3109

LJUBLJANA, PST - pomnik NOB ob Poti spominov in tovarištva št.76

Osmerokotni kamnit steber, visok 190 cm, premera 30 cm, širina stranice 12 cm, z vklesanima letnicama stoji na urejeni peščeni površini velikosti 4,5 x 3,5 m, do katere vodi  2 m široka urejena peščena pot.

Katero podjetje je postavilo ta pomnik, ni znano, vsekakor pa po 1957. letu, ko so se pričele športne spominske prireditve "ob žici okupirane Ljubljane".

Ob Poti spominov in tovarištva na predelu Rudnik - Hrušica.

1942-1945

TOZD NIZKE GRADNJE (brez napisa)

—

—

Obstoječi spomeniki

—

T. Bizjak, 22.5.2018.

—

—

—

Betonski steber

Ljubljana

k.o.1696 - Rudnik, parc. št.:2391/10

2392

Spomin padlim telovadcem

Pet spominskih plošč 41 padlim članom Sokola je bilo odkritih v letih 20. maja 1956 (po drugem viru 1948) in 1972 (ali 1973). Štiri plošče, odkrite na pobudo TVD Partizan Spodnja Šiška, so bile oblikovane po načrtih arhitektov Zdenke Vezovšek in Emila Medveščka. Ploščo iz 70. let je oblikoval arhitekt Vlasto Kopač. 

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 48.

Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 56-57.

Ob Drenikovi na stavbi športnega doma, Drenikova 32, Ljubljana

Padlim telovadcem

borcem NOB

in žrtvam fašističnega nasilja 

v letih 1941 -1945

Sledi 41 imen žrtev ki so napisane na preostalih štirih ploščah

—

—

Obstoječi spomeniki

—

Dušan Škodič, 7.10.2017

—

—

—

Pet plošč na zidu športnega doma

Ljubljana

—

1260

KALCE-Kurirju Stanislavu Gostiši

Na betonskem kvadru sta pritrjeni pravokotna železna plošča z deli granate in kovinska petokraka zvezda, v desnem spodnjem kotu je plošča z vgraviranim napisom.

Viri: arhiv ZB Logatec

EŠD 21525

Spomiska plošča je tik nad cesto Grčarevec- Kalce, 10 m pred makedamskim izogibališčem na desni strani v smeri Kalc. Vir zb Logatec

GOSTIŠA STANISLAV 3. 3. 1926 - 9. 11. 1944

—

—

Obstoječi spomeniki

—

Ivan Pergovnik, april, 2017

—

—

—

spominska plošča na betonski podlagi

Logatec

1724,k.o.Gornji Logatec,Pivk Marija, Kalce 35

2187

NOTRANJE GORICE, Podpeška 380 - spomenik žrtvam fašizma v letih 1941 - 1945

EŠD: 11583

Spomenik predstavlja okoli 4 m visok ploščat, kamnit in obdelan steber, širok 60 cm, do višine dveh metrov debel 30 cm, višje, do višine 4 m pa je debel 20 cm. Steber - obelisk na tleh oklepajo štirje zaobljeni stožci višine 80 cm, vse skupaj pa stoji na poploščeni površini 2 x 4 m. Na vsakem vogalu stojijo zaobljeni stožci, visoki po 60 cm.

Na plošči do višine  dveh metrov so vklesani napisi padlih borcev, pobitih talcev, žrtev fašističnega terorja in pogrešanih. Nad to površino so tri stilizirane plastike, ki predstavljajo plamen, zvezdo in Triglav, vse skupaj pa obkroža posvetilo.

Avtorja spomenika sta arhitekta Jože Plečnik in Anton Bitenc, postavili pa so ga 22. julija 1953.

Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 73.

Brezovica pri Ljubljani - Notranje Goricem, Podpeška cesta 380 (Zadružni dom, pošta..)

V SPOMIN PADLIM BORCEM IN ŽRTVAM FAŠIZMA V LETIH 1941 - 1945

POSTAVILA ZVEZA BORCEV NOTRANJE GORICE 1953

B O R C I

NARODNI HEROJ MAVSAR LADO - RONKO, KLEMENČIČ ANDREJ, SOJER IVAN, KUŠAR STANE, SKUBIC JANEZ, KLEMENČIČ ANDREJ ML, KUŠAR VIKTOR, KAVČNIK IVAN, PETELIN JANKO

T A L C I

MAVSAR FRANC - N.GOR.

MAVSAR FRANC - PLEŠ.

JAPELJ IVAN

Ž R T V E    F A Š.  T E R O R J A

SOJER IVAN, SOJER SLAVKO, SUHADOLNIK ZORA, SELAN MARIJA, TOMŠIČ JOŽE, PLEŠKO IVAN, PLEŠKO RUDOLF, OBLAK FRANC, ZALOŽNIK IVANA, ARTAČ MARIJA IN HELENA, ARTAČ SREČKO, KAVČNIK AVGUST, VEHAR IVAN, SEDEJ ŠTEFAN, SLUGA DANI

P O G R E Š A N I

ALIČ ANTON, NOVAK FRANC, JANŠA LOVRENC

—

—

Obstoječi spomeniki

—

T. Bizjak, 23.8.2017.

30.5.2022. 00:00

—

Dop. M. Hladnik 30. 5. 2020

obelisk, memorialna dediščina

Brezovica

k.o. 1724, parc. št. 3512/12

5424

Sveto pri Komnu, Spominsko znamenje NOB

Na naravno skalo je vzidana marmorna plošča z vklesanim napisom. Posvečena je predvolilnemu zborovanju v NOO za Južno Primorsko. Postavljeno je bilo 1.09.1956.
EŠD 17154

Spomenik stoji severno od Gornje vasi, ob kolovozu, v predelu Grdul. Dostop: Po makadamski cesti greste mimo hiše Sveto 54. Na koncu ceste greste po desnem kolovozu m, kjer se ta ponovno razcepi, ugledate pa tudi žično ograjo. Ob desnem kolovozu po kakih 20 m med kolovozoma uzrete kamnit spomenik. Od hiše Sveto 54 je oddaljen približno 230 m.

  Dne 23.7.1944, na tem
mestu se jevršilo prvo
predvolilno zborovanje,
V NOO za južno primor-
sko okrožje.
V spomin post. ZB. Sveto.

—

—

Obstoječi spomeniki

—

MK 24. 4. 2020, nedokončano, prosim dopolnite

1.8.2024. 00:00

—

Postavljeno 9. 9. 1956 (JSNP, 164). -- M. Hladnik 30. 4. 2021 M. Kermavnar, 1.8.2024, spremenil status v obstoječ, dodal besedilo na spomeniku, fotografije 3/1 do 3/4 ter dopolnil Lokacijo in dostop

—

Komen

K.o. Sveto-Sežana, 661

5004

Baske

Bronasta spominska plošča je posvečena padlemu kurirju Dušanu Levpuščku - Sočanu. Postavljena je bila 29. 6. 1980. 
EŠD 21704

Spominska plošča je vzidana na dvoriščno fasado hiše Grgarske Ravne 23.

—

—

—

Neobiskani spomeniki

—

M. Hladnik neobiskano nedokončano

—

—

—

Spominska plošča

Nova Gorica

—

320

Šenčur - Spominska plošča ustanovitvi Kokrške čete in žrtvam Pipanove družine

OPIS SPOMINSKE PLOŠČE: Prvotno ploščo (slika 3) je dal vzidati takratni občinski odbor ZB NOV Šenčur. Avtorja napisa sta bila Franc Štefe-Miško in Janez Mlakar. Ploščo so odkrili leta 1948. Posvečena je bila v spomin na sprejetje sklepa o ustanovitvi Kokrške čete 9. 12. 1941 in nemškemu požigu Pipanove hiše 8. 3. 1942 v kateri sta zgorela mati Marija in sin Janko Pipan. Oče Janez Pipan pa je bil ustreljen 31. 3. 1942 v Begunjah. Sedanja spominska plošča je bila izdelana v Železarni Jesenice. Odkrila jo je krajevna skupnost in družbeno politične organizacije Šenčurja, v decembru 1979.

ZGODOVINSKI PRIKAZ: Gospodar te hiše Janez Pipan, rojen 26. decembra 1899, je bil že pred drugo svetovno vojno borec za pravice delavskega razreda in sekretar partijske organizacije v Šenčurju. Skupno z drugimi člani partijske organizacije je takoj po okupaciji v vasi in okolici organiziral OF in 19. maja 1941 postal tudi sekretar prvega odbora OF v Šenčurju. V njegovi hiši so bili številni sestanki komunistov in članov OF ter njihovih sodelavcev, po napadu na Sovjetsko zvezo pa tudi odločilne priprave za oborožen boj proti okupatorju. 9.decembra 1941 je bil v Pipanovi hiši sestanek partijske organizacije in odbora OF ob udeležbi Janeza Pipana, Toneta Štefeta, Pavla Svetelja in Jožeta Stružnika ter člana PK KPS za Gorenjsko Lojzeta Kebeta-Štefana in člana OK KPS Kranj Staneta Bečana-Fajfce. Sprejet je bil sklep o ustanovitvi Kokrške čete in imenovano njeno poveljstvo, naslednji dan pa so se na Planjavi pri Šenčurju zbrali prvi borci in nato odšli pod Možjanco. Kokrško četo so zlasti na začetku sestavljali pretežno domačini iz Šenčurja in okolice.

27. februarja 1942 je moral Janez Pipan oditi v ilegalo, ker je bilo nevarno, da bi ga aretirali. Zatekel se je k sosedu Martinu Sušniku.

8. marca 1942 ob 22. uri bi se morali pri Sušniku zbrati Janez Pipan, sin Janko, Franc Štefe, ki je zunaj Šenčurja čakal na zvezo s četo; od Kokrške čete, ki se je tedaj trenutno zadrževala v Vogljanski gmajni, sta prišla borca te enote Franc Šiška-Črto in Janez Zlate. Na zvezo je pred tem prišel tudi Edo Prašnikar, »izgubljen« borec te čete, ki je zbrane izdal. Okrog sto Nemcev je natančno ob napovedani uri vdrlo v gospodarsko poslopje Martina Sušnika. Ob napadu se je skozi obroč rešil le Franc Šiška, Janez Pipan in Janez Zlate pa sta bila ranjena in ujeta. Nemci so zatem zažgali Sušnikovo gospodarsko poslopje, nato pa še hišo Janeza Pipana, v kateri sta živa zgorela njegova žena Marija in šestnajstletni sin Janko, ki je bil v tem času doma. 

Iz goreče hiše sta se ob pomoči Alojza Rabiča rešila le druga dva Pipanova otroka, enajstletni Viktor (rojen 21. 10. 1930) in šestletna Rozika (rojena 4. 9. 1935). Alojz Rabič je kasneje odšel v partizane, bil ujet, dne 25. 11. 1944 umrl v Buchenwaldu.

Ranjeni in zvezani oče je moral stati ob hiši in doživljati tragedijo svoje družine. V Begunjah so ga pred smrtjo še nečloveško mučili. Ustreljen je bil 31. marca 1942 v Dragi pri Begunjah. Iste noči so Nemci aretirali tudi soseda Martina Sušnika.

VIRI:  

Pomniki NOB v občini Kranj, str. 160-161;

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 226;

Šenčursko območje med nemško okupacijo in narodnoosvobodilnim bojem;

Samo tako živi narod: pomniki predvojnega naprednega delavsko-kmečkega gibanja in NOB v Šenčurju in okolici, Šenčur: KO ZZB NOV Šenčur, Visoko in Voglje, 1989, str. 28-29.

http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=14468

EŠD: 14468

Spominska plošča je pritrjena sredi zahodne obcestne fasade hiše Stružnikova pot 2., v Šenčurju

V HIŠI, KI JE STALA NA TEM KRAJU

JE BIL 9. 12. 1941. SPREJET SKLEP

O USTANOVITNI KOKRŠKE ČETE.

8. 3. 1942. JE OKUPATOR HIŠO

POŽGAL. V NJEJ STA ZGORELA

MATI MARIJA IN SIN JANKO,

OČETA JANEZA PIPANA PA SO

31. 3. 1942. USTRELILI V BEGUNJAH.

KS IN DPO ŠENČUR         1948 - 1979

—

—

Obstoječi spomeniki

—

Franc Kržan ZBNOB KO Šenčur, Lado Nikšič v avg. 2014, dopolnila Igor Pipan in Lado Nikšič v jun. 2020

—

—

—

Spominska plošča

Šenčur

—

4460

Šuperger, Zavrh

Pri Šupergerjevih so Nemci 5. jan. 1945 zalotili dva ranjena partizana ter ju hkrati z domačim sinom ustrelili. Pri kozolcu te domačije je bil l. 1961 odkrit spominski obelisk iz pohorskega tonalita. 

KLS Žalec: Zavrh v Galiciji

Spomeniki ... Žalec, 106

Zavrh v Galiciji (pri Šentjungertu), kmetija Šuperger. popravi!

TU STA NPOKOPANA DVA BORCA XIV. UDARNE DIVIZIJE PADLA V BOJU PROTI OKUPATORJU 5. 1. 1945 IN COKAN FRANC TER ŠUPERGER ANTON TERENCA NOV USTRELJENA V SOVRAŽNI OFENZIVI 6. 1. 1945.

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M. Hladnik, neobiskano, nedokončano Stane Gradišnik, 22. 09. 2020

—

—

—

Steber.

Žalec

—

4157

Lokve - Spomenik Ivanu Turšiču - Iztoku

Spomenik je s kamnom grajen blok, zaključen s simbolom Triglava. Na prednji strani je vzidana marmorna plošča s posvetilom padlemu komandantu XXX. divizije IX. Korpusa Ivanu Turšiču - Iztoku,  ki je padel 29. 7. 1944 med nemško ofenzivo prav na tem mestu na Lokvah. Leta 1951 je bil Ivan Turšič – Iztok (rojen 29. 9. 1922 v Rakeku) razglašen za narodnega heroja. Spomenik je bil postavljen leta 27. avgusta 1959. Pri izdelavi obeležja sta sodelovala  Rafael Cej, zidar iz Lokev 46  in Aleksander Zavadlav, ki je izdelal projekt. 

• EŠD 21937
• Ivan Turšič. Wikipedija.
• Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 265.

Slika 1: Fotografija spomenika (foto: Polona Kante Pavlin).

http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=21937

https://wp.me/p4TOBI-14A

Vir: Obeležja Cerknica, foto Miloš Toni

Vir: Evidenčni karton MNZ RS

fotografija 2: facebook.com/NOB_Slovenije-pomniki_upora

Geslo: herojsmrt123

Na začetku vasi Lokve, pri odcepu k h. št. 1.

                  [zvezda]
      TU JE DNE 29. 7. 1944
           PADEL V BORBI
          NARODNI HEROJ
      IVAN TURŠIČ – IZTOK
KOMANDANT XXX. DIVIZIJE
  IX. KORPUSA NOV IN POS

—

—

Obstoječi spomeniki

—

Petra Kolenc, 31. 5. 2019 D.Divjak 22.6.2022

22.6.2022. 00:00

—

Po JSNP (138) naj bi bil postavljen 27. 8. 1950. M. Hladnik Dodal povezavo na Obeležja Cerknica, D.Divjak 12.6.2022 ter dopolnil opisin dodal posnetka evidnčnega kartona 22.6.2022

partizanski spomenik

Nova Gorica

K.o. 2299/Lokve, 199/4

1376

Mežica - Spomenik narodnemu heroju Francu Pasterku - Lenartu

Franc Pasterk - Lenart se je rodil 12. 3. 1912 v Lobniku pri Železni Kapli v zavedni slovenski družini. V NOB je vstopil oktobra 1942. Marca 1943 je bil skupaj s štirinajstimi tovariši poslan z Gorenjske na Koroško. Pokrajinsko poverjeništvo za Gorenjsko in Štajersko je v svojem pismu IO OF sporočilo, da ga namerava predlagati za člana Pokrajinskega odbora OF za Gorenjsko in Koroško, ki ga naj bi ustanovili poleti leta 1943. Ko je F.Rozman - Stane, komandant IV. operativne cone, 28. marca 1943 prišel s svojo štabno zaščito na Koroško, je reorganiziral partizanske enote in ustanovil Prvi koroški bataljon. Njegov komandant je postal Franc Pasterk - Lenart. 3. aprila 1943 je Prvi koroški bataljon napadel Mežico in uprizoril prvo partizansko srečanje z mežiškim prebivalstvom. Med tem srečanjem se je Lenart boril po mežiških ulicah. Tu ga je zadela gestapovska krogla in mu prebila glavno  žilo. Ker so Nemci že prodirali v Mežico, se je moral bataljon hitro umakniti. Lenarta so odnesli h kmetu Enciju v Podkraju, kjer je še isto noč proti jutru izkrvavel in umrl. Domači so ga imeli skritega še dva dni, ker pa partizanov ni bilo ponj, so ga odnesli z domačije in ga položili ob poti, ki vodi do domačije. Tu so ga našli  Nemci in ga pokopali v Mežici. Zveza bivših partizanov slovenske Koroške je poskrbela za prekop trupla in ga je 10. 4. 1949 v slovesnem sprevodu prepeljala na pokopališče v Železni Kapli. 

Za narodnega heroja je bil proglašen 27. Novembra 1953.

V parku pred Narodnim domom v Mežici je njegov doprsni kip, ki ga je izdelal akademski kipar Stojan Batič. Odkrili so ga 15. maja 1983.

Vir: Spomeniki in znamenja NOB v Mežiški dolini

Avtorja: Janez Mrdavšič in Alojz Krivograd

Kip stoji v parku pred Narodnim domom v Mežici. Dostop je iz glavne ceste Mežica - Črna v križišču za pokopališče Mirje desno

FRANC PASTERK - LENART

   NARODNI HEROJ

—

—

—

—

A. Ovnič, 12. april 2017

—

—

—

Bronast doprsni kip na kvadratnem kamnitem podstavku višine 1,5 m

Mežica

Mežica, Občina Mežica

8981

Carbonara, Italija, Prva prekomorska brigada

PRVA PREKOMORSKA BRIGADA Prva prekomorska brigada je bila ustanovljena 20. oktobra 1943 v bazi 75 v Carbonari. Najprej je bila sestavljena iz štirih bataljonov; v dveh so bili Slovenci, v tretjem Črnogorci, v četrtem Hrvati (Istrani in Dalmatinci). Poleg tega je bila v sestavi tudi samostojna ženska četa, ki je štela več kot sto bork. V štabu brigade so bili predstavniki vseh jugoslovanskih narodnosti. Ko je bila brigada premeščena v Gravino, sta bila pred odhodom v domovino ustanovljena še njen peti in šesti bataljon. 22. novembra 1943 se je moštvo brigade obleklo v angleške uniforme; nekaj dni bivanja v Italiji je izkoristilo za intenzivno urjenje, manevre itd., saj so bili v brigadi tudi mladoletniki, nekdanji pripadniki posebnih kazenskih enot, ki dotlej niso imeli orožja v rokah. Premik brigade iz Italije na srednjedalmatinske otoke se je pričel 25. novembra in se končal 7. decembra 1943. Skupaj se je v domovino prepeljalo 2058 borcev.
Vir: Prekomorci, Miloš Ivančič, Koper 2023 

Geslo: nedokončano123, prekomorci123

—

—

—

—

Neobiskani spomeniki

—

D. Divjak 30.4.204-nedokončano

30.4.2024. 00:00

—

—

—

Italija

—

7939

Kog - postojanka OF

V domu kulture je spominska plošča postojanki OF iz leta 1941. Odkril jo je OO ZB NOV Ormož, 1953.leta.Vir: Vodnik po partizanskih poteh, str.547.

Kog

—

—

—

Neobiskani spomeniki

—

S.Gradišnik

23.11.2022. 00:00

—

—

Spominska plošča

Ormož

—