Spomenik v NOB padlim domačinom je bil odkrit 1967, načrt S. Trošta. Na ploščadi je betonski nosilec, ki se proti vrhu širi in nosi pokončno granitno ploščo z imeni padlih in posvetilom, figura partizana.

Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 74.

EŠD 26274

V KRAJU RAŠICA SO SE UPRLI

FAŠISTIČNEMU NASILJU

IN DALI SVOJE ŽIVLJENJE ZA

SVOBODO SLOVENSKEGA

LJUDSTVA ZA PRAVICO IN ZA

SVETLO

PRIHODNOST VSEH LJUDI

1941 - 1945

BORCI

CIMPERMAN KONRAD

CIMPERMAN JOŽE

BAVDEK JANEZ

BAVDEK ALOJZ

GRADIŠAR FRANC

INTIHAR LUDVIK

JAKŠE FELIKS

PERHAJ FRANC

STRITAR JOŽE

TOMŠIČ LUKA

ZIDAR FRANC

ŽUŽEK LADO

TALCI

ADAMIČ DUŠAN

ADAMIČ STANE

CIMPERMAN STANKO

JAKŠE ALOJZ

MUSTAR FRANCKA

MRAMOR JOŽE

PERHAJ ANTON

INTERNIRANCI

INTIHAR FRANC

KRAŠEVEC ALOJZ

LUNDER ANTON

MAVEC FRANC

ŠKULJ FRANC

ZAJC STANE

NJIHOVA PLEMENITA

ŽRTEV NE BO

NIKOLI POZABLJENA

SLAVA NJIHOVEMU

SPOMINU!

V noči iz 21. na 22. novembra 1943 je na tem mestu padel, zadet od domobranskega rafala, Anton Majnik, ko je odhajal s sestanka. Rojen je bil v Voljčah na Tolminskem 25. aprila 1905. Zaradi svojega protifašističnega delovanja v boju za osvoboditev slovenskega Primorja izpod Italije je moral pozimi leta 1928 zbežati čez mejo v Jugoslavijo. Majnik je kasneje dobil učiteljsko službo v Žvirčah v Suhi krajini, leta 1936 pa je bil premeščen na osnovno šolo v Ribnico, kjer je poleg poučevanja vodil ribniško godbo na pihala, sodeloval je tudi v pevskem zboru in dramskem odseku. Tudi po prebegu v Jugoslavijo je Majnik stalno aktivno deloval v TIGR-u, se sestajal z voditelji te organizacije ter bil tajnik mladinske organizacije Jadranska straža. Bil je udeleženec prvega spopada z Italijani in orožniki 13. maja 1941 v Mali gori, ko je padel Danilo Zelen in bil ujet Ferdo Kravanja, sam pa jim je ušel. Bil je soustanovitelj Prve Ribniške čete 13. julija istega leta.

Pokrovitelj vzdrževanja v preteklosti: Občinska konferenca SZDL Ribnica

Evid. št. kult. dediščine 22491 memorialna dediščina

Dimenzija plošče 60 cm x 51 cm.

Plošča je bila postavljena  začetek 50. let. Vir: S. Fatur.

   ANTON MAJNIK

UČITELJ V RIBNICI,

KI JE PRI NAS PRVI

PRIŽGAL PLAMEN UPORA,

JE PADEL NA TEM MESTU

21.XI.1943

               BOLJ OD ŽIVLJENJA

               SMRT JE RODOVITNA

Kip borca na stebru (kipar Božidar Pengov), pred njim večja plošča, okrog pa še 13 manjših plošč z imeni. Postavljeno in svečano odkrito 1. avgusta 1954 na pobudo Mestne organizacije ZB NOV Jesenice. Spomenik sta izdelala Kamnoseštvo Ljubljana in livarna Železarne Jesenice.

Spominska plošča Arzenšku in Korenu je bila prenesena na to mesto leta 1982 z lokacije 150 m severno. Občinski odbor ZZB NOV Jesenice je istega leta poskrbel tudi za postavitev 13 bronastih plošč, prav tako delo livarne jeseniške železarne, v kamnitih podstavkih, ki so posvečene borcem, padlim na obrobju Obrance med vojno.

• Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 126.
• Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 194-195 in 205.
• Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 214-215.
• EŠD 13198

napis na stebru:

                        [zvezda]
               NA TEM KRAJU JE
          1. VIII. 1941. 12 BORCEV
     CANKARJEVE ČETE SPREJELO
     PRVO ODKRITO BORBO PROTI
        NEMŠKIM ZAVOJEVALCEM

           V TEM BOJU STA PADLA
JESENIŠKA KOVINARJA -- PARTIZANA
                  FERDO KOREN
                            IN
               VIKTOR ARZENŠEK

napis na plošči pod stebrom:

                               [zvezda]

          NA OBRONKIH OBRANCE JE MED
NARODNOOSVOBODILNIM BOJEM 1941 -- 1945
PADLO 13 NAŠIH TOVARIŠEV
VEČNA JIM ČAST IN SLAVA!
                               OO ZZB NOV JESENICE 

imena padlih na nagrobnikih:

                        [zvezda]
            VALENTIN KUNSTELJ 
IZ STRAŽIŠČA PRI KRANJU
BOREC JESENIŠKO BOHINJSKEGA ODREDA
2. 2. 1922    16. 2. 1945

               [zvezda]
     JANEZ TERSEGLAV
Z BLEJSKE DOBRAVE
KURIR PRI POKRAJINSKEM ODBORU OF
26. 3. 1904 – 16. 2. 1945

            [zvezda]
     MARIJA PETEK 
Z DOLENJSKE
PADLA NA POTI V PARTIZANE
7. 1. 1922 – 21. 4. 1944

            [zvezda]
     JULIJAN STANIČ
IZ KANALA NA SOČI
BOREC JESENIŠKO
BOHINJSKEGA ODREDA
8. 1. 1907 – 16. 10. 1944

          [zvezda]
     JOŽE ČUFAR
Z JESENIC
BOREC JESENIŠKE ČETE
30. 3. 1908 – 1. 5. 1942

           [zvezda]
     CIRIL TAVČAR
Z JESENIC
BOREC JESENIŠKE ČETE
1. 7. 1908 – 11. 6. 1942

               [zvezda]
     VIKTOR ARZENŠEK
BOREC CANKARJEVE ČETE
ROJEN 17. 10. 1914
PADEL 1. 8. 1941

            [zvezda]
     FERDO KOREN
BOREC CANKARJEVE ČETE
ROJEN 6. 11. 1920 
PADEL 1. 8. 1941

          [zvezda]
     JOŽETA JANA
IZ GORIJ
SO NEMCI 11. 8. 1944 UBILI
STAR JE BIL 81 LET

            [zvezda]
     MARTIN ŽUČKO
IZ BUČ - KOZJANSKO
BOREC II. BATALJONA
GORENJSKEGA ODREDA
27. 11. 1914 – 20. 4. 1943

             [zvezda]
     PETER PRISTOV
IZ MEVKUŽA
BOREC II. BATALJONA
GORENJSKEGA ODREDA
1. 8. 1905 – 20. 4. 1943

          [zvezda]
     FRANC BIJOL
Z BLEDA
BOREC II. BATALJONA
GORENJSKEGA ODREDA
16. 10. 1918 - 20. 4. 1943

          [zvezda]
     RAJKO KELIH
Z JAVORNIKA
BOREC VDV
16. 12. 1919 – 5. 9. 1944

EŠD: ni

Spomenik predstavlja stoječa betonska plošča - stela, velikosti 1,00 x 0,50 x 0,25 m, ki na sprednji strani - ob poti in okoli 0,40 m od tal nosi kamnito ploščo temne barve velikosti 0,55 x 0,50 m, z vklesanimi imeni in priimki pobitih.

Pred spomenikom je polkrožno urejena površina za cvetje in sveče, ograjena z neobdelanimi kamni.

Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 62 in 74.

NA TEM MESTU SO ITALIJANSKI 
         FAŠISTI, V JULIJU 1942, 
MUČILI IN ZVERINSKO UMORILI
.
ČEPELNIKA FRANCA 
GLASIČA JOŽETA 
KRAMARJA FRANCA 
ŠKULJA ALOJZA IZ IŠKE VASI 
MAČKA JANEZA IZ GORNJEGA IGA 
TAVŽLJA ANTONA  TAVŽLJA FRANCA 
TAVŽLJA JANEZA IZ USTJA
.
SLAVA PADLIM BORCEM ZA SVOBODO
                                          ZB IŠKA VAS

• SIstory navaja Ime in priimek: Janez Filipič, Oče: Anton, Mati: Frančeska, Datum rojstva: 14. 05. 1901, Kraj rojstva: Log pri Brezovici, Kraj bivanja: Log pri Brezovici, Poklic (soc. status): tesar, Datum smrti/izginotja: 07. 01. 1944, Kraj smrti/izginotja: Sv. Urh, Kraj pokopa: Sv. Urh.

»»Še pred novim letom 1944 so se domobranci z Brezovice pri Ljubljani dogovorili z urhovci, da jim bodo v kratkem pripeljali na grič nekaj mož in fantov iz bližnjega Loga in Dragomera, za katere so vedeli ali pa vsaj sumili, da delajo za partizane.
  Okoli novega leta je z Nemci prišlo v Dragomer tudi več vlasovcev. Nemci so prisilili vaščane, da so vlasovce vzeli pod streho in jih oskrbovali z vsem, kar so potrebovali. Ljudje so se jih bali in izogibali. Imenovali so jih Mongole.
   Za novoletni dan so domobranci  pripravili družinam, ki so jim nameravali pobiti može ali sinove, kaj nenavadno presenečenje. […]   V Logu št. 47 se je žena tesarja Janeza Filipiča komaj pred nekaj dnevi vrnila iz bolnišnice.
 Vlasovci so po naročilu domobrancev rahlo trkali na vrata tesarjeve hiše, ki stoji v bližini gozda. Ponoči so se pri Filipiču pogosto oglašali partizani, med njimi njegov brat Lojzek, s partizanskim imenom Miha, in ga z rahlim trkanjem prebujali iz sna. Filipič je tudi tedaj, ko so trkali vlasovci, mislil, da so prišli partizani. Tokrat pa sta vdrla v kuhinjo dva Mongola in ga s pištolo v roki prisilila, da ju je odpeljal v sobo, kjer je ležala hudo bolna žena. Filipiču sta ukazala, da mora v posteljo, nato sta ugasila luč. V sobi z zatemnjenimi okni je nastala popolna tema. Kljub temi se je eden dotipal do ženine postelje in začel grabiti po njej. S ščitnikom vojaškega pokrivala se je dotaknil njenega čela. Ker je bil trd in mrzel, je žena mislila, da ji je nameril pištolo na čelo. Od strahu je odrevenela. Ni se mogla ne ganiti ne zavpiti. Nato ji je Mongol segel z roko pod srajco na gole prsi. Ta dotik jo je vzdramil iz otrplosti. Začela je loviti sapo in glasno stokati. Zaradi popolne teme mož ni vedel, kaj se dogaja v sobi. Ko pa je zaslišal ženino stokanje, je planil pokonci in prižgal luč. Zavpil je, da je žena bolna in naj jo pustita pri miru, ker se je komaj vrnila iz bolnišnice. Mongola sta izginila, z njima pa tudi več predmetov, ki so jima bili všeč. Filipič je šel k vežnim vratom, da bi jih zaklenil za razbojnikoma. Med zaklepanjem je slišal na vasi škodoželjni smeh. […] 
Tri dni za vlasovci so prišli domobranci iz postojanke na Brezovici. […]
Nato je kamion odpeljal do šole v Logu. Pred šolo sta stala 36-letni zidar Jakob Janša iz Loga št. 80 in 43-letni tesar Janez Filipič iz Loga št. 47. […]
Janeza Filipiča so domobranci prevarali, da je zunaj partizanska straža. Ko jim je odprl, jih je toliko vdrlo v hišo, da so se kar razlili po vseh prostorih. Še v klet so vdrli in jo pregledali. Žena je vstala iz bolniške postelje, da bi preprečila aretacijo, ki jo je neki domobranec z Blok, izredno dolge in suhe postave, napovedal možu. Prosila je domobrance, naj ji ne odpeljejo moža, ker nima nikogar, ki bi ji pomagal v hudi bolezni, ki jo prestaja. Vsa se je tresla od slabosti, ker je prvikrat vstala, odkar so jo odpustili iz bolnišnice, in obupno jokala. Obljubili so ji, da se bo mož že naslednjega dne vrnil. Ko so ga gnali iz hiše, je žena zaslutila, da ga ne bo nikoli več nazaj.
Janeza Filipiča in Jakoba Janšo so skupaj odgnali do loške šole, kjer sta ostala toliko časa, da so pripeljali Antona Slabeta. Nato so vse tri zaprli v šolsko poslopje. S kamionom so se odpeljali naprej proti Vrhniki do sedanjega cestnega nadvoza. […] Po kratki vožnji je kamion obstal pred šolo v Logu, kjer so strpali nanj še prve tri aretirance: Antona Slabeta, Jakoba Janšo in Janeza Filipiča. […] Ko so se domobranski oficir, njegov pomočnik in šofer okrepili z žganjem, so sedli nazaj v kabino kamiona in odpeljali aretirance na Brezovico. Ustavili so se pred gasilskim domom in jih nagnali skozi glavna vrata. […]
Matere, žene in sestre aretirancev so že navsezgodaj zamesile kruh in spekle nekaj priboljškov za svoje ljudi. […] Obisk pri svojcih je bil zelo žalosten. Aretirance in njihove sorodnike je težila slutnja, da se ne bodo nikoli več videli. […]
Bolna žena Janeza Filipiča se je, oprta ob palico, odpravila na železniško postajo na Logu in se pripeljala k možu. Prestrašil se je je, tako slaba je bila zaradi napora, ki ga je prestala, da je lahko še enkrat videla moža. Prinesla mu je zlato uro z zlato verižico in mu jo naskrivaj izročila za najhujšo silo. »Mogoče ti bo rešila življenje v internaciji,« mu je šepetaje govorila in se s težkim srcem poslovila od njega. Oba sta mislila eno: da se ne bosta nikoli več videla, a izrekel ni tega nobeden. […]
Še prej, preden se je 5. januarja 1944 stemnilo, so domobranci nagnali svojce aretirancev domov. Le Filipičeva žena je lahko ostala, ker je čakala na večerni vlak. Zaradi bolezni ni mogla peš domov. Ostala je v bližini gasilskega doma in čakala priložnosti, da morda še ugleda moža. Bila sta tako zelo navezana drug na drugega, da so se jima v stiski, v kakršni sta bila, misli, čustva in slutnje neprestano prepletale in jih še taka razdalja ni mogla prekiniti. Filipičeva je videla, kako so še pred mrakom pognali aretirance na cesto in močno zastražene peš gnali proti Ljubljani. Mož se je ozrl in jo zagledal. Še nekajkrat ji je z roko zamahnil, nato pa za vselej izginil za ovinkom.
Na viškem bloku so aretirance zvezali. Ker niso hoteli z njimi skoz mesto, so jih gnali na Cesto dveh cesarjev skoz Mestni log do Golovca, od tam pa na Sv. Urha.
Domobranci in njihovi sorodniki so vedeli, da aretiranih sovaščanov ni več med živimi.«

• Štefanija Ravnikar- Podbevšek, Sv. Urh, Kronika dogodkov iz narodnoosvobodilne vojne, Ljubljana: Založba Borec,1978, str. 453, 454, 455, 456, 457, 460, 461, 462.

[križ]
                FILIPIČ
JANEZ     *1901     +1944

PADLI BORCI

Krohnje Ferdinand    25.4.1910 - 17.12.1943

Trebše Marko          22..2.1924 - 13.6.1944

Cont Jožef              16.12.1907 - 20.10.1944

Žagar Franc             28.5.1920 - 6.10. 1943

Rot Alojz                 15.3.1912 - 26.4.1943

Melihen Ignac           8.10.1925 - 24.3.1944

Žagar Anton             10.2.1910 - 10.4.1943

Neznan parizan

Neznan partizan

Spomenik na glavnem trgu na Trnju v Železnikih je posvečen dvainšestdesetim padlim borcem in drugim žrtvam fašističnega nasilja z območja krajevne skupnosti Železniki. Odkrili so ga avgusta 1964. Relief na spomeniku je narejen po zasnovi akademskega slikarja Milana Batiste.

Med okupacijo so bili Železniki z vsem srcem na strani partizanov, skoraj vsaka hiša je imela koga v partizanih. V letu 1944 so enote 31. divizije dvakrat napadle trg, v ožinah nad Železniki so imeli partizani stalne kurirske in preskrbovalne poti. Raztreseni grobovi  v gozdovih okoli Železnikov pričajo o številnih borbah v tem delu Selške doline.

Na območju Selške doline sta bili 302 žrtvi fašističnega nasilja, od tega v Železnikih 56, na Češnjici 15, v Davči 31, v Martinj Vrhu 20, v Podlonku 23, v Selcih 36, na Zalem Logu 23.

Več...

Podatki o padlih:

Janko Benedičič, rojen 14. julija 1902 v Železnikih, učitelj, aretiran je bil 30. julija 1942 in ustreljen kot talec 31. julija 1942 v Mrtalozu pri Loškem Potoku kot eden izmed štirih učiteljev..

Karol Benedičič, rojen 4. novembra 1907 v Železnikih, krovec, v partizane je vstopil 13. junija 1943, padel je 17. decembra 1943 na Pokljuki.

Lovrenc Benedičič, rojen 8. avgusta 1905 v Železnikih, delavec, v partizane je vstopil 4. novembra 1944, padel je februarja 1945  v Ledinah nad Idrijo.

Anton Bertoncelj, rojen 12. januarja 1913 v Železnikih, šofer, v partizane je vstopil 25. januarja 1943, padel je 12. aprila 1944 na Ledinah.

Franc Bertoncelj, rojen 11. decembra 1921 v Železnikih, v partizane je vstopil 5. februarja  1943, padel je 22. marca 1943 v Belški grapi.

Milena Bertoncelj, rojena 14. septembra 1937 v Železnikih, ustreljena je bila skozi okno domače hiše 23. januarja 1944 ob partizanskem napadu na Železnike.

Štefan Bertoncelj, rojen 30. novembra 1921 v Železnikih, cestar, v partizane je vstopil 28. julija 1942, padel je 9. novembra 1942 na  Lipniški planini na Jelovici.

Miloš Debevc, rojen 23. januarja 1920 v Železnikih, študent, v partizane je vstopil februarja 1942, ujet, ustreljen je bil 28. februarja 1942 v Osečini.

Štefan Demšar, rojen 13. decembra 1914 v Železnikih, kovaški pomočnik, v partizane je vstopil junija 1943, padel je 22. januarja 1945 nad Jesenicami.

Radovan Dolenc, rojen 1. junija 1924 v Železnikih, študent, v partizane je vstopil 9. januarja 1943, padel je 8. oktobra 1944 na cesti Lokve–Trnovo.

Valentin Fajgelj, rojen 11. novembra 1918 v Železnikih, delavec, v partizane je vstopil 25. januarja 1943, umrl je 26. aprila 1945 v partizanski bolnišnici Pavla na Primorskem.

Janez Gartner, rojen 28. avgusta 1902 v Podlonku, gozdni delavec, v partizane je vstopil 27. novembra  1944, padel je 25. marca 1945 v Orehku pod Poreznom.

Franc Gortnar, rojen 3. februarja 1923 na Češnjici, pekovski pomočnik, v partizane je vstopil 9. januarja 1943, zgorel je v bunkerju 14. junija 1944 v Hrašah pri Smledniku.

Dušan Jaške, rojen leta 1925 v Železnikih, dijak, v partizane je vstopil januarja 1944, padel je aprila 1945 pri Čepovanu na Primorskem.

Franc Jelenc, rojen 3. oktobra 1913 v Smolevi, gozdni delavec, v partizane je vstopil februarja 1942, padel je avgusta 1942 nad Novakom na Jelovici.

Franc Kavčič,  rojen 1. julija 1924 v Železnikih, cestar, v partizane je vstopil 9. januarja 1943, padel je  junija 1944 na Koroškem.

Janko Kavčič, rojen 31. marca  1919 v Železnikih, tovarniški delavec, v partizane je vstopil septembra 1943, padel je 27. januarja 1945 v Cerknem.

Vinko Kavčič, rojen leta 1909 v Železnikih, delavec, aretiran in ustreljen je bil kot talec 16. julija 1942 v Kovorju.

Anton Kemperle, rojen 16. januarja 1913 na Češnjici, trgovski pomočnik, v partizane je vstopil 9. januarja 1945, padel je 13. januarja 1945 na Češnjici.

Janko Keržar, rojen 2. julija 1920 v Železnikih, študent, v partizane je vstopil septembra 1943, ranjenega so ujeli in po mučenju obesili domobranci 23. marca 1945 v Rovtu v Selški dolini.

Janez Klopčič, rojen 20. decembra 1925 v Železnikih, gradbeni delavec, v partizane je vstopil 5. aprila 1943, padel je 13. septembra 1943  pri Ovčji vasi na poti iz Smoleve v Železnike.

Miro Klopčič, rojen 6. avgusta 1922 v Železnikih, gradbeni delavec, borec od avgusta 1942, ujet 23. aprila 1943, ustreljen kot talec 14. julija 1943 pri Dolenji vasi.

Anton Koblar, rojen 14. februarja 1907 v Martinj Vrhu, čevljar, v partizane je vstopil 13. junija 1943, umrl je ranjen 1944 v partizanski bolnišnici Pavla na Primorskem.

Jože Krek, rojen 25. marca 1926 v Ojstrem Vrhu, kmečki delavec, v partizane je vstopil spomladi  1944, padel je 5. aprila 1945 v Zabukovju na Primorskem.

Franc Kristan, rojen 13. novembra 1925 v Železnikih, čevljarski vajenec, v partizane je vstopil 18.  februarja 1943, padel je aprila 1945  v Svetem pri Komnu.

Jože Kristan, rojen 31. oktobra 1922 v Železnikih, usnjarski pomočnik, v partizane je vstopil 4. februarja 1943, padel je 23. aprila 1943 v Železnikih.

Bogomil Lotrič, rojen 1. julija 1927 v Železnikih, učenec, v partizane je vstopil 15. avgusta 1943, padel je zadet od letalske bombe 29. oktobra 1944 kot borec Krajiške brigade.

Franc Lotrič, rojen 23. novembra 1923 v Železnikih, ključavničarski vajenec, v partizane je vstopil aprila 1943, padel je v noči na 4. oktober 1943 v Javorjah.

Štefan Lotrič, rojen 21. novembra 1928 v Železnikih, je bil 20. decembra 1943 imenovan za poveljnika Pionirskega odreda Rdeča roža v Železnikih, od marca 1944 se je odred imenoval Ratitovec. Štefan Lotrič in njegova družina so bili zaradi njegovih drznih akcij izgnani v Begunje in nato v Goričane. Iz Goričan je Štefanu uspelo pobegniti, priključil se je kurirjem na karavli G-3. Padel je 4. aprila 1945 v zadnji sovražnikovi ofenzivi pri Mšiču v Martinj Vrhu.

Leopold Mlakar, rojen 29. julija 1919 v Železnikih, padel je leta 1944 neznano kje.

Janez Mohorič, rojen 26. avgusta 1910 na Prtovču, čevljarski pomočnik, v partizane je vstopil leta 1943, padel je spomladi 1945 na Primorskem.

Mihael Mohorič, rojen 27. septembra 1894 v Martinj Vrhu, šofer, v partizane je vstopil 26. decembra 1944, padel je 24. marca 1945 na Mali Jelovici.

Alojzij Nastran, rojen 24. junija 1925 v Martinj Vrhu, kmečki delavec, v partizane je vstopil februarja 1943, ujet in ustreljen je bil kot talec 19. aprila 1943 pri Kropi.

Janez Nastran, rojen 17. decembra 1920 v Martinj Vrhu, gradbeni tehnik, v partizane je vstopil 26.  junija 1943, umrl je 18. maja 1944 v partizanski bolnišnici v Davči.

Apolonija Oblak, rojena leta 1889 v Železnikih, gospodinja, internirana je bila leta 1943, umrla je leta 1944 na Bavarskem.

Franc Oblak, rojen 6. oktobra 1924 v Železnikih, delavec, v partizane je vstopil 10. januarja 1943, ujet in ustreljen je bil marca 1945 na Primorskem.

Neža Oblak, rojena leta 1901 v Železnikih, gospodinja, aretirana je bila leta 1943, umrla je 26. maja 1945 v Bergen-Belsnu.

Stanislav Oblak, rojen 19. novembra 1924 v Železnikih, v partizane vstopil 9. januarja 1943, ujet in pripeljan v begunjske zapore 24. aprila 1943, ustreljen 28. aprila 1943  kot talec v Gabrku v Poljanski dolini .

Franc Pavšič, rojen 20. avgusta 1922 v Železnikih, usnjar, v Selško četo je vstopil 23. februarja 1942, padel je na Rovtu nad Crngrobom 27. marca 1942 kot borec Selške čete.

Valentin Pavšič, rojen 5. marca 1915 v Železnikih, usnjar, 23. decembra 1941 je vstopil v Cankarjev bataljon, padel je 8. avgusta 1942 kot borec Selške čete na Jelovici.

Janko Pogačnik, rojen 24. decembra 1924 v Železnikih, delavec, v partizane je vstopil januarja 1943, padel je 24. oktobra 1943 na Srednjem Brdu v Poljanski dolini.

Anton Potočnik, rojen 27. decembra 1918 v Selcih, mizarski pomočnik, v partizane je vstopil poleti 1943, padel je 18. marca 1944 na Ledinah.

Janez Potočnik, rojen 1898 v Martinj Vrhu, kmečki delavec, v partizane je vstopil jeseni 1944, padel je v zadnji ofenzivi marca 1945 na Mladem vrhu.

Janez Potočnik, rojen 30. septembra 1925 v Železnikih, delavec, v partizane je vstopil 15. junija  1943, padel je 17. maja 1944 na Jesenovcu pri Železnikih.

Janko Potočnik, rojen 24. septembra 1924 v Železnikih, v partizane je vstopil 9. januarja 1943, padel je 24. oktobra 1943 na Srednjem Brdu v Poljanski dolini.

Jože Potočnik, rojen 21. maja 1915 v Železnikih, kmečki delavec, v partizane je vstopil 20. maja 1943, padel je 24. aprila 1945 v Voglarjih nad Novo Gorico.

Anton Primožič, rojen 11. maja 1923 v Železnikih, sodarski pomočnik, v partizane je vstopil 28. junija 1943, padel je 16. decembra 1943 na Pokljuki.

Viktor Simončič, rojen leta 1914 v Zagorju, strojni mehanik, v partizane je vstopil 9. marca 1944,  padel je pri Zakrašniku pri Sv. Lenartu 12. junija 1944.

Vinko Šifrer, rojen 15. julija 1912 v Ljubljani, ključavničar v Železnikih, aretiran je bil 18. oktobra 1941 in ustreljen kot talec 4. decembra 1941 v Begunjah.

Jože Šmid, rojen 25. avgusta 1925 v Železnikih, dijak, v partizane je vstopil januarja 1943, padel je avgusta 1943 nad Dobrničem na Dolenjskem.

Marjan Šmid, rojen 6. septembra 1922 v Železnikih, dijak, aretiran je bil avgusta 1941, umrl je septembra 1942 v Auschwitzu.

Rafael Šmid, rojen 11. oktobra 1905 na Jesenovcu, kmečki delavec, v partizane je vstopil novembra 1944, padel je 18. decembra 1944 pri Gorenji vasi.

Uršula Šmid, rojena 20. novembra 1866 v Železnikih, gospodinja, ustreljena je bila oktobra 1942 na Jesenovcu pri Železnikih.

Valentin Šmid, rojen 2. februarja 1908 v Železnikih, sodarski pomočnik, v partizane je vstopil 15. junija 1943, padel je v noči na 4. maj 1945 pri Idriji.

Andrej Špacapan, rojen 28. decembra 1906 v Ameriki, priložnostni delavec, v partizane je vstopil 28.  novembra 1944, padel je 23. januarja 1944 na Gabrški Gori.

Alojz Špendal, rojen 18. junija 1908 v Železnikih, soboslikarski pomočnik, v partizane je vstopil 13. marca 1943, padel je leta 1944 neznano kje.

Jakob Šuštar, rojen leta 1914 v Železnikih, delavec, v partizane je vstopil 14. junija 1943, padel je 22. decembra 1944 pri Knapah v Selški dolini.

Ciril Tavčar, rojen 5. julija 1908 v Železnikih, dimnikarski pomočnik, v partizane je vstopil 1. julija 1943, padel je 24. marca 1945 v Rovtu v Selški dolini.

Anton Torkar, rojen 6. septembra 1921 v Železnikih, priložnostni delavec, v partizane je vstopil 5.  februarja 1943, padel je 21. julija 1943 v Labinjah pri Cerknem.

Janez Trojar, rojen 7. avgusta 1913 v Ojstrem Vrhu, mizarski pomočnik, v partizane je vstopil junija 1943, ujet je bil jeseni 1943, umrl je 1. maja 1945 v Mauthausnu.

Jože Veber, rojen leta 1921 v Železnikih, žagar, v partizane je vstopil septembra 1942, podlegel je ranam 29. aprila 1943 v Kališah v Selški dolini.

Leopold Veber, rojen 29. novembra 1919 v Železnikih, trgovski pomočnik, aretiran je bil 14. septembra 1942, umrl je 21. aprila 1945 v Dachauu.

Janko Vrhunc, rojen 24. oktobra 1922 v Železnikih, sodarski pomočnik, v partizane je vstopil 10. februarja 1943, padel je 17. aprila 1944 v Zgornjih Novakih pri Cerknem.

Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 387-390.

Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/381elezniki.html

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 269.

EŠD 6010

     Napis na desni strani spomenika
                                 1941 - 1945
BENEDIČIČ JANKO               BENEDIČIČ KAROL
BENEDIČIČ LOVRO          BERTONCELJ ANTON
BERTONCELJ FRANC     BERTONCELJ MILENA
BERTONCELJ ŠTEFAN               DEBEVC MILOŠ
DEMŠAR ŠTEFAN                DOLENC RADOVAN
FAJGELJ VALENTIN                GARTNAR JANEZ
GORTNAR FRANC                        JAŠKE DUŠAN
JELENC FRANC                          KAVČIČ FRANC
KAVČIČ JANKO                           KAVČIČ VINKO
KEMPERLE ANTON                  KERŽAR JANKO
KLOPČIČ JANEZ                         KLOPČIČ MIRO
KOBLAR ANTON                               KREK JOŽE
KRISTAN FRANC                         KRISTAN JOŽE
LOTRIČ BOGOMIR                    LOTRIČ FRANC
LOTRIČ ŠTEFAN                     MOHORIČ JANEZ
.
     Napis na desni strani spomenika
MOHORIČ MIHA               MLAKAR LEOPOLD
NASTRAN ALOJZ                 NASTRAN JANEZ
OBLAK APOLONIJA                 OBLAK FRANC
OBLAK NEŽA                         OBLAK STANKO
PAVŠIČ VALENTIN                   PAVŠIČ FRANC
POGAČNIK JANKO            POTOČNIK JANEZ
POTOČNIK JANEZ             POTOČNIK JANKO
POTOČNIK ANTON           PRIMOŽIČ ANTON
SIMONČIČ VIKTOR                 ŠIFRER VINKO
ŠMID JOŽKO                            ŠMID MARJAN
ŠMID VALENTIN                      ŠMID URŠULA
ŠMID RAFAEL                 ŠPACAPAN ANDREJ
ŠPENDAL ALOJZ                   ŠUŠTAR JAKOB
TAVČAR CIRIL                      TORKAR ANTON
TROJAR JANEZ                          VEBER JOŽE
VEBER LEOPOLD                VRHUNC JANKO

Spomenik lokalnega pomena.

 Na koncu vasi Stare Žage pod parkiriščem ob cesti, ki pelje iz Podturna proti Črmošnjicam stoji na levi strani potoka Črmošnjičica  večja neobdelana skala, na katero je pričvrščena spominska plošča iz svetlo sivega kamna. Spominsko obeležje spada v sklop Območja partizanskih delavnic.

V sklop partizanskih bolnic je spadal tudi sanitetni ekonomat, ki je skrbel za redno preskrbo postojank - bolnic s hrano in drugimi predmeti za vsakdanjo potrebo. Sanitetni ekonomat v Starih Žagah je oskrboval bolnice na Rogu. Zaradi potreb v bolnicah pa je razvil še raznovrstno dejavnost, kot so razne delavnice (šivalnica, pralnica, mlin, pekarna, mesarija, čevljarska delavnica) in razna skladišča.

Za celotno organizacijo in delovanje sanitetne službe v slovenski partizanski vojski je skrbel sanitetni oddelek glavnega štaba NOV in POS. Vodil ga je načelnik - zdravnik s pomočjo  referentov posameznih sekcij in glavnim kirurgom. Tako je imel referente za operativno vojsko, za sanitetno službo vojnega zaledja, za pomične bolnišnice, za preventivo in higieno, za lekarniško službo in veterinarsko službo.

Ker so se pokazale potrebe, so se razvijale tudi sekcija za evakuacijo ranjencev v Dalmacijo in Italijo, sekcija za povezavo s civilno saniteto, pa tudi ortopedske delavnice.

Spomenik, odkrit avgusta 1976, stoji na manjši ravnini porasli s praprotjo in grmičevjem. Do njega s parkirišča vodi kolovozna pot, ki je hkrati dostop do razpadajočega Pahingerjevega mlina na desnem bregu potoka, kjer je bil sedež ekonomata.

Spominska plošča je posvečena sedežu ekonomata  Slovenskih centralnih vojnih partizanskih bolnic (SCVPB).

EŠD 8675 

NA TEM KRAJU JE BIL

SEDEŽ EKONOMATA

SLOVENSKIH

CENTRALNIH VOJNIH

PARTIZANSKIH BOLNIC

OD MARCA      DO MAJA

1943                 1945

Na križišču glavnih cest - vpadnic Dravograd - Prevalje - Kotlje stoji na Ravnah na Korroškem v parku pred avtobusno postajo velik spomenik NOB. Občani so ga posvetili vsem znanim in neznanim junakom, ki so se borili za našo osvoboditev.

Moderno oblikovan šest metrov visok spomenik je iz nerjavečega jekla. Njegov avtor je akademski kipar Petar Hadži Boškov.

Spomenik so slovesno odkrili 22. julija 1977

NIKOLI NE BOMO POZABILI

1941 - 1945

NIKOGAR NE BOMO POZABILI

In memoriam Bogdan Osolnik. Dnevnik.

DRUŠTVO ZELENI PRSTAN
BOGDAN OSOLNIK
2011

Na naravno skalo je pritrjena kovinska plošča, posvečena partizanski vasi Srednji Vrh, kjer je bilo v letih 1943-1945 zaledje okrajnega odbora OF in OK KPS Kranjska gora, kurirska postaja G-32 in grupe Varnostno obveščevalne službe.

• Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 207.
• EŠD 5432

Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji123

[zvzeda]

Srednji Vrh Partizanska vas
V letih 1943-1945
zaledje okrajnega odbora OF in
okrajnega komiteja KPS Kranjska Gora
kurirske postaje G-32 in
grupe Varnostne obveščevalne službe -- VOS

1976

Krajevna organizacija Združenja borcev NOV Kranjska Gora

Doprsni kip T. Svetini je bil postavljen na hišo ob jezeru leta 2004; za to je poskrbela ZB Bled tako, da so ga odkupili od starinarnice, kamor ga je prodal Svetinov sin Vojko. Z lastnikom so dosegli pisni dogovor, da kip ostane na mestu tudi v primeru, če bi se lastništvo hiše spremenilo. O tem so obveščeni Zavod za spomeniško varstvo (ki so dali dovoljenje za postavitev) in župan Beda. Te podatke je posredoval dr. Borut Rus z Bleda.

Povezava: http://sl.wikipedia.org/wiki/Tone_Svetina

Lastnik je kip in ploščo kljub dogovoru leta 2012 (?) odstranil; kip je hranil podžupan Mežan, dokler Občina Bled ni določila mesta za ponovno postavitev. Nova lokacija je čez dvorišče, ob vhodu v trgovino Mercator na h. št. Mlinska cesta 1.

1925 TONE SVETINA  - PISATELJ 1998