9270

Hrib, Loški potok, pokopališče Vlado Mohar

Geslo: nedokončano123

—

—

—

—

Neobiskani spomeniki

—

D. Divjak 23.8.2024

23.8.2024. 00:00

—

—

Grob

Loški Potok

—

755

Nanos, Spomenik Janku Premrlu-Vojku na Nanosu

Na kamnitem podstavku je postavljen bronasti doprsni kip narodnega heroja Janka Premrla - Vojka (1920 - 1943). Avtor je M. Keršič -Belač. Postavljen je bil 25. 07. 1976.

Janko Premrl-Vojko (1920-1943) je bil borec Primorske čete.Kot vodja skupine partizanov se je izkazal predvsem v bojih na Nanosu.

1942.leta ga je Posebno sodišče za zaščito države v Rimu obsodilo na smrt, zanj je bila izdana tiralica in razpisana nagrada za njegovo glavo.

V partizanih je vodil skupino domačinov-Vojkov vod.Imenovan je bil za namestnika komandanta Gregorčičevega bataljona in komandirja Zgornjevipavske ter nato Trnosvke čete.

Italijanski fašisti so hoteli v kali zatreti partizanstvo na Primorskem, zato so vse sile usmerili tudi na Nanos. Spopadli so se s Pivško in Vipavsko četo (vodi jo Vojko). 18.4.1942 je prišlo do krvavega spopada v katerem je bilo le ok.50 partizanov in 800 Italijanov. Na partizanski strani je največ izgub utrpela Pivška četa. Več njenih borcev so zajeli, jih v Rimu mučili in obsodili na smrt z ustrelitvijo.

Februarja 1943 je bil Janko Premrl med boji v Idrijski Beli, kjer je potekalo obstreljevanje s hriba na hrib čez dolino Idrijce, ranjen. Kasneje je poškodbi podlegel.

Na 2.zasedanju AVNOJ-a v Jajcu je bil imenovan za narodnega heroja.

• Tominc, Darko, ur. K spomenikom NOB v občini Postojna. Postojna, 1981
• http://www.pespoti.si
• EŠD 19207
• JSNP 108 (literatura)

Spomenik se nahaja na Nanosu, tik pod Plešo (1262m), v neposredni bližini Vojkove planinske koče.

Pod doprsnim kipom je na kamnitem podstavku plošča, na kateri piše:

           NARODNI HEROJ

           JANKO PREMRL-

                  VOJKO

POSTAVILI BORCI NOV TER PLANINCI

PRIMORSKE IN NOTRANJSKE  ·  1976

—

—

Obstoječi spomeniki

—

Ana Čič, december 2016; T.Bizjak 7.8.18.

24.12.2023. 00:00

—

M.Kermavnar, 24. 12. 2023, dodal fotografiji 3/1 in 3/2 Mojce Luštrek in uredil napis na plošči

Doprsni kip

Vipava

k.o. 2406 - Nanos, parc. št.: 213/760

3695

OŠ Preserje pri Radomljah

Ni zabeležena ne v RKD ne kje drugje.

Na ograjenem dvorišču pred vhodom v šolo na južni strani OŠ Preserje pri Radomljah, ki stoji 100 m zahodno od mosta čez Kamniško Bistrico v Radomljah.

Šola je bila zgrajena v spomin 
borcem 1.  Radomeljske čete
ki so padli na Golčaju 28. X. 1941

—

—

—

—

M. Hladnik 23. 1. 2019

—

—

—

plošča na betonskem podstavku

Domžale

1937 HOMEC, 834/9

2195

Gestapovski zapori Stalag XVIII D (306)

Tu je bilo v letih 1941-1945 nemško ujetniško taborišče Stalag XVIII D (sprva Stalag 306). V njem so bili v nečloveških razmerah zaprti ujetniki različnih narodnosti.

• EŠD 30244
• Muzej sovjetskih ujetnikov. Svobodna beseda 58 (2020), 6.

Na vzhodni, obcestni fasadi opuščenega carinskega skladišča vzhodno od železniške postaje, na koncu Prisojne ulice v Mariboru, četrt Melje.

Muzej nacističnega taborišča za vojne ujetnike

Nemško ujetniško taborišče Stalag XVIII D (306)

—

—

—

—

M. Hladnik 25. .8. 2017

1.9.2020. 00:00

—

—

muzej, infotabla

Maribor

655 MELJE, 157

3295

Ivan Roblek

Kurir gorenjske kurirske postaje G 18 Ivan Roblek - Peter iz Britofa pri Kranju je padel 21. 8. 1944. Po nepotrjenem pričevanju naj bi ga nemška patrulja presenetila, ko se je s tovarišem kopal v tolmunčku, vendar to pričevanje ni zanesljivo. Ploščo sta odkrili ZB Britofa in Kamniške Bistrice julija 1968 (po drugem viru 1970).

• Jani Luštrek: Tavanja po slovenskih hribih 18. maja 2015. Blogspot.
• Vodnik po poti spominov NOB občine Kamnik, 1988, str. 50.
• Spominska obeležja NOB občine Kamnik, Kamnik: Kulturna skupnost, Zveza združenj borcev NOB, 1975, spomenik št. 20.
• Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 214.
• EŠD 21103
• Rado Zakonjšek: Partizanski kurirji (Odbor IV. brigade VDV kurirjev relejnih postaj Slovenije, Ljubljana, 1985, stran 649).

Z nemarkirane poti v Repov kot, 250 m od odcepa s proti na Kamniško sedlo oz. sto metrov naprej po dolini od odcepa steze proti Kamniškemu dedcu, "desno ob poti kot v šopku rastejo tri bukve, malce nad njimi pa se šopiri približno trimetrska skala. Če se od tod ozrete v desno, lahko na pobočju Zeleniških špic opazite kratko grapico, ki se v blagem S spušča proti Sedelščku. No, tik pred omenjenimi bukvami se proti njemu odcepi tudi skromna stezica z naše strani. V nadaljevanju se sicer na nekaj mestih v travi izgubi, a do struge tudi brez nje ni pretežko sestopiti. V strugi je le čez eno skalo šumljal tanek curek vode, sicer je bila suha. Onstran nje je na golo sivo skalo pritrjena plošča" (Luštrek).

ROBLEK IVAN - PETER
KURIR KOKRŠKEGA ODREDA
ROJ. 10. 10. 1926
PADEL 21. 8. 1944

SLAVA MU!

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M. Hladnik po opisu in fotografijah Janija Luštreka 19. 7. 2018

—

—

—

marmornata plošča

Kamnik

1891 ŽUPANJE NJIVE, 872/3

655

Sokolski dom Gorenja vas

Spominska plošča, posvečena padlim članom Sokolskega društva iz Poljanske doline, je bila 19. decembra 1956 vzidana na zunanji steni ob glavnem vhodu v zgradbo, takrat imenovano TVD Partizan Gorenja vas. Ob celoviti prenovi stavbe je bila plošča leta 2015 obnovljena in nameščena v notranjosti pri vhodu v Malo dvorano. V Sokolskem domu je sedež Občine Gorenja vas - Poljane.

V borbi za svobodo je štirinajst članov predvojnega Sokolskega društva iz Poljanske doline darovalo svoje življenje, med njimi je bilo pet prvoborcev.

Več...

Podatki o padlih članih Sokolskega društva:

Milan Bajc, rojen 11. oktobra 1913 v Gabrjah na Vipavskem, pekovski pomočnik, v partizane je vstopil 6. decembra 1941, padel je 4. junija 1943 v Gabrjah na Vipavskem.

Ciril Bajt, rojen 8. marca 1914 v Žirovskem Vrhu, aretiran je bil leta 1944 in ustreljen kot talec 15. januarja v Lescah.

Marjan Blažič, rojen 16. aprila 1922 v Gorenji vasi, ustreljen je bil 10. maja 1942 v Žigmaricah pri Sodražici zaradi sodelovanja z narodnoosvobodilnim gibanjem.

Milan Brus, rojen 27. marca 1912 v Gorenji vasi, mesarski pomočnik, ustreljen je bil kot talec 8. januarja 1944 v Mengšu.

Anton Dermota (ne Drmota), rojen 8. januarja 1913 na Visokem pri Poljanah, krojaški pomočnik, v partizane je vstopil 6. decembra 1941, po bojih v Bukovem Vrhu odšel domov, aretiran je bil 28. decembra 1941, ustreljen je bil kot talec 3. januarja 1942 v Dragi pri Begunjah.

Jože Inglič, rojen 20. aprila 1901 v Gorenji vasi, tovarniški delavec na Jesenicah, v partizane vstopil aprila 1944, padel je 17. avgusta 1944 na Hotavljah.

Pavel Inglič, rojen 10. aprila 1913 v Gorenji vasi, kmečki delavec, v partizane je vstopil 6. decembra 1941, padel je 2. januarja 1945 v Renčah na Primorskem.

Pavel Inglič, rojen 25. januarja 1917 v Srednji vasi, kmečki delavec, aretiran in ustreljen je bil 26. julija 1942 kot talec v Begunjah.

Albin Mlakar - Bine, rojen 12. februarja 1923 v Gorenji vasi, leta 1941 izseljen v Srbijo, od tam je pobegnil nazaj in bil soustanovitelj Poljanske čete decembra 1941, borec v Dražgošah, padel 18. januarja 1943 pri zemljanki v Košančevem grabnu pod Dolenjim Brdom kot komandir Poljanske čete.

Vinko Oblak, rojen 4. julija 1909 v Novi vasi pri Žireh, pek in šofer v Gorenji vasi, soustanovitelj Poljanske čete decembra 1941, udeleženec decembrske vstaje in dražgoške bitke, od aprila 1942 politični komisar Poljanske čete, padel je 3. avgusta 1942 ob preboju z Blegoša.

Dušan Paleček, rojen 30. junija 1922 v Gorenji  vasi, uslužbenec, v partizane je vstopil v Srbiji, padel je 17. januarja 1945 na sremski fronti.

Janez Peternel (ne Peternelj), rojen 27. decembra 1913 v Delnicah, kmečki delavec, športnik – kolesar, v partizane je vstopil marca 1943, padel je 30. novembra 1943 pod gradom Boštanj v Zagradcu pri Grosupljem.

Jakob Primožič, rojen 21. julija 1926 v Gorenji vasi, kolar, v partizane je vstopil 18. julija 1943, padel je 2. avgusta 1943 na Žirovskem vrhu.

Rudolf Robnik, rojen 24. marca 1918 v Žabji vasi pri Poljanah nad Škofjo Loko, gradbeni delavec, poleti 1941 vodja sabotažne skupine v Poljanski dolini, ustanovitelj Poljanske čete 6. decembra 1941 pri Muhu v Viharjih, borec Cankarjevega bataljona v decembrski vstaji in dražgoški bitki, padel 22. januarja 1942 pri Muhu v Vinharjih.

Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 131-133.

Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/gorenja-vas.html

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 264.

Poljanska cesta 87, Gorenja vas.

ZA SVOBODO PADLI FIZKULTURNIKI

.

BAJC MILAN              1913 - 1943

BAJT CIRIL                 1914 - 1944

BLAŽIČ MARJAN       1922 - 1942

BRUS MILAN             1912 - 1944

DRMOTA ANTON       1913 - 1942

INGLIČ JOŽEF           1901 - 1945

INGLIČ PAVEL           1917 - 1942

MLAKAR ALBIN         1924 - 1943

OBLAK VINKO           1909 - 1942

PALEČEK DUŠAN     1922 - 1945

PETERNELJ JANEZ  1913 - 1943

PRIMOŽIČ JAKOB     1926 - 1943

ROBNIK RUDOLF      1918 - 1942

.

SLAVA PADLIM!

Padli ste z grozo v očeh,

ubiti v slovenskih gorah,

padli ste z vero v naš rod,

naj ne zamre vaš spomin.

ORGANIZACIJA ZB NOB TVD PARTIZAN

                                          GORENJA VAS

—

—

Obstoječi spomeniki

—

Franc Podnar, dodal foto Dušan Škodič

20.6.2022. 00:00

—

Dodal sliko Sokolskega doma, foto Luštrek, in nekaj besedila s plošče. -- M. Hladnik 20. 6. 2022

Spominska plošča

Gorenja vas

2057 GORENJA VAS, 162/35

2406

Umik poraženih kvizlinških enot skozi Hudo Luknjo.

Ob kaitulaciji nemških oboroženih formacij 9. maja 1945 so bili osvobojeni številni kraji na Slovenskem. Toda vsi kraji na Slovenskem še vedni niso bili dokončno osvobojeni, in sicer na območju Šaleške, Mežiške, zgornje Dravske in Mislinjske doline.Ljudje so se veselili osvoboditve in več kje organizirali partizansko slavje. Tudi v Starem trgu pri Slovenj Gradcu so organizirali miting. Prav tako je bilo slovesno v Podgorju in seveda še v drugih krajih Mislinjske doline. Kmalo po tem so po Mislinjski dolini pričeli prihajati močno oborožene formacije nemškega in kolaboracističnega vojaštva (ustaši in domobranci, kozaki idr.), ki so se prek Dravograda hoteli prebiti v Avstrijo. Zaradi tega se je navdušenje ljudji ob kapitulaciji Nemčije sprevrglo v strah ter negotovost. Številni domačini, ki so živeli ob cesti in železnici so se bili prisljeni umakniti in celo zbežati od doma v gozdove, da bi si rešili življenje in imetje.

Spominsko obeležje na dogodke ob koncu druge svetovne vojne v Mislinjski dolini so postavili ob 70. obletnici osvoboditve leta 2015.

VIR: Dr. Risto Stojanovič, Dogodki, ki so pretresli Mislinjsko dolino ob koncu druge svetovne vojne v Evropi.

Na cesti Slovenj Gradec-Velenje pod mislinjskem klancu na levi strani cestišča je urejeno parkirno mesto za tovorna vozila. Ob parkirnem prostoru na travnati površini je urejeno spominsko obeležje. Ta kraj se imenuje Movže.

iN KAJ JE SVOBODE CENA

OB KONCU DRUGE SVETOVNE VOJNE MAJA 1945 STA MISLINJSKA IN MEŽIŠKA DOLINA POSTALI  ZADNJI IZHOD ZA UMIK OGROMNIH MNOŽIC PARAVOJAŠKIH PORAŽENIH VOJSK (USTAŠEV, DOMOBRANCEV IN DRUGIH). NJIHOV CILJ JE JE BIL PREITI ČIMPREJ NA OZEMLJE AVSTRIJE IN SE TAM PREDATI BRITANCEM. Z NJIMI SE JE UMIKALO TUDI VELIKO CIVILNIH BEGUNCEV.

—

—

Obstoječi spomeniki

—

Jože Vrabič, 10. oktober 2017 Dopolnil D.Divjak, 29. oktober 2020

29.10.2020. 00:00

—

29.10.2020-dopolnil podatke D.Divjak S.Gradišnik, dodal fotografije, 11.8.2022.

Panoji s plastificiranimi dokumenti.

Mislinja

K.o.: 863-ŠENTILJ POD TURJAKOM, št.parc.: 17/1

6649

Sveto - Plošča trem talcem

Trem talcem, ki so bili tu ustreljeni; odkrita avgusta 1957.
Vodnik po poteh, 448

Sveto 18

15 . 2. 1944
SO BILI NA TEM MESTU ŽRTVOVANI TALCI

ŠVARA VIKTOR    *18.7.1914.   SVETO
DERMAN IVANA   *6.11.1890    ŠKRBINA
DERMAN MARA   *13.3.1931    ŠKRBINA

                                                 SLAVA JIM!                

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M. Hladnik 30.4.2021 D.Divjak 7.4.2022

7.4.2022. 00:00

—

K. Poljšak Ščuka D.Divjak dopolnil podatke 7.4.2022

Spominska plošča

Komen

K.o.: 2410 - SVETO, št.parc.: 1626

6619

Spomenik družini Grebenc

Na ploščah je navedenih devet imen družine Grebenc, od tega pet ustreljenih kot talcev. Trije leta 1942, ko so Italijani v Roški ofenzivi streljali talce v Lopušni dolini.
.

»Na odru se je pobliskalo, ljudi v dvorani se je začel lotevati strah, dve ženski sta se prijeli za roke in prva je spregovorila. 
    »Sem Marija Grebenc iz Vrbljenja, to pa je moja sestra Lojzka. Ko so naju umorili, sem bila stara 29, sestra pa 27 let. Skupaj sva se igrali, pasli živino, obdelovali polja in umrli. Doma smo imeli kmetijo. V družini nas je bilo devet bratov in sestra. Vsi smo se imeli zelo radi, bili smo pobožni in člani Marijine družbe. Vsak večer smo molili in prosili svetnike, naj nam pomagajo skozi vojno vihro. Pa ni pomagalo. Za svobodo, katero vi uživate, je naša družina žrtvovala šest življenj. 
         Drama se je začela v roški ofenzivi poleti 1942. leta. 26. julija tega leta so Italijani obkolili vse vasi na Ljubljanskem barju in aretirali vse moške, ki so jih zalotili doma. Zaprli in zasliševali so jih v cerkvi v Iški vasi. Iz naše vasi so izločili deset moških in jih v gozdu pod Gorenjim Igom ustrelili. Med njimi sta bila najina brata 20-letni Jože in 22-letni Franc. Bila sta zala in marljiva fanta, cvet vasi. Tretji brat, Ivan, je padel ob koncu vojne kot oficir Cankarjeve brigade pri Pijavi gorici. Mesec dni po najini smrti so doma aretirali še očeta Ivana in učiteljico Heleno Modic. Ubili so ju, njuna groba pa so po naključju odkrili šele leto dni po vojni. Vprašajte Frakeljna, zakaj ju je ubil.«
Jože Vidic, Ženska desetina z Ljubljanskega barja na pohodu v smrt, Po sledovih črne roke, Ljubljana: Založba Borec, 1982, str. 348.

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -- -

»Po vrnitvi iz zapora se je Frakelj – Skalar s povečano vnemo lotil preganjanja aktivistov in pristašev OF. Na pohodu v Vrbljene so 27. januarja 1944 aretirali Pavlo Furlan, Lojzko in Marijo Grebenc, Franco Štrumbelj, sestro Matije Škrabe, katere mož je umrl na Rabu,in mater osmih otrok, Ivano Lesico, Marijo Podržaj, ki je mož Jože tokrat ni mogel reševati, Angelo Kumše – Ruparjevo in kot edinega moškega Pavlinega brata Martina Furlana. Na spis ku za aretacijo je bila tudi Francka Grebenc, ki pa se je že po aretaciji umaknila na rajon.«
(Ferdo Gestrin, Svet pod Krimom, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2016, str. 250)

 - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

»Kmalu po končani nemški ofenzivi, že 21. novembra 1943 je prišla na Barje četa domobrancev – največ je bilo Ižancev – pod vodstvom poročnika Franca Fraklja. V neposredni bližini te postojanke na Barju je Kozlarjeva gošča. […]
Sledila je večja aretacija črne roke, saj je zajela kar enajst domačinov, deset žensk in enega moškega (žrtve so navedene kakor so bile aretirane) in to iz Vrbljena.
1. Angelo Kumše, rojena 1920, kmečko hčer;2. […]
4. Lojzko Grebenc, rojeno 1916, kmečko hčer in sestro
5. Marijo Grebenc, rojeno 1915, kmetsko hčer;
          […]
V zvezi z aretacijo in streljanjem pa pripoveduje Angela Kumšetova:
'V četrtek, 27. januarja 1944 sem zagledala domobrance. Prihajali so od Oblakovega skednja čez vrtove, Štrumbljevega in našega. […] Ob petih, ko se je zmračilo, zagledam skozi hišno okno več oboroženih, ki so prihajali izza sosedove hiše. Bilo jih je pet ali šest. Z mamo, ki je sedela ob peči, sva najprej mislili, da so partizani, saj je Grebenčeva v mraku prišla povedat, da je veliko domobrancev pred nočjo odšlo proti Brestu. V hišo je prišel le en domobranec, drugi so obkolili hišo.  […] Hitro sem se morala obleči, zelo je priganjal. […] Nato so prignali Grebenčevi, Marijo in Lojzko, Frančiško Štrumbelj, Ivano Lesica in Marijo Podržaj. […] Ko smo se pribli[ž]ali Ižanski cesti, mi je Lojzka tiho rekla: 'Do sedaj sem upala, da nas bodo partizani rešili, zdaj pa ne več.' […] Frakelj, ki je ves čas stal pred nami, je poslal v postojanko nekega domobranca po žico; ko je prinesel telefonsko žico, nam je Frakelj vsakemu posebej zvezal roke na hrbtu. Ko je povezal vseh enajst, mene je povezal zadnjo, ker sem stala zadaj, se je vstopil pred nas in nam s satanskim glasom izrekel predsmrtni govor: 'Zdaj je enkrat za vselej konec vaših norčij, jaz sem za vas molil in Boga prosil, niste me ubogali in poslušali, zato greste tja, kamor ste si zaslužili. Vedite, proklete kurbe partizanske, da se bomo borili do zadnjega moža, do zadnje kaplje krvi in tudi zmagali bomo, ker je Kristus z nami, tako mi Bog pomagaj.' […] Padali so udarci, brce in žalitve, kakršnih v življenju še nismo slišale. Vsaka druga beseda je bila 'proklete kurbe partizanske'. Nato je Frakelj ponovno vzel pripravljeno telefonsko žico in nam zvezal še roke, po dve in dve skupaj, zadnje v vrsti smo bile tri. […] Med zmerjanjem in zasmehovanjem smo končno prišli v peto postojanko, v grad na Lisičjem. Ustavili so nas za gradom. […] Nas so odgnali v kapelo in čakale smo na spoved. […] Zrinili so nas pred grad in zahtevali, naj se postavimo po štiri ob grajskem zidu za streljanje. Lojzka Grebenčeva pa je rekla: 'Kaj nas boste kar tu postrelili, vsaj tja v gozd nas odženite,' sestra Marija pa je še dodala: 'Ženske, nikar ne prosite milosti, saj jo ne boste dobile, čimprej nas pobijejo, prej bomo rešene. Le čemu bi še živele med takimi ljudmi, kot so to!' […] Ko smo prišli v hosto na strelišče, so nas postavili štiri v vrsto, stala sem prva, na moji levi je stala Lojzka, poleg nje sestra Marija. Lojzka me je vprašala: 'Ti, Angela, poglej, če je jama skopana, ali nas bodo tu zagrebli.' Pogledam desno in ji povem, da ni nič skopanega. Moj krvnik pa nama odgovori: 'Ja, proklete kurbe partizanske,  še jamo bi kopal za vas! Navrh boste ležale kot psi, pa naj vas zveri požro, niste za drugo.' […] Streljali so nas v hrbet, vsaka zvezana ženska je imela svojega krvnika s puškomitraljezom, pomočnikov in drugih varuhov pa je bilo še veliko več. Ko so repetirali za strel in je orožje zaregljalo, sem nagonsko pogledala čez ramo in videla, kako drži orožje naperjeno v moj hrbet.« […]
Po omenjenih aretacijah in umorih so domobranci še izvajali nasilje. Po njihovi zaslugi so bili odpeljani v internacijo in zapore še naslednji domačini:
[…]2. februarja 1944 so bili aretirani:

1. Pavla Grebenc, rojena 1927, iz Vrbljena, je bila zaprta in internirana v Rawensbrücku
[…]
     13. Alojzija Grebenc, rojena 1887 iz Vrbljena, mati devetih otrok, od katerih so bili trije   partizani, štirje in mož Janez pa ustreljeni, je bil aretirana 12. Februarja 1944 in internirana v Dresden«

(Angela Kumše, Pripoved neke dobe, Ljubljana: Koordinacijski odbor za zgodovino pri OK SZDL Ljubljana Vič-Rudnik, 1989, str. 99, 102, 103, 104, 105, 106, 108, 109, 110, 115, 116.

 - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - 

»45. GREBENC Janez, rojen 1882 v Vrbljenah.
  46. GREBENC  Lojzka, rojena 1916,
  47. GREBENC  Marija, rojena 1915.
Lojzko in Marijo so 28. januarja 1944 pri gradu Lisičje ubili domobranci 21. čete pod vodstvom Franca Fraklja-Skalarja. 8. februarja 1944 so pod Grmezom na Barju ubili še Janeza.«
(Vir: Dr. Makso Šnuderl, Fašistično domobranski teror, str. 11; Jože Vidic, Po sledovih črne roke, str. 342 in 362; Angela Kumše, Pripoved neke dobe, str. 103; Dr. Ferdo Gestrin, Svet pod Krimom, str. 198)
(Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi Slovenci, V Ljubljani: Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 1997, str. 97)
 - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - 

»V IMENU KRISTUSOVEM SO MORILI NEDOLŽNE LJUDI 
     Dne 27. januarja 1944 je ista likvidatorska skupina "črne roke" s postojanke Barje pod vodstvom Franca Fraklja obkolila vas Vrbljenje, vdrla v hišo in odvedla Martina Furlana, njegovo sestro Pavlo. Angelo Kumše, Marijo Grebe[n]c in njeno sestro Alojzijo, Frančiško Štrumhelj — mater 8. otrok, katere mož je umrl v internaciji na Rabu — Ivano Lisica in mater 51etnega otroka Marijo Podržaj. V postojanki na Barju so jim priključili še Pavlo Peršin, mater 10 mesecev starega otroka, Ančko Škrabar, katere moža so mesec prej isti zločinci pobili v Kozlarjevi hosti, in Mimi Grum, vse tri iz Tomišlja. Zvezali so jih s telefonsko žico, nakar jim je zločinec Frakelj povedal, da so Rupnikova vojska in da se borijo v imenu Kristusa, da bodo uničili vse partizane in njihove pristaše do zadnjega moža ter da bodo aretiranci v imenu Kristusovem ustreljeni. Zaključil je z besedami: "Zmagali bomo v imenu Kristusovem, tako nam Bog pomagaj!" 
     Tako zvezane žrtve so odpeljali na grad Lisičje pri Škofljici, kjer sta jih v posebni sobi dva duhovnika v duhovniškem oblačilu zasliševala in hotela od njih zvedeti še nadaljne podatke o pristaših osvobodilnega gibanja. V bližini gradu so jih pokosili z strojnicami, Angeli Kumše pa se je ranjeni posrečilo zbežati.«
Avtor ni naveden, Sodnijski proces v Ljubljani (nadaljevanje), Edinost, neodvisno glasilo kanadskih Slovencev, Let. 4, št. 187, Toronto, Ontario, sreda, 6. novembra 1946, stran 4.
 - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - 

»BORCI NARODNOOSVOBODILNE VOJSKE V LETIH 1941 DO 1945 IZ KRAJEVNE SKUPNOSTI TOMIŠELJ
[…]
11. GREBENC Ivan, rojen 1913, iz Vrbljena, v OF je sodeloval od septembra 1941. Maja 1942 je vstopil v partizane, bil je borec 4. čete Šercerjevega bataljona, Krimskega odreda; padel avgusta 1944 kot politkomisar čete v 8. brigadi pri Šmarskem tunelu.«((Angela Kumše, Priloga, Pripoved neke dobe, Ljubljana: Koordinacijski odbor za zgodovino pri OK SZDL Ljubljana Vič-Rudnik, 1989, str. 125)

Pokopališče Tomišelj, v srednjem delu levo od glavne poti. Hiša v bližini: Tomišelj 37B

   [Triglav obkrožen z vencem]
                   TIHI DOM
.           GREBENC

JANEZ        oče   1882   ustreljen    1944
IVAN           sin    1913   padel         1944
FRANC       sin    1920   ustreljen    1942
JOŽE          sin    1923   ustreljen    1942
MARIJA      hči    1915   ustreljena  1944
ALOJZIJA   hči    1916   ustreljena  1944

—

—

Obstoječi spomeniki

—

Dušan Škodič 3. 4. 2021

26.6.2024. 00:00

—

M. Kermavnar, 26.6.2024, napis na spomeniku, prvotni tekst v rubriki Besedilo na spomeniku prenesel na začetek rubrike Opis, dodal fotografije 3/1 do 3/4. M.Kermavnar, 28.6.2024, po predlogi Zdenke Primožič dopolnil Opis

Steber iz belega kamna nad grobom s silhueto Triglava in napisom Tihi dom

Ig

K. o. 1702 - Tomišelj, parc. št. 303/1

4694

Predmeja, Spomenik NOB

Spomenik je postavljen na ograjen plato. Na kamnit kvader, zidan iz obdelanega kamna, je vzidana marmorna plošča z vklesanimi imeni 54 padlih. Avtor je Teodor Lojk. Postavljen je bil 21. 7. 1951.

• EŠD 24095
• JSNP 109

http://www.pespoti.si/pkv-tocka.php?id=183

Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji1234

V središču Predmeje, severno od hiše Predmeja 93. GSM 45°56'41.3"N 13°53'15.9"E

Plošča pred topom

PREBIVALCEM GORE

V ZAHVALO ZA POMOČ IN SKUPAJ

PREŽIVETI ČAS MED NOB

1941--1945

ARTILERIJCI IX. KORPUSA S POMOČJO:

VOJAŠKEGA MUZEJA SLOVENSKE VOJSKE

ZZB NOB AJDOVŠČINA - ZZB NOB PREDMEJA . OBČINE AJDOVŠČINA - KS PREDMEJA

PREDMEJA 24. JUNIJ 2007

Desno

V VASI PREDMEJA JE ART. DIVIZION XXXI. DIVIZIJE

6. MARCA 1944 PREJEL PRVO HAVBICO 100 MM

IN SE KASNEJE RAZVIL V ARTILERIJO IX. KORPUSA

25. JUNIJ 2001      KRAJANI ZZB PREDMEJA

OOZZB AJDOVŠČINA

ARTILERIJCI IX. KORPUSA

Levo

MED NOB JE TOD DELOVALA

RELEJNA KURIRSKA POSTAJA P5

PADLI KURIRJI:

JAKOB MIKUŽ

LUDVIK KOGEJ

AVGUST RUPNIK

JOŽEF BIZJAK

ANICA COTIČ

Na vseh poteh je smrt v zasedi,

a vi ste vse jih prehodili

in koder padli ste, po vaši sredi

ponosnih glav v svobodo smo stopili.

1985 SOBORCI IN KRAJANI

.

       Osrednji spomenik

      ŽRTVE NOV 1941 - 1945

                   BORCI

BIZJAK FRANC           1909 - 1944

BIZJAK FRANC           1913 - 1944

BIZJAK JANKO            1912 - 1945

BIZJAK MARJAN         1908 - 1945

BIZJAK STANKO          1913 - 1943

BLAŠKO ANDREJ        1904 - 1945

BOLČINA CVETKO      1926 - 1946

BOLČINA ZDRAVKO   1925 - 1944

BRATINA FRANC         1925 - 1945

BRATINA RUDOLF       1901 - 1945

BRATINA RUDOLF       1924 - 1945

ČIBEJ FRANC               1915 - 1944

ČIBEJ IVAN                   1909 - 1943

ČERNIGOJ FRANC      1925 - 1943

KRAPEŽ JOŽEF           1913 - 1944

LIKAR FERDINAND     1925 - 1944

LIKAR VIKTOR             1924 - 1943

PERGAR MARJAN       1926 - 1945

POLANC JOŽEF           1913 - 1943

VELIKONJA ALBERT    1907 - 1944

VELIKONJA ANTON     1899 - 1944

VELIKONJA FRANC     1911 - 1943

VELIKONJA IVAN         1914 - 1943

VELIKONJA IVAN         1919 - 1944

VIDIC FRANC               1923 - 1944

ŽONTA ALBERT           1925 - 1944

ŽONTA ALFONZ           1910 - 1944

ŽONTA FRANC             1914 - 1945

ŽONTA FRANC             1912 - 1944

                   TALCI

BIZJAK ALOJZ              1885 - 1945

BIZJAK ANTON             1880 - 1944

BIZJAK ANTON             1895 - 1944

BIZJAK BRANKO           1942 - 1943

BIZJAK BRIGITA            1885 - 1943

BIZJAK EMIL                  1921 - 1943

BIZJAK ŠTEFAN             1872 - 1943

BIZJAK IVANA                1921 - 1943

BRATINA RUDOLF         1930 - 1945

BRATINA IVAN                1893 - 1944

ČIBEJ FRANC                 1888 - 1945

ČIBEJ JANEZ                  1874 - 1944

LIKAR ANDREJ               1887 - 1943

LIKAR FRANC                 1860 - 1944

LIKAR JOŽEF                   1879 - 1945

LIKAR MARICA                1925 - 1945

POLANC BORIS               1930 - 1944

VELIKONJA FRANČIŠKA 1888 - 1944

                UMRLI V INTERNACIJI

BOLČINA FERDINAND   1892 - 1944

BOLČINA MARIJA           1912 - 1944

POLANC ALOJZ              1920 - 1944

VELIKONJA EDVARD      1908 - 1944

VIDIC IVANA                    1927 - 1944

ČIBEJ JANKO                  1925 - 1943

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M. Kermavnar, 11.11.2019, dop. M. Hladnik po posnetkih Urške Perenič

17.5.2020. 00:00

—

—

spomeniški kompleks

Ajdovščina

2307 Dol - Otlica, 1091/1

6050

Romskim žrtvam holokavsta

Postavljena leta 2016.

Slovenska 11, Murska Sobota, na dvorišču nekdanje Ekonomske šole.

V spomin romskim žrtvam holokavsta 
v 2. svetovni vojni 1941 – 1945

.

AMARE GONDI PRU ROMENGRU PORRAJMOS
ANDU DUJTHU THEMESKRO MARIBE 1941--1945

.
ZVEZA ROMOV SLOVENIJE
                        MURSKA SOBOTA, 2. AVGUSTA 2016
MINISTRSTVO ZA KULTURO RS IN MO MURSKA SOBOTA 

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M. Hladnik nedokončano

5.8.2020. 00:00

—

—

Spominska plošča

Murska Sobota

—

6170

Lokavec, Plošča padlim v NOB

Plošča je pravokotne oblike (79 X 65 cm) iz sivega marmorja, napis je vklesan. Datum odkritja: 1978

Fotografija 1: ZSV Gorica, 1982

Plošča je bila postavljena na dvoriščno fasado hiše Lokavec 194. Sedaj je fasada obnovljena, plošče na njej ni.

                     [zvezda]
     LEPO JE ŽIVETI A ŠE LEPŠE
     JE ZA DOMOVINO UMRETI
ČOHA ANDREJ      R  1924   P  1943
ČOHA MIRKO        R  1922   P  1944
ČOHA HENDRIK UMRL V DACHAVU
                               R  1927   P  1946
LOKAR ANTON     R  1912   P  1945
  F Č                                         Z B
                  LOKAVEC 1978

—

—

Uničeni spomeniki

—

M. Kermavnar

28.8.2020. 00:00

—

M. Kermavnar, 7.8.2021, fotografije in sprememba lokacije.

Spominska plošča

Ajdovščina

2381 LOKAVEC, 1571/1