Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
BABNO POLJE- Spominska plošča Anton Cindrič |
Pravokotna plošča iz svetlega kamna z vklesanim napisom, posvečenim prvoborcu Antonu Cindriču, ki je padel kot partizan v NOV 1943. Plošča je pritrjena na hiši, v kateri se je 1919 rodil. Plošča je bila zamenjana neznano kdaj in kasneje vgrajena nova iz temnega marmorja širine 53 in višine 34 cm. EŠD 20843 Foto: Miloš Toni |
Na obcestni fasadi hiše Babno Polje 66. |
V TEJ HIŠI SE JE 8. 6. 1919 RODIL PARTIZANSKI JUNAK ANTON CINDRIČ ŽIVLJENJE JE ŽRTVOVAL V BORBI ZA DOMOVINO, ZA BRATSTVO IN ENOTNOST JUGOSLOVANSKIH NARODOV |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik , dopolnil Daniel Divjak 12. november 2019
2.junij 2021 dopolnil D.Divjak |
2.6.2020. 00:00 |
— |
2.6.2021 dodal povezavo D.Divjak |
Spominska plošča |
Loška dolina |
1651 BABNO POLJE, št. parc.:*22/2 |
|
Spominsko obeležje dvema neznanima borcema NOB |
— |
Spomenik je nad cesto Mozirje – Velenje, 0.6 km od odcepa za Velenje v Soteski. Postavljen je na Robidovem travniku, v bližini hiše z naslovom Ljubija 54. |
V SPOMIN PADLIMA BORCEMA NOB DECEMBRA 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Marjan Borovšak, 15.10.2018 |
— |
— |
— |
Grob s kamnitim spomenikom in ploščo |
Mozirje |
Ljubija, 816 , zasebni lastnik |
|
Devetim borcev XIV. divizije |
Grobišče je uredil arhitekt D. Samec. Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti ter kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Mozirje, Ur.l. SRS, št. 27/87-1324, Uradno glasilo zgornjesavinjskih občin, št. 5/2000-44, Ur.l. RS, št. 69/2000-3282, 103/2004-4434, 68/2012-2673 EŠD 4569 Arhiv Združenja ZB NOB Zg. Savinjske doline |
V letu 2016 je bil spomenik prestavljen na novo lokacijo ob cesti v Lučko Belo. |
Devetim borcem XIV. divizije NOV padlim decembra leta 1944 |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 21. 4. 2017, foto 20. 3. 2012, dopolnil: Sandi Grudnik |
— |
— |
— |
iz granitnih plošč, ki jih povezuje steber |
Luče |
p.š.282, k.o. Podvolovljek, last.Franc Funtek, Podvolovljek 5, Luče |
|
Spomin na borbo partizanov na Kojci |
Obe foto Gorazd Gorišek vir fotografija 4/1: https://www.hribi.net/slika_razmerekomentar/gorska_obelezja_nob/611463 |
Vrh Kojce pri "kopici" |
Po uspešnem napadu 9. korpusa v Baški Grapi je na tem mestu med nemškim protinapadom 3. julija leta 1944 žrtvovalo svoja življenja enajst tovarišev- partizanov Slava njihovemu spominu |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 19.10.2018
S. Gradišnik, 17.9.2021 |
— |
— |
Plošča po obnovi 17.9.2021 (Jeram).sl.3
S. Gradišnik, 17.9.2021. |
Marmorna plošča na kamnitem monolitu |
Cerkno |
K. o. 2337 Bukovo, parc. št. 545 |
|
Partizanska hiša Kacjanovo |
— |
— |
[zvezda] PARTIZANSKA |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
S.Gradišnik, 21. 10. 2024 |
21.10.2024. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
— |
— |
|
Nemški Rovt - Spominska plošča kurirski postaji G-2 |
Spominsko ploščo sedmim padlim domačinom po načrtu Janeza Ravnika je izdelal kamnosek Franc Lagonder. Odkril jo je Krajevni odbor SZDL Nemški Rovt 4. julija 1958. Spominsko ploščo kurirski postaji je dalo postaviti predsedstvo pododbora relejnih kurirjev za Gorenjsko. Izvajalec dela je bil podjetje Marmor Hotavlje in kamnosek Andrej Mravlje. Ploščo je vzidala komisija partizanskih kurirjev pri Občinskem odboru ZZB NOV Radovljica in jo odkrila 14. julija 1981. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 249. Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 151-152. http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=16909 Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji123 |
Sredi vasi Nemški Rovt, na severni in na zahodni fasadi gasilskega doma, h. št. 18, pred katerim je vodnjak. |
Plošča na severni fasadi: NA TEM PODROČJU JE KURIRJI IN Plošča na zahodni fasadi: PADLI V NOV ROZMAN GABRIJEL 1920-1943 ISKRA JANEZ 1906-1944 ISKRA ANTON 1913-1944 ČUFER JOŽE 1911-1945 TAVČAR JANEZ 1896-1945 DOBRAVEC IVAN 1928-1945 GARTNER JANEZ 1906-1945 . ROD, KI TU PREBIVA, SVOBODO ČUVAL BO, ZNAL CENITI BO, LJUBITI, KAR PLAČALI STE S KRVJO! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 25. 8. 2017 nedokončano |
— |
— |
— |
dve marmornati plošči |
Bohinj |
— |
|
Jelenov Žleb-spominske plošče padlim |
— |
Ribnica |
Napisi na ploščah na skali nad cesto: |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D.Divjak 13.2.2023 |
13.2.2023. 00:00 |
— |
— |
Spominske plošče |
Ribnica |
K.o.: 1628 - DANE, št.parc.: 536/1 |
|
Poljšica pri Gorjah - Ivana Mohorič - Olga |
Ivana Mohorič - Olga je bila rojena 15. aprila 1896 v Kamni Gorici v revni družini. Po končani osnovni šoli je dobila delo pri žebljarsko - železoobrtni zadrugi v Kropi. Priključila se je naprednemu delavskemu gibanju. Leta 1935 je bila sprejeta v KP. V letu 1936 sta se z možem preselila na Poljšico pri Gorjah. Kmalu se je pridružila gorjanskim komunistom. Pozimi 1936/1937 je bila v njeni hiši konferenca jeseniškega okrožja KP. Bila je med organizatorji oboroženega odpora leta 1941. V gibanju OF po gorjanskih vaseh je imela pomembno vlogo. Na sled ji je prišel gestapo, jo aretiral ter odvedel v zapore v graščino v Begunje 11. julija 1942. Ob zasliševanju so jo mučili, vendar ni izdala nobenega sodelavca. 13. julija 1942 so jo poslali v Auschwitz. Za posledicami naporov je še istega leta umrla. Spominsko ploščo je izdelala livarna Železarne Jesenice. Krajevna organizacija ZB NOV Gorje jo je vzidala in odkrila leta 1982. Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 164-165. |
Na hiši Poljšica pri Gorjah 53. |
(ZVEZDA) V TEJ HIŠI JE ŽIVELA PREDVOJNA REVOLUCIONARKA MOHORIČ IVANA - OLGA ROJENA V KAMNI GORICI LETA 1895 UMRLA V TABORIŠČU AUSCHWITZ LETA 1943 1982 OBČINSKI KOMITE ZKS RADOVLJICA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik |
— |
— |
— |
Bronasta spominska plošča |
Gorje |
2187 ZGORNJE GORJE, 412/60 |
|
Ljubljana, grob Kardeljevi |
Edvard Kardelj je bil narodni heroj, pokopan pa je v grobnici narodnih herojev na Trgu republike v Ljubljani.
|
Pokopališče Žale v Ljubljani: [B] : PEPCA KARDELJ * -1990, Oddelek [16B], Vrsta [10], Grob [10]. |
KARDELJEVI BOJAN BORUT JANEZ PEPCA EDVARD IVANA PEPCA |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 18. 11. 2018 neobiskano |
11.10.2022. 00:00 |
— |
— |
Nagrobnik |
Ljubljana |
— |
|
Vrtovin, plošča Ivanu Kosovelu |
Plošča je pravokotne oblike (100 x 50 cm) iz belega marmorja, črke so vklesane in obarvane. Datum odkritja: 22.7.1951 Ivan Kosovel je narodni heroj. https://sl.wikipedia.org/wiki/Ivan_Kosovel . Geslo: herojsmrt123 |
Plošča je locirana na hiši Vrtovin 127 |
V TEJ HIŠI JE V BORBI 7.3.1943 DAROVAL SVOJE ŽIVLJENJE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar 24. 8. 2020 |
9.6.2022. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 27.8.2021, fotografije
Popravil Milan Kosovel > Ivan Kosovel. -- M. Hladnik 9. 6. 2022 |
Spominska plošča |
Ajdovščina |
2383 Vrtovin, 93 |
|
PRESERJE - spomenik padlemu partizanu Mihi - Francu Debevcu |
EŠD:11739 Pravokotna, svetla kamnita plošča, velikosti 50 x 60 cm, z vklesanim napisom je bila odkrita 4. julija 1956. Je na skrajnem levem vogalu hiše, obcestna stran, okoli 2 m od tal. Odkrita je bila 4. julija 1956. Franc Debevec - Miha je padel kot partizan, sicer sekretar rajonskega komiteja Borovnica v noči 1. na 2. julij 1944. na križišču pri Šeligovi hiši v Preserju, ko sta s soborcem Andrejem Petelinom – Kmetom trosila letake in pribijala plakate. Padla sta v domobransko zasedo. Debevca je zadel rafal iz puškomitraljeza in je bil takoj mrtev. Pokopan je na pokopališču v Borovnici. Stanko Petelin – Vojko, Krajevna skupnost Podpeč - Preserje v NOB, Ljubljana, OK SZDL Vič-Rudnik, 1983 Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 73. Evidenčna številka po registru kulturne dediščine: 11739 |
Po poti za Rakitno do centra vasi Preserje pod Krimom do križišča pred farno cerkvijo, hiša Preserje 6. |
IZ ZASEDE JE BIL NA TEM MESTU USTRELJEN PARTIZAN MIHA – DEBEVEC FRANC SEKRETAR RAJONSKEGA KOMITETA KPS PRESERJE – BOROVNICA DNE 2. JULIJA 1944 ZB PODPEČ - PRESERJE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Peter Palčič, maj 2017; (T.Bizjak, 25.4.2018) |
— |
— |
— |
kamnita plošča, kraj zgodovinskega dogajanja |
Brezovica |
k.o.1705 - Preserje, parc. št.10/5 |
|
Poče, plošča Jaki Platiše-Franetu |
Spominska plošča je pravokotne oblike (40 x 55 cm), izdelana iz granita z vklesanim in obarvanim napisom. Datum odkritja: 15.7.1963 foto 1: Zavod za spomeniško varstvo-Gorica, 1981 |
Spominska plošča je (bila) locirana na dvoriščni fasadi hiše Poče 22. Po prenovi fasade ni bila postavljena na hišo. |
TU SE JE RODIL 19. APRILA 1910 |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
Miloš Kermavnar, 8.11.2019 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Cerkno |
K. o. 2339 Gorje, parc. št. *85 |
|
Caprese |
Spomenik na mestu, kjer sta pod nemškimi streli padla narodni heroj Dušan Bordon in ruski vojak Piotr Fesipovič, bodo postavili leta 2024. Žara s pepelom Bordona (gl. fotografijo na Wikipediji) je v grobnici v bližnjem San Sepolcru.
|
Caprese Michelangelo, natančna lokacija ni poznana. |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Hladnik |
15.10.2023. 00:00 |
— |
— |
načrtovana plošča |
Italija |
— |
|
Spomin na borca Malalana in Škrka |
— |
Ob cesti Komen - Dutovlje, na ostrem ovinku |
Na tem mestu sta padla 25. 9. 1943 borca SNOUB Srečko Kosovel Malalan Roman Stipe Škrk Franc Rado Soborci in sokrajani (berljivost je zelo slaba) |
— |
— |
— |
— |
Dušan Škodič, 22. 4. 2018; slika 3 Bor1974-13.X.2020 |
— |
— |
— |
Kamen z napisom |
Komen |
2424 VOLČJI GRAD, 1028/1 |
|
(46) Narodni heroj Alfonz Šarh - Iztok. |
Narodni heroj Alfonz Šarh-Iztok, kmet, rojen 25. 8. 1893 v Slovenski Bistrici, je šel v partizane julija 1941 v Pohorsko četo. Padel je na Pohorju 8. 1. 1943 kot borec v II. četi Pohorskega bataljona.Vir: France Filipič, Pohorski bataljon, str. 638 |
Pred osnovno šolo XIV. divizije. |
Narodni heroj Alfonz Šarh - Iztok. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Stane Gradišnik, 27. 4. 2020 |
27.9.2023. 00:00 |
— |
— |
Kip. |
Velenje, Partizanski spomeniki št.46 |
— |
|
Padlim borcem v NOB, Medvedje Brdo |
Spomenik je betonski, na njem pa je marmornata plošča velikosto cca-40 krat 30 cm z napisom. vaški odbor zzb vir arhiv zb Logatec EŠD 21556 |
Iz smeri Logatca vozimo proti Rovtam cca.5 km, pri odcepu za Medvedje brdo zavijemo levo ter vozimo še cca.5-6 km po lokalni cesti. Ko pripeljemo do Vrha Medvedjega brda, zavijemo tik pred kapelico levo proti domu imenovanem Medved. Na levi strani opazimo pokopališče, kjer takoj na levi strani cca 10 m betonski spomenik padlim.
Y 5432450, X5091900 |
SLAVA PADLIM BORCEM VAŠKI ODBOR ZB NOB |
— |
— |
— |
— |
Ivan Pergovnik, april 2017 |
— |
— |
— |
spomenik s ploščo |
Logatec |
k.o.Medvedje Brdo |
|
Idrijske Krnice, Spomenik dvema obglavljenima partizanoma |
Spomenik lociran na vzpetini nad cesto je postavljen na kamnit podstavek in ima obliko piramidalnega bloka z vzidano napisno ploščo na frontalni strani. Spomenik je grajen iz kamna, napis na plošči je vklesan. S. Petelin v je knjigi Vojkova brigada zapisal pripoved priče dogodka Alojzije Tušar: »Eden je bil mladoleten in so ga vzeli s seboj. Dva pa so v veži pri Sedeju mučili. Drezali so ju z noži, vlačili za lase, butali z glavo ob zid in zbadali z majhnim ostrim nožem v oči. Mučenca je brcnil vsak Nemec ali belogardist, ki je prišel tam mimo. Mučili so ju od enajstih dopoldne do petih popoldne, nato pa so ju še vedno živa odvedli pred hišo. Ko je manjkal še kak meter do parobka, kjer je sedaj njun spomenik, je neko belogardist rekel, naj stopita hitreje, eden izmed partizanov pa je odgovoril, da ne more. Belogardist je zatem enega izmed njiju prijel za vrat in mu položil glavo na tnalo, kjer so enemu za drugim odsekali s plankačo (sekiro za obdelovanje tramovja) glavi. Nato so šli v hišo, vzeli dolgo mizo in nanjo položili glavi, v njuna usta pa so vtaknili cigarete. Na košček papirja so napisali: »Tu imata svobodo« in listek pustili z glavama na mizi«. Nemški krvniki so pustili za seboj dokument. Ves postopek pri sekanju glav so fotografirali, slike, ki so jih kasneje zaplenili pri nekem ubitem sovražnikovem vojaku, pa hrani Mestni muzej v Idriji. Datum odkritja: 11.8.1952 Foto: Miloš Kermavnar Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 250. EŠD 4930 |
Spomenik je postavljen na mali vzpetini ob cesti, v bližini domačije pri Sedeju, Idrijske Krnice 41. |
TUKAJ STA BILA OD NEMŠKEGA OKUPATORJA NA ZVERINSKI NAČIN MUČENA IN NATO DNE 11. 6.1944 OBGLAVLJENA DVA NEPOZNANA BORCA VOJKOVE BRIGADE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Miloš Kermavnar, 20.10.2019 |
— |
— |
— |
Spomenik |
Idrija |
K. o. 2351 Idrijske Krnice, parc. št. 239/1 |
|
OF, Ruše |
EŠD 6388 (ista EŠD kot spomenik) |
Na trgu sredi Ruš, zraven je spomenik. |
OF nedokončano |
— |
— |
— |
— |
M . Hladnik 25. 8. 2017 |
— |
— |
— |
kamniti obelisk s kovinskimi napisi in plamenom na vrhu |
Ruše |
— |
|
Otalež, Grobnica na pokopališču |
Grobnica je locirana na krajevnem pokopališču ob pokopališkem zidu in predstavlja hortikulturno urejen prostor. Skupni spomenik je kamnit obelisk nepravilne oblike z vklesanim posvetilom. Imena pokopanih pa so vklesana na kamnih razporejenih v dveh vrstah ob poti, ki vodi do spomenika. Na napisnih ploščah so navedeni: 47 imen znanih borcev 13 imen talcev 2 imeni žrtev vojnega nasilja 2 imeni internirancev 41 neznanih borcev Avtor načrta: Ivo Prelovec. Datum odkritja: 28.10.1962 Foto: Miloš Kermavnar |
Na vaškem pokopališču v Otaležu. |
TU SPIJO, KI ZA NAS SO PALI. S SRCI VROČIMI KOT PLAMEN SO NAM SVOBODE LUČ PRIŽGALI IN NAM SVETILI V LEPŠE DNI. VEČNA KOT TA BELI KAMEN HVALEŽNOST V SRCIH NAM GORI. . NEZNANI PADLI LETA 1943 NA VRŠČEVI 5 BORCEV LETA 1943 NA BEVKOVEM VRHU PADLO 26 BORCEV LETA 1944 V GORENJIH JAZNAH 7 BORCEV LETA 1945 V PLUŽNJAH 3 GARIBALDINCI FRANZAN OLINDO PADOVA 1922 . BORCI MLAKAR FRANC 1921 IDRIJA 1943 GREGELJ ANDREJ 1914 POSTOJNA 1944 BAŠELJ FRANC 1911 JAZNE 1943 BOŽIČ FRANC 1909 OTALEŽ 1943 BOGATAJ RAFAEL 1914 JAZNE 1943 BEVK JANEZ 1901 LAZEC 1945 ČERIN MILAN 1925 OTALEŽ 1945 JEREB RAFAEL 1907 PLUŽNJE 1943 JEZERŠEK FRANC 1920 JAZNE 1943 JURJAVČIČ VIKTOR 1919 JAZNE 1943 KENDA JANEZ 1904 KOMEN 1944 KOŠMRL JANEZ 1926 CERKNICA 1943 LAPAJNE IVAN 1921 OTALEŽ 1945 LEBAN VENCESLAV 1905 LAZEC 1944 KACIN RUDOLF 1922 LAZEC 1944 KOFOLJ JANEZ 1909 PLUŽNJE 1943 KOGEJ ANDREJ 1925 LAZEC 1945 KOFOL FRANC 1904 PLUŽNJE 1945 LESTEN DAMIJAN 1926 BILJE 1944 LIPUŽIČ PETER 1925 LAZEC 1943 LAPAJNE VILJEM 1928 MASORE 1945 MAVRIČ JANEZ 1905 PLUŽNJE 1943 MLAKAR JANKO 1925 OTALEŽ 1944 PETERNELJ FRANC 1913 OTALEŽ 1942 PODOBNIK LEOPOLD 1907 MASORE 1943 PAVČIČ PETER 1923 JAZNE 1945 ZAJC ANGELA 1925 PLUŽNJE 1945 ŠAVLI NIKOLAJ 1911 MASORE 1944 TORKAR MIRAN 1923 PODBRDO 1943 SOŠNJA ANTON 1921 ČEPOVAN 1943 PIRIH JOŽE 1926 OTALEŽ 1944 RAZPET FRANC 1906 RAŠA 1943 RAZPET VALENTIN 1914 OTALEŽ 1944 RAZPET IVAN 1907 OTALEŽ 1945 REJC ALFONZ 1926 JAZNE 1945 REJC EDVARD 1926 JAZNE 1945 SEDEJ ANTON 1907 LAZEC 1943 SIMONIČ FRANC 1903 LAZEC 1943 URŠIČ MIRKO 1914 LAZEC 1943 URŠIČ PETER 1926 JAZNE 1945 ZAJC ANTON 1903 PLUŽNJE 1943 ZAJC SLAVKO 1926 PLUŽNJE 1944 SVETIK FELIKS 1905 PLUŽNJE 1945 TRATNIK FRANC 1903 JAZNE 1943 TREVEN PETER 1920 JAZNE 1943 TRUGAR METOD 1922 PLUŽNJE 1943 . TALCI PETERNELJ ANTON 1900 LAZEC 1944 ZAJC DOMINIK 1907 LAZEC 1943 ERŽEN TOMAŽ 1907 OTALEŽ 1944 MLAKAR SLAVKO 1927 OTALEŽ 1944 PODOBNIK JAKOB 1906 CERKNO 1944 PIRIH JANEZ 1899 OTALEŽ 1944 BOŽIČ FRANČIŠKA 1913 JAZNE 1944 OSTRIČ MIHAEL 1903 SPLIT 1943 ŠIMAC ANTON 1914 SPLIT 1943 PREM FRANC 1906 OTLICA 1943 PODOBNIK MILKA 1924 MASORE 1944 RAZPET FRANC 1896 OTALEŽ 1945 ZAJC VILJEM 1915 PLUŽNJE 1945 . ŽRTVE BREJC FRANC 1927 OTALEŽ 1947 KENDA NEŽA 1895 SP. KANOMLJA 1944 . INTERNIRANCI TRATNIK PAVEL 1913 JAZNE 1944 PODOBNIK JERNEJ 1879 MASORE 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Miloš Kermavnar, 21.10.2019 |
29.12.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 29.12.2023, zamenjal fotografije z istimi v boljši ločljivosti in dodal fotografijo 3/2 |
Grobnica |
Cerkno |
K. o. 2350 Otalež, parc. št. 1171/7 |
|
Padlim, Poljšica pri Podnartu |
Vir: Neva Ažman: Vojne ne pozabiš nikoli: Spomini Anice Ločniškar, rojene Dežman. Svobodna beseda 2/13 (2016). 16–17. Jože Rozman je bil doma pri Bitencu, Poljšica 3, Pibercova hiša (sedaj tam stoji skedenj) je bila na isti strani ceste dve hiši stran. Pri Bitencu so pijani nemški orožniki pred otroki posilili mater, očeta Jožeta Rozmana pa so ubili, ko se je prezgodaj vrnil iz skrivališča. Plošča, delo kamnoseka Alojza Vurnika, je bila odkrita leta 1965 na pobudo Krajevne organizacije ZB NOV Podnart. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 250. Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 165-166. |
Poljšica 3 |
V tej vasi so padli dne 14. oktobra 1943 kot žrtve okupatorjevega nasilja Rozman Jože, roj. 9. 3. 1897 Slava jim! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
— |
— |
— |
spominska plošča |
Radovljica |
K.o.: 2166 Češnjica pri Kropi, parc. št. 495/8 |
|
Posavec - pri mostu |
Marmornati obelisk, posvečen padlima kurirjema 2. grupe odredov Zorku Ambrožiču, ustreljen 5. 7. 1942 in Francu Pretnarju, ustreljen 24. 11. 1942. Spomenik, delo kamnoseka Alojza Vurnika, je 1962 odkrila Zveza borcev Ljubno. V zadnji četrtini 20. stol. prestavljen na novo lokacijo. Triogelni kamniti obelisk stoji na trikotnem podstavku ter je obdan z okrasno verigo. Spomenik je julija 2019 obnovil SPT Davovec. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 250 (kot leto odkritja navedeno 1970). Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 166-167. EŠD 19572 |
Na levem bregu pred mostom čez Savo ob cesti Posavec-Otoče |
Pri tem mostu sta darovala svoja življenja v borbi za svobodo partizanska kurirja Zorko Ambrožič roj. 17. 6. 1920 pad. 5. 7. 1942 Franc Pretnar roj. 11. 2. 1921 pad. 24. 11. 1942 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik |
— |
— |
— |
triogelni visok kamen |
Radovljica |
K. o. 2160 Ljubno, parc. št. 282/1 |
|
Berti Vergel |
Prvoborca BERTIJA VERGELA so Nemci zaradi izdajstva aretirali, odpeljali v Mauthausen in ga umorili 16. 5. 1942. v: 45 cm
Plošče na obnovljeni hiši ni več. Lastnikov (Bešić) ni bilo doma, da bi jih vprašal, kam so jo dali. Bronasta spominska plošča na hiši, v kateri je stanoval revolucionar in prvoborec Berti Vergel, ki je bil 14. 4. 1942 aretiran in odpeljan v taborišče Mauthausen, kjer je bil umorjen 16. 5. 1942. Odkrila ZZB NOB leta 1974. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 203. EŠD 8423 |
Cesta Toneta Tomščiča 10, Jesenice. |
IZ TE HIŠE JE LETA 1941 ODŠEL V NOV |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
M. Hladnik 26. 12. 2017 |
— |
— |
— |
bronasta plošča |
Jesenice |
2175 JESENICE, 960 |
|
Perugia, zapori, Italija |
V ženski kaznilnici v Perugii je prestajalo kazen največje število Jugoslovank, ki so bile v italijanskih zaporih. Leta 1943 je bilo v tej kaznilnici blizu 300 jugoslovanskih političnih kaznjenk. Sem so fašisti pošifjali predvsem tiste, ki so bile obsojene na več kot osem let zapora. Nekatere so bile obsojene na smrt, kazen pa so jim nato spremenili v domsrtno ječo. Polovica vseh je bila iz Slovenije, druga polovica pa iz Dalmacije, Reke in okolice ter iz Črne gore. Kaznilnice je vodil direktor, ki je bil obvezno fašist, življenje in delo pa so vodile nune. Transporti jugoslovanskih obsojenk so prihajali v Perugio od februarja pa do septembra 1943. leta. Črnogorke in Hrvatice so potovale z ladjo do Kopra, naprej pa z vlaki. Slovenke so prevažali v posebnih vagonih, pregrajenih v samotne celice, kot da bi bile najhujše kriminalke. 150 Vmesne postaje dc kaznilnice v Perugii, kjer so ostale do izpustitve, so bili zapori v Kopru, v Benetkah, v Padovi, Firenzah, Vicenz i, Bologni, Pisi, Anconi in Spoletu. V teh prehodnih zaporih so ostajale po nekaj dni, včasih tudi mesec dni. Po prihodu v kaznilnico v Perugii so nekatere jetnice namestili v večje prostore, nekatere pa za daljši ali krajši čas v samice ali pa v manjše celice za dve ali največ za tri jetnice. Postopek ob prihodu je bil ustaljen: odvzem prstnih odtisov, popis generalij ter odvzem vse garderobe. Jetnice so nato preoblekli v predpisano kaznilniško obleko, v progasto belo ijave obleke s predpasnikom, ovratno ruto in posebno čepico. Za obuvalo so jim bile cokle. Vsaka jetnica je morala odgovoriti tudi na vprašanje, ali bo spoštovala kaznilniški red, se pravi, ali bo delala v delavnicah in obiskovala cerkvene obrede. Na to vprašanje so vse odgovarjale z odločnim »ne«. Jugoslovanske kaznjenke je upr^a j^tnišnice po nekaj tednih premeščanja iz prostora v prostor namestila v 7 večjih prostorov z [zamreženimi okni visoko pod stropom in prav tako zamreženimi vrati, ki so vodila na kamnito z visokim zidom obdano dvorišče ali na kaznilniške hodnike. Ti prostori so bili v najbolj nezdravem delu stavbe in jih sicer niso uporabljali za bivanje kaznjenk, ampak za pralnice ali podobna opravila, večinoma pa jih sploh niso uporabljali. Zdaj sojih na hitro opremili za bivanje. Sanitarne in higienske razmere so bile izredno slabe: kamnita tla, vlažni zidovi, minimalno število zasilnih stranišč, vodovodna pipa za 30 jetnic ali več, železne postelje prekrite z ostudno umazanimi odejami in polne stenic. V vseh sedmih prostorih, kjer so živele Jugoslovanke, sojetnice organizirale kolektivno življenje. Na predlog članic KP in SKOJ so jetnice sprejele dnevni red, študijski program in kolektivno delitev živil in denaija, shranjenega v upravi. Jetnice so izvolile sobne gospodinje - ekonome, ki so gospodarile s skupnim premoženjem. Za red in snago sta skrbeli po dve dežurni j etnici v vsakem od sedmih kolektivov. Tako so imele poleg dnevnega obroka hrane, ki gaje dajala kaznilniška uprava - skodelica čorbe in hlebček kruha - tudi zajtrk (črna žitna kava), ki so ga kupovale s skupnim denarjem, in večeijo: na prihranjeni košček kruha namazana marmelada, košček sira, prepečenec, neksg krhljev ipd.Posebna skrb vseh kolektivov je veljala materam z otroki in bolnicam. Matere z otroki so bile v posebnem oddelku, imenovanim »nido« (gnezdo). Tu so bile 4 Jugoslovanke z nekajmesečnimi otroki, ena izmed jetnic pa je rodila v Perugii. Najboljša živila iz paketov so kolektivi pošiljali v ta oddelek. Posamezne jetnice so v pismih svojce poprosile za najnujnejšo opremo za dojenčke. Dve tovarišici sta bili določeni, da negujeta dojenčke, kadar so zbolele njihove matere. Več ur na dan so jetnice namenile študiju. Študijski program je obsegal politične teme, zbrane v tezah Vide Tomšič, Erne Muser in Pepce Kardelj, študij jezikov, zemljepisa, zgodovine, za nepismene pa so organizirale analfabetske tečaje. Učni pripomočki so bili koščki pritihotapljenih svinčnikov, toaletni papir in seveda znanje jetnic. Vsak teden so imele politična predavanja in »kritične ure« na katerih so obravnavale vse probleme kolektiva. Poleg študija so jetnice precej časa namenile pripravam na kulturno-zabavne prireditve, ki so jih prirejale vsak teden. Zanje so pripravile recitacije, igrice, skeče, šaljive točke, pevske in celo baletne nastope. V ranem jutru 1. maja 1943 je iz vseh sedmih jugoslovanskih kolektivov odmevala po Perugii »Internacionala«. Peli so jo tudi jugoslovanski politični kaznjenci v moškem delu kaznilnice. Ob obletnici oktobrske revolucije so v vseh kolektivih pripravili proslave z govori in s kulturnimi programi. Po kapitulaciji Italije so Jugoslovanke večkrat zahtevale od uprave jetnišnice naj jih izpusti, vendar o tem ni hotela ničesar slišati. Proti koncu leta 1943 sta Rdeči križ Hrvatske in Slovenije začela akcijo za izpustitev vseh jugoslovanskih političnih zapornikov iz italijanskih ječ, kaznilnic in taborišč. V mesecu decembru 1943. leta so izpustili vsejugoslovanske politične jetnice. Prvi transport Slovenk je odšel iz Pirugie 12. decembra. Večino tovarišic iz Hrvaške in Črne gore pa so aktivisti RK 14. decembra 1943. leta odvedli iz kaznilnice v zbirno bazo na Sušaku.1 Večina zaprtih oseb je prihajalo iz zapora Koper ( 43 osebe),, iz sodnega zapora Split ( 3 osebe), po eden iz zaporov Ancona, Benetke in Belluno, 31 obsojenk je bilo obsojenih na več kot 10 let zapora. 45 sodb je izdalo vojaško sodišče v Ljubljani, po ena iz dveh poslovalnic Zadar in Šibenik, ostale 3 pa Posebno sodišče za Dalmacijo s sedežem v Splitu.2 1-Vir: Bili so zaprti, pregnani, obešeni, ustreljeni, na suženjskem delu uporni, Komisija za bivše politične zapornike, internirance in izgnance pri RO ZZB NOV Slovenije, Ljubljana, 1980 2-Vir: campifascisti.it Geslo: zapori123, nedokončano123 |
— |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
D.Divjak 16,5,2024 |
16.5.2024. 00:00 |
— |
— |
— |
Perugia, Italija |
— |
|
Andrej Žvan - Boris, Sp. Gorje |
Plošča je pritrjena na sprednjem levem vogalu hiše. Arh. Anton Bitenc, postavila ZB NOV Gorje 28. avgusta 1955. Sedaj se stanovalci hiše pišejo Mandeljc (Mira). Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 245. Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 190-191. EŠD 13216 |
Sp. Gorje 66, JV vogal hiše. |
V TEJ ZAVEDNI SLOVENSKI HIŠI JE BIL ROJEN 21. XI. 1915 NARODNI HEROJ ŽVAN ANDREJ BORIS PADEL 24. III. 1945 NA POREZNU |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Gorje |
2185 SPODNJE GORJE, 254/3 |
|
Ribno - Spomenik partizanu Jakobu Koselju |
Naravna neobdelana skala z vklesanimi podatki 2. 2. 1945 padlega člana pokrajinske gospodarske komisije in borca Prešernove brigade Jakoba Koselja. Avtor načrta Janez Ravnik, odkrila ga je ZB NOV Ribno 4. julija 1959. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 251 (kot leto odkritja navedeno 1962). Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 181-182. |
Spomenik stoji na klancu, ob Savski cesti št 66 |
V TEJ BLIŽINI JE NAPADEN IZ ZASEDE 2. FEBRUARJA 1945 PADEL PARTIZAN JAKOB KOSELJ IZ BODEŠČ V SAVI PRI MOSTU JE PRI IZVRŠEVANJU DOLŽNOSTI UTONIL PARTIZAN VALENTIN MUŽAN IZ RIBNEGA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik |
— |
— |
— |
kamen |
Bled |
2192 RIBNO, 152/4 |