vodice |
Selo pri Vodicah 30 |
|
Cegelnica - Hiša Cegelnica 16 |
OPIS SPOMENIKA: Spominska plošča je velikosti 64cm x40 cm in je vzidana v pročelje Fistrove hiše na Cegelnici OPIS DOGODKA: Miha Fister, rojen 25.09.1918, je bil tovarniški delavec in komaj 20 leten je še pred izbruhom vojne postal član KPS. S svojima bratoma je 26.07.1941 med prvimi vstopil v 1. kranjsko četo. Bil je hraber borec Cankarjevega bataljona in pomočnik mitraljezca Bička. Padel je v spopadu z Nemci na Mošenjski planini13.01.1942. Vinko Rejc , rojen 21.04.1913, je bil čevljarski pomočnik iz Strahinja. Med prvimi je vstopil v partizanske vrste in sicer 26.07.1941 v 1. kranjsko četo. Kot borec Gubčeve brigade je padel 31.01.1042 pri Kostanjevici na Dolenjskem. VIRI: Zveza združenj borcev NOV SR Slovenije 1975, Pomniki NOB v občini Kranj, str. 118. EŠD: 5151 http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=5151 Spominsko obeležje je odkril krajevni odbor ZB Naklo 26. julija 1964. |
Na Cegelnici, ob robu gozda proti vasi Strahinj, na pročelju Fistrove hiše, Cegelnica 16 |
MED PRVIMI STA SE ODZVALA KLICU DOMOVINE IN ZANJO ŽRTVOVALA SVOJE ŽIVLJENJE FISTER MIHA – 1942 REJC VINKO – 1943 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Greta Fister - Štamulak |
— |
— |
— |
pokončna plošča iz sivega marmorja |
Naklo |
— |
|
Grobova padlih borcev Hrovat Vinka in Anderle Janeza na pokopališču Rodine |
Družinski grob v katerem je pokopan borec Kokrškega odreda Hrovat Vinko, rojen 24. 7. 1924 v Smokuču, padel 19. 2. 1945 v Smokuču. Družinski grob v katerem je pokopan kurir G-17 Anderle Ivan, rojen 31. 1. 1924 v Smokuču, padel 24. 4. 1944 ob nemškem napadu na kurirsko postajo na Jamovcu pod Zabreško planino. Viri: |
Južni vhod na pokopališče Rodine. Grob Anderle Janeza se nahaja levo od vhoda, grob Hrovat Vinka pa desno od vhoda ob pokopališkem zidu. |
Družinska nagrobna napisa. |
— |
— |
— |
— |
Marko Gričar, 31. 3. 2017. |
— |
— |
— |
Družinska grobova. |
Žirovnica |
— |
|
Ljubgojna - spomenik talcem iz Logatca |
Spomenik predstavlja kamnita plošča, svetle barve, z vklesanimi imeni, velikosti 80 x 40 cm, ki je vzidana v steno velikosti 90 x 170 cm, zgrajena s kamni nepravilnih oblik in betonom. Pred spomenikom je betonska plošča velikosti 40 x 80, ki služi kot prostor za cvetje, sveče ipd. EŠD 26021 Dne 23.6.1942. je italijanska vojska iz ljubljanskih zaporov preko Vrhnike v Ljubgojno privedla osem Logatčanov. Pot iz Vrhike so morali iti peš, povezani z vrjo in sicer po dvojkah. Italijani so jih postrojili pod hribčkom Kucelj in pobili, nato pa zagrebli. Horjulskemu župniku je šele čez čas uspelo dobiti dovoljenje, da jih je pokopal na krajevnem pokopališču, kjer so bili do leta 1946, ko so jih svojci in ZB Logatec ponovno prekopali in so sedaj pokopani na pokopališču v Logatcu. Dne 10.11.1960. se je OŠ v Dolenjem Logatcu poimenovala v "OŠ 8. talcev Logatec". Teh osem Logatčanov so žrtve povračilnega maščevanja italijanske vojske in nekaterih njihovih sodelavcev - domačinov iz Horjula, Verzdenca in Ljubgojne. Horjulski župan je namreč dokazano navdušeno sodeloval z okupatorjem, ovajal domačine, trgoval z njimi, zaradi česar so ga partizani in pripadniki OF večkrat opozorili, da naj takšno sodelovanje prekine, kar pa ni upošteval. Zaradi tega so ju obsodeli na smrt. Dne 14.6.1942. so ju justificirali v Zagorici pri Vrzdencu. Spomenik je bil odkrit 16. julija 1956. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 70. |
Iz Horjala pridemo v Ljubgojno, kjer na levi strani videmo vzpetino Kucelj. V križišču gremo levo in nato desno, kjer tik ob cesti vidimo spomenik. |
NA TEM MESTU SO BILI DNE 23.VI.1942. USTRELJENI OD ITALIJANSKIH FAŠISTOV KOT TALCI. VSI IZ LOGATCA: DRNOVŠEK BOGO, star 30 let GROM Lado, " 20 " KORENČ Ivan, " 27 " LENARČIČ Edvin, " 26 " NAGODE Franc, " 26 " VILAR Drago, " 24 " VIDMAR Jože, " 32 " VIDMAR Edo, " 29 " S L A V A J I M ! ZB Logatec |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
T. Bizjak, 30.7.2017 - dopolni |
— |
— |
— |
spomenik, kraj zgodovinskega dogodka |
Horjul |
k.o. 1992, parc. št. 1705/2 |
|
Spominska plošča Francu Marnu-Sreču |
Pravokotna svetla kamnita plošča z vklesanim napisom (odkrita 29. aprila 1956) je vzidana na hiši, v kateri je živel organizator upora proti okupatorju Franc Marn - Srečo, padel v NOB aprila 1944. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 41. Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 116. EŠD 19576 |
Spominska plošča je bila vzidana na jugozahodni, obcestni fasadi hiše Bukovica pri Vodicah 6. Po prenovi hiše je bila prestavljena na oporni zid med hišama št. 6 in 6a in je Google 2013 ni registriral |
V TEJ HIŠI JE STANOVAL MARN FRANC-SREČO PRVI POLITIČNI ORGANIZATOR UPORA PROTI OKUPATORJU TEGA KRAJA PADEL KOT AKTIVIST DNE 5.IV. 1944 LETA SLAVA NJEMU BUKOVICA 6 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 3.5.2018. Dopolnil M. Kermavnar, 8.6.2020 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Vodice |
Bukovica pri Vodicah 6 |
|
Podbrezje - Spomenik žrtvam druge svetovne vojne |
Marmorni steber z več stranicami, postavljen na podstavek, na katerega vodijo 3 stopnice Osrednji spomenik je posvečen padlim borcem in talcem s področja krajevne skupnosti Podbrezje, pa tudi vsem tistim, ki so padli na tem območju. Vir: Pomniki NOB v občini Kranj, str. 129-131. EŠD: 16397 |
Na ovinku pri pred podružnično šolo v Podbrezjah |
Očita danes/tajna je življenja/v belem kamnu dan/večen je dokaz/svoboda vedno se rodi iz boja/in trpljenja./Borci padli v NOV/od 1941-195/ FINŽGAR IVAN, FINŽGAR JANKO, JELENC JANČE, JEGLIČ IVAN, LOGAR FRANC, PAVLIN STANKO, STROJ IVAN, ŠORL STANKO, TERAN MIRKO, ZUPAN NACE, RAZPET IVAN Talci/ustreljeni na Bistrici/24. 7. 1942/ MIHELIČ FRANC, ŠEMROV ADOLF, SIMONIČ ŠTEFAN, MAJCENOVIČ ŠTEFAN, TERAN ANTON, ALJANČIČ FRANC, ŽLEBNIK FRANC, VOGELNIK JOŽE, STARE JOŽE, ROZMAN JANKO Talci, ustreljeni na Jurčkovem klancu 27.07.1942/ BAŠELJ FRANC, CAPUDER IVAN, BREŠAR JOŽE, ERŽEN IVAN, FAJFAR FRANC, FERJAN GABRIEL, GOLOB VLADIMIR, GRACEL IVAN, HIRŠENFELDER ALOJZ, HIRŠENFELDER VIKTOR, HRIBAR IVAN, KOBILŠEK JOŽE, KRAUCAR ANTON, KRIVEC STANKO, KRUŠIČ FRANC, LEŠTAN JOŽE, MEGLIČ PETER, MOHORIČ MIRKO, MRAK FRANC, PEČNIK VALENTIN, PINTAR FRANC, PIRC DUŠAN, PERKO FRANC, POGAČNIK JOŽE, POGAČNIK PAVEL, PRISTOVNIK IVAN, PURGER JOŽE, PURGER JOŽE, RAVNIK JANEZ, RAVNIK FRANC, REBOLJ JOŽE, ROZMAN IVAN, STANOVNIK ANTON, STANOVNIK ALOJZ, ŠIŠKA ALOJZ, ŠIŠKA JOŽE, ŠOLAR FRANC, ŠUŠTERŠIČ PEREGRIN, MURN JOŽE, NOVAK FRANC, OGRIN ALBIN, OKRŠLAR IGNAC, PADEŽ BOGOMIR, PAVLIN FRANC, TRIBLAJŠ MARJAN, TRAMPUŠ STANKO, VES FRANC, ZUPAN LUKA Talci, ustrelljeni v Gobovcah 03.07.1942/ ALOJZ PAVLIN, VINKO GOLMAJER, JOŽE BODLAJ, JOŽE KOKALJ, PETER DOLENC |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik in Greta Fister - Štamulak |
— |
— |
— |
skoraj 4 m visok steber iz belega dalmatinskega marmorja in ima obliko stiliziranega klasa. Ploščad je iz hotaveljskega marmorja. |
Naklo |
— |
|
Čas Matevž |
— |
Pokopališče na Fari, Prevalje. |
ČAS MATEVŽ* 1879 + 1945Ubit v Auschwitzu. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
15.5.2022. 00:00 |
— |
— |
Nagrobnik. |
Prevalje |
— |
|
Jože Kumer, Mirna Peč |
V Sistory je bil Jože Kumer, p. d. Mihčev, lesni manipulant. Kraj smrti Golobinjek. |
Pokopališče Mirna Peč, JV del, pred spomenikom "zamolčanim". |
KUMROVI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
21.12.2024. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Mirna Peć |
— |
|
Idrija, Sanitetna postaja št. 1 primorske operativne cone |
je bila »za gladkimi skalami« in »na visokem vrhu« v neposredni bližini Idrije od marca do sredine novembra 1943, ko seje združila s CVB pri Tratniku v Čekovniku. Sanitetno postajo št. 1 je vodil bolničar Feliks Kosmač iz Idrije. V njej se je zdravilo ok. 50 ranjencev in bolnikov. Hrano in druge potrebščine zanje so zbirali aktivisti na terenu, predvsem pa žene in dekleta iz Idrije, Idrijske Bele in Čekovnika, in oddajali na javki pri Feliksu Kosmaču v bližini Idrije in pri Juliju Lampetu v Beli. Spomenik je kamnit obelisk s pritrjeno marmorno ploščo. Lociran je na mestu v gozdu, kjer je sanitetna postaja delovala. Avtor načrta: Ivo Prelovec Datum odkritja: 4.7.1966 EŠD 21145 Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Bolnica123 |
V gozdu, v kraju nad predelom imenovan Gladke skale. Dostop je s ceste Idrija – Čekovnik kakih 3,2 km iz centra Idrije, kjer je na levi strani parkirišče. Zavijemo desno na gozdno pot. 15 minut hoje do spomenika. Vstop na gozdno pot je označen s smerokazi. (GSM 45°59'14"N 14°00'58"E) |
NA TEM MESTU JE OD 18. MARCA DO 15. NOVEMBRA 1943 DELOVALA SANITETNA POSTAJA ŠT. 1 PRIMORSKE OPERATIVNE CONE. V NJEJ SE JE ZDRAVILO OKROG 50 BORCEV |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Miloš Kermavnar, 21.10.2019 |
— |
— |
— |
spomenik |
Idrija |
K. o. Čekovnik, parc. št. 1075/1 |
|
Podbrezje - Spominska plošča Janezu Finžgarju in Milanu Ovseniku |
OPIS PLOŠČE: V pročelje hiše pritrjena bronasta spominska plošča z izbočenim napisom OPIS DOGODKA: Janez Finžgar, rojen 13. decembra 1923, je bil kot delavski sin rojen na Jesenicah. Komaj osemnajstletnik je bil mobiliziran v nemško vojsko, vendar je čez nekaj mesecev dezertiral. Bil je ranjen in nato ujet. Potem je bil stražar in tolmač v zaporih kranjskega sodišča. Nekega dne pa je odklenil vse celice in hkrati z zaporniki pobegnil v partizane. 15. aprila 1945 popoldne so Kuharjevo hišo obkolili belogardisti. Ko so vdrli v hišo, sta oba partizana po krajši borbi padla. Spominsko ploščo je dal vzidati krajevni odbor ZB NOV Podbrezje. Odkrita je bila 26. julija 1962. VIRI: Pomniki NOB v občini Kranj, str. 131; Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 232. http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=16416 EŠD: 16416, memorialna dediščina |
Na fasadi hiše, Podbrezje 241 (p.d. p'r Kuharj') |
NA TEM MESTU STA DNE 15. 4. 1945 PADLA V BORBI Z BELOGARDISTI OVSENIK MILAN ROJ. 11. 9. 1917 FINŽGAR JANEZ ROJ. 13. 12. 1923 BORCA KOKRŠKEGA ODREDA ZB PODBREZJE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
OO ZBNOB Naklo, Lado Nikšič, julij 2015 |
— |
— |
— |
spominska plošča |
Naklo |
— |
|
Spomenik žrtvam NOB in tigrovcema Kravanji in Ivančiču v Čezsoči |
V vasi Čezsoča stoji največji spomenik NOB na Bovškem. Slednji je tako kot ostali postavljen v središču vasi, na križišču cest. Spomenik je sestavljen iz več delov. Nosilna konstrukcija za strmo dvokapno streho sta dva debela kamnita zidova, med katera je postavljen visok kamnit steber v dorskem slogu. Vrh strehe je pritrjena velika rdeča zvezda. Spominska plošča z napisom »Žrtve za novo domovino Jugoslavijo 1941-1945« in seznamom 21 žrtev vojne je postavljena ob steber na dva kamnita nosilca v zidovih. Vrh spominske plošče je postavljena bronasta silhueta Triglava. Okoli spomenika so postavljeni železni stebri, med seboj povezani z verigo. Spomenik je bil odkrit septembra leta 1949.[1] Kasneje se spomenik NOB postal tudi kraj spomina na dva borca organizacije Tigr, ki sta navedena tudi na spominski plošči. Ferdu Kravanji - Petru Skalarju in Ivanu Ivančiču so v Društvu Tigr Primorske ob straneh spomenika postavili bronasta doprsna kipa na kamnitem podstavku, zadnjega leta 2011. Kravanja in Ivančič sta bila rojena Čezsočana, zagrizena antikomunista in člana organizacije Tigr že od dvajsetih let. Leta 1931 sta skupaj požgala osnovno šolo kot odgovor na prvi tržaški proces. Ivan Ivančič je bil v začetku druge svetovne vojne aretiran po diverzantski akciji na železnico pri Trbižu. Po zasliševanju in mučenju v preiskovalnem zaporu, je bil decembra leta 1941 skupaj s še nekaterimi tigrovci na drugem tržaškem procesu obsojen na smrt in ustreljen na Opčinah.[2] Ferdo Kravanja je bil med prvimi znotraj organizacije Tigr, saj je bil udeležen pri načrtovanju atentata na Mussolinija. Večkrat je bil zaradi svojega delovanja zaprt, nazadnje v Ljubljani, kjer so ga rešili pripadniki OF. Pridružil se je partizanom in postal glavni agitator OF na Bovškem, postal je celo sekretar okrožnega komiteja KPS za zahodno Primorsko. Oktobra 1944 je bil med potovanjem na Lokve ustreljen v zaselku Paljevo pri Desklah.[3] Kravanji so na rojstni hiši v Čezsoči postavili tudi spominsko ploščo,[4] vendar pa, kot so povedali domačini, je bila hiša po potresu leta 1998 porušena in spominska plošča v zasebni hrambi. Oba tigrovca sta veliko prispevala v boju proti fašizmu na Bovškem in sta ostala v posebnem spominu pri prebivalcih Čezsoče, kar se tudi kaže v tem, da so jima v sodelovanju z društvom postavili individualna kraja spomina poleg skupinskega. 5. oktobra 2022 je bila spominska plošča Ferdu Kravanji postavljena na obstoječ spomenik in odkrita.
Spominska plošča je bila odkrita 12.10.1969. Zaradi potresne poškodbe domačije Kravanjevih, je bila plošča več let spravljena v hiši Marjana Bevka. |
Spomenik se nahaja sredi vasi Čezsoča, 200 metrov pred cerkvijo in zadružnim domom. |
Žrtve za novo domovino Jugoslavijo 1941-1945 Padli partizani 1. Kravanja Ferdo hšt. 44 2. Kenda Ferdinand " 26 3. Komac Anton " 130 4. Ivančič Andrej " 22 5. Čopi Leopold " 63 6. Čopi Vilij " 147 7. Gianfratc Jožef " 23 8. Vitez Ivan hšt. 138 9. Komac Anton " 135 10. Kravanja Ferd. " 53 11. Skočir Alojz " 21 12. Šuler Stanko " 160 13. Skočir Anton " 3 Umrli v internaciji 1. Gašperčič Jožef hšt. 101 2. Kravanja Jožef " 37 3. Šuler Ivan " 35 4. Čopi Albert hšt. 68 5. Mlekuž Jožef " 32 6. Komac Ivan " 5 Talci 1. Ivančič Ivan hšt. 95 2. Žagar Franc hšt. 137 [Desni doprsni kip:] TIGR Ferdo Kravanja Peter Skalar 1912-1944 antifašist tigrovec partizan Društvo TIGR Primorske 10. oktober 2004 [Levi doprsni kip:] TIGR Ivan Ivančič 1913-1941 antifašist tigrovec žrtev II. tržaškega procesa Društvo TIGR Primorske 2011 desna plošča NEMARA KJE DRAG SPOMIN BILO BI TREBA DVIGNITI IZ BREZNA, PRENESTI GA V BODOČNOST IZ DAVNIN. FERDU KRAVANJI - PETRU SKALARJU BORCU ZA SOCIALNE IN NACIONALNE PRAVICE V ČEZSOČI, 12. X. 1969. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Jernej Komac, 23. januar 2017
D.Divjak 3.3.2021, 14.1.2023 |
14.1.2023. 00:00 |
— |
D.Divjak dopolnil podatke 3.3.2021, dodal povezavo na stran TIGR 14.1.2023
Odstranil podvojeni vpis plošče Kravanji, ki sta ga dopolnjevala
M. Kermavnar 12.2.2021 in D.Divjak 14.1.2023. M. Hladnik 26. 1. 2023 |
Večji spomenik z dvema ploščama in dva doprsna kipa |
Bovec |
K.o.: 2211-ČEZSOČA, št.parc.: 1820/3 |