ČAS MATEVŽ* 1879 + 1945Ubit v Auschwitzu.

Spomenik predstavlja kamnita plošča, svetle barve, z vklesanimi imeni, velikosti 80 x 40 cm, ki je vzidana v steno velikosti 90 x 170 cm, zgrajena s kamni nepravilnih oblik in betonom. Pred spomenikom je betonska plošča velikosti 40 x 80, ki služi kot prostor za cvetje, sveče ipd.

EŠD 26021

Dne 23.6.1942. je italijanska vojska iz ljubljanskih zaporov preko Vrhnike v Ljubgojno privedla osem Logatčanov. Pot iz Vrhike so morali iti peš, povezani z vrjo in sicer po dvojkah. Italijani so jih postrojili pod hribčkom Kucelj in pobili, nato pa zagrebli. Horjulskemu župniku je šele čez čas uspelo dobiti dovoljenje, da jih je pokopal na krajevnem pokopališču, kjer so bili do leta 1946, ko so jih svojci in ZB Logatec ponovno prekopali in so sedaj pokopani na pokopališču v Logatcu.

Dne 10.11.1960. se je OŠ v Dolenjem Logatcu poimenovala v "OŠ 8. talcev Logatec".

Teh osem Logatčanov so žrtve povračilnega maščevanja italijanske vojske in nekaterih njihovih sodelavcev - domačinov iz Horjula, Verzdenca in Ljubgojne. Horjulski župan je namreč dokazano navdušeno sodeloval z okupatorjem, ovajal domačine, trgoval z njimi, zaradi česar so ga partizani in pripadniki OF večkrat opozorili, da naj takšno sodelovanje prekine, kar pa ni upošteval. Zaradi tega so ju obsodeli na smrt. Dne 14.6.1942. so ju justificirali v Zagorici pri Vrzdencu.

Spomenik je bil odkrit 16. julija 1956.

Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 70.

NA TEM MESTU SO BILI DNE 23.VI.1942. USTRELJENI OD ITALIJANSKIH FAŠISTOV KOT TALCI. VSI IZ LOGATCA:

DRNOVŠEK BOGO  star 30 let

GROM Lado                "    20  "

KORENČ Ivan             "    27  "

LENARČIČ Edvin        "    26  "

NAGODE Franc          "    26  "

VILAR Drago               "    24  "

VIDMAR Jože             "    32  "

VIDMAR Edo              "    29  "

S L A V A     J I M !

ZB Logatec

Občina Sežana praznuje 28. avgusta svoj praznik, in sicer v spomin na prve partizane na Primorskem. Leta 1941 so se na Kantetovi domačiji v Kobolih zbrali napredni in pogumni možje z Gornje Branice in ustanovili Dolganovo četo pod vodstvom Ervina Dolgana iz Ilirske Bistrice. Temu dogodku v čast je na Kantetovi domačiji, kjer je bila partizanska tiskarna, postavljena spominska plošča. Leta 1950 so prvoborcem v bližnjem gozdu nad Trebižani, kjer so ustanovili prvi partizanski logor na Primorskem, postavili še spomenik z njihovimi imeni (fotografija 1). -- Svobodna beseda sept. 2020 

Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 149.

foto 2 predstavlja spomenik južno od kraja Trebižani in ne sodi v ta zapis.

V TEJ HIŠI SO SE DNE 28.
AVGUSTA 1941 SEŠLI NAJ-
NAPREDNEJŠI IN HRABRI MOŽJE
GORNJE BRANICE S PRVIMI
PARTIZANI NA PRIMORSKEM

Dr. Pavla Jerina Lah (1915–2007) je legendarna partizanska zdravnica, po kateri je dobila ime tudi bolnica, ki je med 2. sv. vojno delovala na Idrijskem.
 Leta 1941 je pričela delovati v OF. Leta 1943 je postala vodja partizanske bolnice Pavla, ki je dobila ime po njej. Prejela je vrsto najvišjih odličij: odlikovanje partizanska spomenica 1941, leta 1996 je prejela srebrni častni znak svobode Republike Slovenije z naslednjo utemeljitvijo: ob osemdesetletnici in za njene zasluge v najtežjih časih druge svetovne vojne, predvsem v partizanskih bolnišnicah, ter za njeno delo po vojni. Postala je tudi častna občanka občin Idrija, Cerkno in Logatec. Leta 2010 so v Zdravstvenemu domu Idrija postavili tudi njen doprsni kip.

https://www.primorske.si/2010/11/28/pavla-ne-bo-pozabljena

Datum odkritja:  20.11.2010

    DR. PAVLA

Spominska plošča bratoma Mavrič

IZ TE HIŠE STA PADLA

V N.O.V.

MAVRIČ 

LOJZE

MILOVAN

        Z.B. PLAVE 29.XI.1965 

Velikost kamna je 190 x 122 x 70 cm.

Avtor napisa Minatti Ivan, projektant Zupančič Ciril, dipl. arh., Region Brežice. postavil odbor NOB Bregansko selo, 2. 7. 1972.

Obnovljen avgusta 1996.

• EŠD 10508
• Okupacijske meje. Inštitut za novejšo zgodovino, 2019.

PADLIM BORCEM IN ŽRTVAM FAŠIZMA

1941 - 1945

ZDRUŽENJE BORCEV NOV 

BREGANSKO SELO 1972

2. plošča

MI VSI SMO SEME ZA BOLJŠI ČAS

MI VSI SMO ZRNJE ZA BOLJŠI KRUH.

IZ NAŠI RAZBITIH KOSTI

ŽE RASTE PŠENIČNI KLAS...

3. plošča

PADLI V NOV

STRIŽIČ BRANKO 1927 - 1944

FUKE JANEZ 1922 - 1945

ŽOKALJ BOŽO 1929 - 1944

OGRIZ ZVONKO 1925 - 1944

VINETIČ JOŽE 1911 - 1944

CIGLAR JANEZ 1915 - 1944

LONČARIČ FELIKS 1924 - 1945

LAZANSKI MIHAEL 1896 - 1942

ŽRTVE FAŠIZMA

KALIN VLADO 1922 - 1942

BRCE PETER 1890 - 1944

PEGAN JOŽE 1909 - 1942

LAZANSKI MIRKO 1921  -1942

VUGRIN MARIJA 1921 - 1944

NOVOSEL FELIKS 1924 - 1942

GODEC BRANKO 1927 - 1943

OPIS PLOŠČE: Na pročelje hiše pritrjena bronasta plošča (velikost 43 cm x 30 cm) z izbočenim napisom.

OPIS DOGODKA:   Zaradi partizanske akcije na cesti tik nad zaselkom so podivjani Nemci planili na sosednje tri hiše in odbrali vseh devet nad osemnajst let starih moških, ki so tam živeli in delali v mlinih in žagah, ter jih na mestu še isto noč po partizanskem napadu postrelili. 

Vse tri domačije so Nemci požgali do tal, družine pa odvlekli na bistriško polje in jih tam pustili.  Aljančič je bil gospodar na kmetiji, Šemrov pa je bil pri njem v službi, kot žagar.

Hiša v Bistrici št. 2 je bila po vojni obnovljena, v njej je gospodarila vdova Marija Aljančič.

Spominsko ploščo je odkril krajevni odbor ZB NOV Podbrezje in jo odkril 26. julija 1962.

VIRI:

Pomniki NOB v občini Kranj, str. 136-137;

http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=16547

EŠD: 16547, memorialna dediščina   

V ČASU NARODNO OSVOBODILNE

BORBE STA BILA V NOČI 25. 7. 1942

OD NEMŠKEGA OKUPATORJA

NA TEM MESTU USTRELJENA

ALJANČIČ FRANC                   1896

ŠEMROV ADOLF                     1920

NJIHOV DOM PA POŽGAN

         ZB PODBREZJE

Manjši spomenik je sestavljen iz večih belih kamnitih kvadrov različnih dimenzij, pri čemer zgornji nosi manjšo črno kamnito ploščo, spodnji pa večjo. Spomenik je ograjen z nizko železno ograjo. Poleg sta na vsaki strani postavljeni dve betonski cvetlični posodi.

V neposredni bližini spomenika (na zgornji strani ceste) je do približno leta 2010 (?) stala kmečka hiša panonskega tipa, ki je bila zaradi dotrajanosti porušena.

Napisi so bili obnovljeni leta 1996, marmorn plošče pa postavljena 2012.

ESD 10477, Zavod za varstvo kulturne dediščine Novo mesto.

Spomenik je posvečen dogodkom v NOB, ki so zaznamovali vas Blatno in okoliške vasi, kakor tudi borcem Kozjanskih enot, ki so padli tu v bližini. 

Na informacijski tabli poleg spomenika so v slovenskem, angleškem in nemškem jeziku opisani posamezni dogodki v letih 1941 - 1945. Poleg teksta so stare fotografije, ki prikazujejo opisane dogodke in zgodovino spomenika.

                                  SLAVA
                        PADLIM BORCEM
            ŠEPETAVC SLAVKO 1918  - 1944
            VARLEC ANTON        1923 - 1944
            KOSTREVC ANTON  1920 - 1944
            DUH SLAVKO            1915 - 1944
                           Z.B.GLOBOKO 8.8.1965            

.
Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 69.

V letih 1942-1943 

Za svobodo in lepšo bodočnost vseh ljudi je darovalo svoja življenja 32 talcev ustreljenih na Sovovem griču in v Dolenji vasi - Prosci

Slava jim

Koncentracijska taborišča v fašističnem okolju označujejo prostor, omejen znotraj perimetra, znotraj katerega so različne kategorije zapornikov ločene v že obstoječih ali novih strukturah. To so skoraj vedno enospolna področja, tj. moška ali ženska, in redko mešana.

Kraji proste internacije so občine prisilnega prebivališča za internirance, ki se lahko ponovno združijo s svojo družinsko enoto. Očitno je, da so pogoji "internacije" v fašističnem koncentracijskem taborišču bolj neugodni in kruti kot drugi: promiskuiteta, omejena svoboda gibanja, togi predpisi, ločitev od družinskega jedra, nadzor, kazni, prepovedi dela, omejena komunikacija itd.

Izhajajoč iz teh premislekov, je bilo taborišče Casoli zaradi svoje strukture in funkcije koncentracijsko taborišče za internirane (skrajšano "fašistično taborišče"). Odločitev za postavitev tabora v Casoliju je bila odvisna tudi od geografske lege. V poročilu inšpektorja javne varnosti Roberta Falconeja z dne 27. aprila 1940 beremo :

"Najnevarnejše skupine internirancev ali zaprtih oseb se lahko po možnosti pošljejo v občini Casoli in Lama dei Peligni, ki se nahajata v goratem območju province, daleč od najpomembnejših komunikacijskih poti in državne železniške proge."

Fašistično taborišče Casoli je imelo dve različni obdobji internacije zaradi dveh različnih kategorij internirancev. Imamo prvo "judovsko" obdobje taborišča, ki sega od 9. julija 1940, datuma vstopa prve skupine 51 tujih Judov iz tržaškega zapora, do 3. maja 1942, datuma vstopa skupine političnih internirancev, antifašistov, "nekdanjih Jugoslovanov", premeščenih iz koncentracijskega taborišča Corropoli (pokrajina Teramo). Vse Jude iz taborišča Casoli so premestili v taborišče Campagna v provinci Salerno. Ta druga faza je trajala do 2. februarja 1944, datuma, ki je zabeležen v dokumentu, ki še vedno potrjuje prisotnost 18 slovanskih internirancev, kar priča o dejstvu, da je taborišče še naprej delovalo kljub premirju 8. septembra 1943. Med letoma 1940 in 1944 je skozi taborišče Casoli šlo skupno 218 internirancev: 108 tujih Judov, večinoma Avstrijcev, Nemcev, Poljakov in Madžarov, ter 110 "nekdanjih Jugoslovanov", večinoma Hrvatov in Slovencev, "Julijanov, ki govorijo slovensko in/ali hrvaško".

Vir: campofascisti.it

Grobnica 63 znanih in 9 neznanih.

Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 253.

            PADLIM V NOB
.
          BORCI
ALBREHT FRANC       1918 – 1945
ERŽEN VIKTOR          1901 – 1944
FILIPIČ ALOJZ            1926 – 1943
FORTUNA MILAN       1922 – 1944
KAVČIČ IVAN              1903 – 1944
MENARD JOŽE           1916 – 1945
MIKUŽ IVAN                1905 – 1945
MLINAR ŠTEFAN        1909 – 1944
PODGORNIK JOŽE    1923 – 1945
POLJANŠEK IVAN      1928 – 1945
PREK FRANC             1928 – 1945
RAZPET JANEZ          1907 – 1944
SEDEJ STANKO         1923 – 1945
SEDEJ TILKA   
SELJAK JANKO           1918 – 1943
SIMNOVČIČ VILJEM   1917 – 1945
VEHAR FRANC           1922 – 1944
SELJAK IVAN              1921 – 1945
SEDEJ JOŽE               1901 – 1943
MENART LUDVIK        1915 – 1944
RASPET FRANC         1896 – 1943
.
     ŽRTVE: 
BREMEC KATARINA 1884 – 1944
FILIPIČ JOŽE             1891 – 1945
KOSMAČ ALOJZ        1879 – 1944
KOSMAČ IVAN           1893 – 1943
LAPAJNE IVANA        1879 – 1944
MLAKAR JAKOB        1878 – 1944
.
     UMRLI V INTERNACIJI: 
BOGATAJ TOMAŽ     1905 – 1945
BRENCE IVAN           1897 – 1944
ERŽEN ANDREJ        1908 – 1944
ERŽEN HERMAN       1898 – 1944
FELC ANTON             1915 – 1945
SELJAK JOŽE            1902 – 1944
DOLINAR RAFAEL     1904 – 1944
MUROVEC MATEVŽ  1905 – 1944
.

             BORCI NOB 
 PADLI V LEDINAH 
                                 IN OKOLICI
JANEŽIČ FRANC         1920 – 1944
KOŠUTA EDVIN           1927 – 1944
MLEKUŽ ADOLF          1932 – 1944
NOVAK JANEZ             1909 – 1944
OBLAK BOGDAN         1910 – 1944
OBLAK PETER             1925 – 1944
PODOBNIK JOŽE         1902 – 1944
POTOČNIK ANTON      1918 – 1944
PUSTIHER DRGAGO   1915 – 1944
RESTEN JOŽE             1925 – 1944
TUŠAR CIRIL                1917 – 1944
URŠIČ JOŽE                 1922 – 1944
VELIKAJNE FRANC     1913 – 1944
VIDMAR IVAN               1924 – 1943
VRAN FRANC               1905 – 1944
VUČUREVIČ MILAN     1910 – 1943
MRAK VINKO               1917 – 1944
BOŽINA IVAN                1924 – 1943
CULIN FRANC              1910 – 1943
HERMINA SVAKINJA               1944
HLADNIK SILVESTER             1944
HOMOVEC FRANC      1920 – 1943
ČERMELJ ANTON        1923 – 1944
PAHOR BOJAN                        1944
RUPARČIČ JOŽE         1916 – 1944
STRAC IVAN                            1943
STRAC VIKTOR                       1943
ŠEBAT JOŽE                1917 – 1944
TOMINEC FRANC                   1944
TORKAR MIRKO          1928 – 1944
KRIŽNAR SLAVKO       1914 – 1944
9 NEPOZNANIH BORCEV 

TOD MIMO JE HODIL

       MIHA REMEC

 PESNIK IN PISATELJ

Plošča na kraju, kjer je ob neuspelem napadu na nemško postojanko 16.12.1941 padel prvoborec Alojz Rabič.

• Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 206.
• EŠD 4395

    »Po napadu fašističnih sil na nekdanjo Jugoslavijo so 9. aprila 1941 italijanske enote zasedle tudi vasi Dovje in Mojstrano. Postavile so graničarske postaje in naseljevale svoje ljudi. Po odhodu italijanske vojske so se ljudje oddahnili, a ne za dolgo, saj so namesto njih prišli Nemci. Ti so izgnali nekaj pomembnih ljudi in začeli izvajati aretacije od Rateč do Mojstrane. 

    Krajani so čutili gorje, ki se je zgrnilo nadnje, a poti iz nesreče niso videli. Rešitev jim je ponudil zavedni Slovenec Jaka Rabič z Dovjega s svojimi najožjimi sodelavci. Srečal se je s prijatelji izpred vojnih let, zbral zavedne krajane in na Dovjem ustanovil Osvobodilno fronto. Zbiral je denar in blago za bližajoči se vojaški upor, organiziral je sabotaže. Krajani so se pripravljali na upor, a Jaka je zaradi varnosti odšel v Cankarjev bataljon. Priprave za upor v kraju, ki je bil določen za 16. december, so potekale v največji tajnosti. Zbirati so se začeli prvi uporniki na Dovjem in se razdelili v skupine. Načrt upora je bil razorožiti orožniško posadko na Dovjem in posadko graničarske skupine na Velikem bregu v Mojstrani. Akcijo so začeli v večernih urah, vse je potekalo po načrtu. Razorožili so orožnike na Dovjem, pridobili nekaj orožja. Po tej zmagi so uporniki pot nadaljevali v Mojstrano na Veliki breg in napadli graničarsko vojašnico. Izbruhnil je boj in padel je prvi borec, Alojz Rabič z Dovjega, star šele 25 let. To je bil Jakov brat. Takrat se je kraj ovil v črnino.«

Sonja Mirtič, Ne pozabimo preteklosti! /V metežu zgodovine Dovje – Mojstrana/, Svobodna

beseda, Letnik 8, št. 75, januar 2022, str. 6 (Elektronski vir: Svobodna beseda, januar 2022,6 

Dostop: 29. 6. 2024). 

Na tem mestu je padel 16. 12. 1941 prvoborec
Rabič Alojz
organizator upora proti okupatorju