Pravokotna plošča iz svetlega kamna z vklesanim napisom, posvečenim prvoborcu Antonu Cindriču, ki je padel kot partizan v NOV 1943. Plošča je pritrjena na hiši, v kateri se je 1919 rodil.

Plošča je bila zamenjana neznano kdaj in kasneje vgrajena nova iz temnega marmorja širine 53 in višine 34 cm.

EŠD 20843

https://wp.me/p4TOBI-xx

Foto: Miloš Toni

  V TEJ HIŠI SE JE 8. 6. 1919 RODIL

     PARTIZANSKI JUNAK ANTON CINDRIČ

     ŽIVLJENJE JE ŽRTVOVAL V BORBI ZA

   DOMOVINO, ZA BRATSTVO IN ENOTNOST

          JUGOSLOVANSKIH NARODOV

Grobišče je uredil arhitekt D. Samec. Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti ter kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Mozirje, Ur.l. SRS, št. 27/87-1324, Uradno glasilo zgornjesavinjskih občin, št. 5/2000-44, Ur.l. RS, št. 69/2000-3282, 103/2004-4434, 68/2012-2673

EŠD 4569

Arhiv Združenja ZB NOB Zg. Savinjske doline

Devetim borcem XIV. divizije NOV padlim decembra leta 1944

[zvezda]

PARTIZANSKA 
POSTOJANKA
KACJANOVO

Napisi na ploščah na skali nad cesto:    
.
srednja plošča:
.
VAŠA RDEČA KRI NAPAJA KORENINE
             SMREKOVIH DREVES
                    PADLI BORCI
CANKARJEVE IN GUBČEVE BRIGADE
                         26.3.1943
.
leva plošča:
            IVAN OMERZA - JOHAN
                        ROJ. 1921
                  LAKNER PETER
                        ROJ. 1925
                    MAKS PITINO
                        ROJ, 1920
.
desna plošča:
           JANEZ ŠMUC - ROMAN
                        ROJ. 1919
              JOŽE ŽAGAR - JUG
                        ROJ. 1909
OBČINSKI ODBOR ZZB NOV RIBNICA

Edvard Kardelj je bil narodni heroj, pokopan pa je v grobnici narodnih herojev na Trgu republike v Ljubljani.

• Pepca Kardelj. Wikipedija.
• Edvard Kardelj. Wikipedija.
• Pepca Kardelj. Iskalnik grobov, Žale.

KARDELJEVI

BOJAN

BORUT
1941-1971

JANEZ
1914-1942

PEPCA
1914-1990

EDVARD
1878-1955

IVANA 
1881-1944

PEPCA
1904-1985

EŠD:11739

Pravokotna, svetla kamnita plošča, velikosti 50 x 60 cm, z vklesanim napisom je bila odkrita 4. julija 1956. Je na skrajnem levem vogalu hiše, obcestna stran, okoli 2 m od tal. Odkrita je bila 4. julija 1956.

Franc Debevec - Miha je padel kot partizan, sicer sekretar rajonskega komiteja Borovnica v noči 1. na 2. julij 1944.  na križišču pri Šeligovi hiši v Preserju, ko sta s soborcem Andrejem Petelinom – Kmetom trosila letake in pribijala plakate. Padla sta v domobransko zasedo. Debevca je zadel rafal iz puškomitraljeza in je bil takoj mrtev. Pokopan je na pokopališču v Borovnici.

Stanko Petelin – Vojko, Krajevna skupnost Podpeč - Preserje v NOB, Ljubljana, OK SZDL Vič-Rudnik, 1983

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 73.

Evidenčna številka po registru kulturne dediščine:   11739

IZ ZASEDE JE BIL NA TEM MESTU

USTRELJEN PARTIZAN

MIHA – DEBEVEC FRANC

SEKRETAR RAJONSKEGA KOMITETA

KPS PRESERJE – BOROVNICA

DNE 2. JULIJA 1944

ZB PODPEČ - PRESERJE

Spomenik na mestu, kjer sta pod nemškimi streli padla narodni heroj Dušan Bordon in ruski vojak Piotr Fesipovič, bodo postavili leta 2024. Žara s pepelom Bordona (gl. fotografijo na Wikipediji) je v grobnici v bližnjem San Sepolcru. 

• Spomin na Dušana Bordona. SB sept. 2023.
• Dušan Bordon. Wikipedija.
• Simona Fajfar: V Toskani je spomin na Dušana Bordona še živ. Delo 19. 4. 2024.

Narodni heroj Alfonz Šarh-Iztok, kmet, rojen 25. 8. 1893 v Slovenski Bistrici, je šel v partizane julija 1941 v Pohorsko četo. Padel je na Pohorju 8. 1. 1943 kot borec v II. četi Pohorskega bataljona.Vir: France Filipič, Pohorski bataljon, str. 638

Narodni heroj Alfonz Šarh - Iztok.

Spomenik lociran na vzpetini nad cesto je postavljen na kamnit podstavek in ima obliko piramidalnega bloka z vzidano napisno ploščo na frontalni strani. Spomenik je grajen iz kamna, napis na plošči je vklesan.

S. Petelin v je knjigi Vojkova brigada zapisal pripoved priče dogodka Alojzije Tušar: »Eden je bil mladoleten in so ga vzeli s seboj. Dva pa so v veži pri Sedeju mučili. Drezali so ju z noži, vlačili za lase, butali z glavo ob zid in zbadali z majhnim ostrim nožem v oči. Mučenca je brcnil vsak Nemec ali belogardist, ki je prišel tam mimo. Mučili so ju od enajstih dopoldne do petih popoldne, nato pa so ju še vedno živa odvedli pred hišo. Ko je manjkal še kak meter do parobka, kjer je sedaj njun spomenik, je neko belogardist rekel, naj stopita hitreje, eden izmed partizanov pa je odgovoril, da ne more. Belogardist je zatem enega izmed njiju prijel za vrat in mu položil glavo na tnalo, kjer so enemu za drugim odsekali s plankačo (sekiro za obdelovanje tramovja) glavi. Nato so šli v hišo, vzeli dolgo mizo in nanjo položili glavi, v njuna usta pa so vtaknili cigarete. Na košček papirja so napisali: »Tu imata svobodo« in listek pustili  z glavama na mizi«. Nemški krvniki so pustili za seboj dokument. Ves postopek pri sekanju glav so fotografirali, slike, ki so jih kasneje zaplenili pri nekem ubitem sovražnikovem vojaku, pa hrani Mestni muzej v Idriji.

Datum odkritja:  11.8.1952

Foto: Miloš Kermavnar

Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 250.

EŠD 4930

TUKAJ STA BILA OD NEMŠKEGA

OKUPATORJA NA ZVERINSKI

NAČIN MUČENA IN NATO DNE 11.

6.1944 OBGLAVLJENA

DVA NEPOZNANA BORCA

VOJKOVE BRIGADE

Grobnica je locirana na krajevnem pokopališču ob pokopališkem zidu in predstavlja hortikulturno urejen prostor. Skupni spomenik je kamnit obelisk nepravilne oblike z vklesanim posvetilom. Imena pokopanih pa so vklesana na kamnih razporejenih v dveh vrstah ob poti, ki vodi do spomenika. 

Na napisnih ploščah so navedeni:

47 imen znanih borcev

13 imen talcev

2 imeni žrtev vojnega nasilja

2 imeni internirancev

41 neznanih borcev

Avtor načrta: Ivo Prelovec.

Datum odkritja:  28.10.1962

Foto: Miloš Kermavnar

TU SPIJO, KI ZA NAS SO PALI.

S SRCI VROČIMI KOT PLAMEN

SO NAM SVOBODE LUČ PRIŽGALI

IN NAM SVETILI V LEPŠE DNI.

VEČNA KOT TA BELI KAMEN

HVALEŽNOST V SRCIH NAM GORI.

.

NEZNANI PADLI LETA 1943 NA VRŠČEVI 5 BORCEV

LETA 1943 NA BEVKOVEM VRHU PADLO 26 BORCEV

LETA 1944 V GORENJIH JAZNAH 7 BORCEV

LETA 1945 V PLUŽNJAH 3 GARIBALDINCI

FRANZAN OLINDO                PADOVA   1922

.

     BORCI

MLAKAR FRANC          1921 IDRIJA         1943

GREGELJ ANDREJ      1914 POSTOJNA  1944

BAŠELJ FRANC           1911 JAZNE          1943

BOŽIČ FRANC              1909 OTALEŽ       1943

BOGATAJ RAFAEL        1914 JAZNE        1943

BEVK JANEZ                 1901 LAZEC        1945

ČERIN MILAN                1925 OTALEŽ      1945

JEREB RAFAEL             1907 PLUŽNJE    1943

JEZERŠEK FRANC        1920 JAZNE        1943

JURJAVČIČ VIKTOR      1919 JAZNE         1943

KENDA JANEZ               1904 KOMEN       1944

KOŠMRL JANEZ            1926 CERKNICA   1943

LAPAJNE IVAN               1921 OTALEŽ       1945

LEBAN VENCESLAV      1905 LAZEC         1944

KACIN RUDOLF             1922 LAZEC         1944

KOFOLJ JANEZ              1909 PLUŽNJE    1943

KOGEJ ANDREJ             1925 LAZEC         1945

KOFOL FRANC               1904 PLUŽNJE    1945

LESTEN DAMIJAN          1926 BILJE          1944

LIPUŽIČ PETER              1925 LAZEC         1943

LAPAJNE VILJEM           1928 MASORE     1945

MAVRIČ JANEZ              1905 PLUŽNJE     1943

MLAKAR JANKO            1925 OTALEŽ       1944

PETERNELJ FRANC      1913 OTALEŽ       1942

PODOBNIK LEOPOLD   1907 MASORE     1943

PAVČIČ PETER               1923 JAZNE         1945

ZAJC ANGELA                1925 PLUŽNJE     1945

ŠAVLI NIKOLAJ              1911 MASORE      1944

TORKAR MIRAN             1923 PODBRDO   1943

SOŠNJA ANTON             1921 ČEPOVAN    1943

PIRIH JOŽE                     1926 OTALEŽ       1944

RAZPET FRANC             1906 RAŠA           1943

RAZPET VALENTIN        1914 OTALEŽ       1944

RAZPET IVAN                 1907 OTALEŽ       1945

REJC ALFONZ                1926 JAZNE         1945

REJC EDVARD                1926 JAZNE         1945

SEDEJ ANTON                1907 LAZEC         1943

SIMONIČ FRANC            1903 LAZEC         1943

URŠIČ MIRKO                1914 LAZEC          1943

URŠIČ PETER                1926 JAZNE          1945

ZAJC ANTON                  1903 PLUŽNJE     1943

ZAJC SLAVKO                1926 PLUŽNJE     1944

SVETIK FELIKS              1905 PLUŽNJE     1945

TRATNIK FRANC            1903 JAZNE         1943

TREVEN PETER             1920 JAZNE         1943

TRUGAR METOD           1922 PLUŽNJE     1943

.

     TALCI

PETERNELJ ANTON     1900 LAZEC       1944

ZAJC DOMINIK              1907 LAZEC       1943

ERŽEN TOMAŽ              1907 OTALEŽ     1944

MLAKAR SLAVKO         1927 OTALEŽ      1944

PODOBNIK JAKOB        1906 CERKNO   1944

PIRIH JANEZ                  1899 OTALEŽ     1944

BOŽIČ FRANČIŠKA       1913 JAZNE        1944

OSTRIČ MIHAEL            1903 SPLIT         1943

ŠIMAC ANTON               1914 SPLIT         1943

PREM FRANC                1906 OTLICA      1943

PODOBNIK MILKA         1924 MASORE    1944

RAZPET FRANC             1896 OTALEŽ     1945

ZAJC VILJEM                  1915 PLUŽNJE   1945

.

     ŽRTVE

BREJC FRANC             1927 OTALEŽ                1947

KENDA NEŽA                1895 SP. KANOMLJA    1944

.

     INTERNIRANCI

TRATNIK PAVEL           1913 JAZNE           1944

PODOBNIK JERNEJ     1879 MASORE      1944

Marmornati obelisk, posvečen padlima kurirjema 2. grupe odredov Zorku Ambrožiču, ustreljen 5. 7. 1942 in Francu Pretnarju, ustreljen 24. 11. 1942. Spomenik, delo kamnoseka Alojza Vurnika, je 1962 odkrila Zveza borcev Ljubno. V zadnji četrtini 20. stol. prestavljen na novo lokacijo.

Triogelni kamniti obelisk stoji na trikotnem podstavku ter je obdan z okrasno verigo. 

Spomenik je julija 2019 obnovil SPT Davovec.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 250 (kot leto odkritja navedeno 1970).

Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 166-167.

EŠD 19572

Pri tem mostu sta

darovala svoja življenja

v borbi za svobodo

partizanska kurirja

Zorko Ambrožič

roj. 17. 6. 1920 pad. 5. 7. 1942

Franc Pretnar

roj. 11. 2. 1921 pad. 24. 11. 1942

V ženski kaznilnici v Perugii je prestajalo kazen največje število Jugoslovank, ki so bile v italijanskih zaporih. Leta 1943 je bilo v tej kaznilnici blizu 300 jugoslovanskih političnih kaznjenk. Sem so fašisti pošifjali predvsem tiste, ki so bile obsojene na več kot osem let zapora. Nekatere so bile obsojene na smrt, kazen pa so jim nato spremenili v domsrtno ječo. Polovica vseh je bila iz Slovenije, druga polovica pa iz Dalmacije, Reke in okolice ter iz Črne gore. Kaznilnice je vodil direktor, ki je bil obvezno fašist, življenje in delo pa so vodile nune. Transporti jugoslovanskih obsojenk so prihajali v Perugio od februarja pa do septembra 1943. leta. Črnogorke in Hrvatice so potovale z ladjo do Kopra, naprej pa z vlaki. Slovenke so prevažali v posebnih vagonih, pregrajenih v samotne celice, kot da bi bile najhujše kriminalke. 150 Vmesne postaje dc kaznilnice v Perugii, kjer so ostale do izpustitve, so bili zapori v Kopru, v Benetkah, v Padovi, Firenzah, Vicenz i, Bologni, Pisi, Anconi in Spoletu. V teh prehodnih zaporih so ostajale po nekaj dni, včasih tudi mesec dni. Po prihodu v kaznilnico v Perugii so nekatere jetnice namestili v večje prostore, nekatere pa za daljši ali krajši čas v samice ali pa v manjše celice za dve ali največ za tri jetnice. Postopek ob prihodu je bil ustaljen: odvzem prstnih odtisov, popis generalij ter odvzem vse garderobe. Jetnice so nato preoblekli v predpisano kaznilniško obleko, v progasto belo ijave obleke s predpasnikom, ovratno ruto in posebno čepico. Za obuvalo so jim bile cokle. Vsaka jetnica je morala odgovoriti tudi na vprašanje, ali bo spoštovala kaznilniški red, se pravi, ali bo delala v delavnicah in obiskovala cerkvene obrede. Na to vprašanje so vse odgovarjale z odločnim »ne«. Jugoslovanske kaznjenke je upr^a j^tnišnice po nekaj tednih premeščanja iz prostora v prostor namestila v 7 večjih prostorov z [zamreženimi okni visoko pod stropom in prav tako zamreženimi vrati, ki so vodila na kamnito z visokim zidom obdano dvorišče ali na kaznilniške hodnike. Ti prostori so bili v najbolj nezdravem delu stavbe in jih sicer niso uporabljali za bivanje kaznjenk, ampak za pralnice ali podobna opravila, večinoma pa jih sploh niso uporabljali. Zdaj sojih na hitro opremili za bivanje. Sanitarne in higienske razmere so bile izredno slabe: kamnita tla, vlažni zidovi, minimalno število zasilnih stranišč, vodovodna pipa za 30 jetnic ali več, železne postelje prekrite z ostudno umazanimi odejami in polne stenic. V vseh sedmih prostorih, kjer so živele Jugoslovanke, sojetnice organizirale kolektivno življenje. Na predlog članic KP in SKOJ so jetnice sprejele dnevni red, študijski program in kolektivno delitev živil in denaija, shranjenega v upravi. Jetnice so izvolile sobne gospodinje - ekonome, ki so gospodarile s skupnim premoženjem. Za red in snago sta skrbeli po dve dežurni j etnici v vsakem od sedmih kolektivov. Tako so imele poleg dnevnega obroka hrane, ki gaje dajala kaznilniška uprava - skodelica čorbe in hlebček kruha - tudi zajtrk (črna žitna kava), ki so ga kupovale s skupnim denarjem, in večeijo: na prihranjeni košček kruha namazana marmelada, košček sira, prepečenec, neksg krhljev ipd.Posebna skrb vseh kolektivov je veljala materam z otroki in bolnicam. Matere z otroki so bile v posebnem oddelku, imenovanim »nido« (gnezdo). Tu so bile 4 Jugoslovanke z nekajmesečnimi otroki, ena izmed jetnic pa je rodila v Perugii. Najboljša živila iz paketov so kolektivi pošiljali v ta oddelek. Posamezne jetnice so v pismih svojce poprosile za najnujnejšo opremo za dojenčke. Dve tovarišici sta bili določeni, da negujeta dojenčke, kadar so zbolele njihove matere. Več ur na dan so jetnice namenile študiju. Študijski program je obsegal politične teme, zbrane v tezah Vide Tomšič, Erne Muser in Pepce Kardelj, študij jezikov, zemljepisa, zgodovine, za nepismene pa so organizirale analfabetske tečaje. Učni pripomočki so bili koščki pritihotapljenih svinčnikov, toaletni papir in seveda znanje jetnic. Vsak teden so imele politična predavanja in »kritične ure« na katerih so obravnavale vse probleme kolektiva. Poleg študija so jetnice precej časa namenile pripravam na kulturno-zabavne prireditve, ki so jih prirejale vsak teden. Zanje so pripravile recitacije, igrice, skeče, šaljive točke, pevske in celo baletne nastope. V ranem jutru 1. maja 1943 je iz vseh sedmih jugoslovanskih kolektivov odmevala po Perugii »Internacionala«. Peli so jo tudi jugoslovanski politični kaznjenci v moškem delu kaznilnice. Ob obletnici oktobrske revolucije so v vseh kolektivih pripravili proslave z govori in s kulturnimi programi.  Po kapitulaciji Italije so Jugoslovanke večkrat zahtevale od uprave jetnišnice naj jih izpusti, vendar o tem ni hotela ničesar slišati. Proti koncu leta 1943 sta Rdeči križ Hrvatske in Slovenije začela akcijo za izpustitev vseh jugoslovanskih političnih zapornikov iz italijanskih ječ, kaznilnic in taborišč. V mesecu decembru 1943. leta so izpustili vsejugoslovanske politične jetnice. Prvi transport Slovenk je odšel iz Pirugie 12. decembra. Večino tovarišic iz Hrvaške in Črne gore pa so aktivisti RK 14. decembra 1943. leta odvedli iz kaznilnice v zbirno bazo na Sušaku.1

 Večina zaprtih oseb je prihajalo iz zapora Koper ( 43 osebe),, iz sodnega zapora Split ( 3 osebe), po eden iz zaporov Ancona, Benetke in Belluno, 31 obsojenk je bilo obsojenih na več kot 10 let zapora. 45 sodb je izdalo vojaško sodišče v Ljubljani, po ena iz dveh poslovalnic Zadar in Šibenik, ostale 3 pa Posebno sodišče za Dalmacijo s sedežem v Splitu.2

1-Vir: Bili so zaprti, pregnani, obešeni, ustreljeni, na suženjskem delu uporni, Komisija za bivše politične zapornike, internirance in izgnance pri RO ZZB NOV Slovenije, Ljubljana, 1980                            2-Vir: campifascisti.it

Geslo: zapori123, nedokončano123

Naravna neobdelana skala z vklesanimi podatki 2. 2. 1945 padlega člana pokrajinske gospodarske komisije in borca Prešernove brigade Jakoba Koselja. Avtor načrta Janez Ravnik, odkrila ga je ZB NOV Ribno 4. julija 1959.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 251 (kot leto odkritja navedeno 1962).

Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 181-182.

V TEJ BLIŽINI JE

NAPADEN IZ ZASEDE

2. FEBRUARJA 1945

PADEL PARTIZAN

JAKOB KOSELJ

    IZ BODEŠČ

V SAVI PRI MOSTU

JE PRI IZVRŠEVANJU DOLŽNOSTI

UTONIL PARTIZAN

VALENTIN MUŽAN

     IZ RIBNEGA