[zvezda]
V TEJ HIŠI 
JE DELOVAL V LETIH 
1941 IN 1942
RADIO KRIČAČ
OF [triglav]

Geslo: izgnanci123

Tu je leta 1942 pod vodstvom Jožeta Lacka potekal pomemben sestanek OF.  

• Kamra.

[zvezda]

TU JE VODIL ???

V tej hiši je bila 1941 obveščevalna točka od poletja 1944 do osvoboditve tudi javka za bolnišnico na Jelovici. Ploščo sta izdelala metalurška šola in livarna Železarne Jesenice po načrtu Krajevne organizacije ZB NOV Bohinjska Bela. Odkrila Zveza borcev NOV Bohinjska Bela 20. aprila 1979.

Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 127.

EŠD 14636

V tej hiši je bila leta 1941, partizanska obveščevalna točka, od poletja 1944. do osvoboditve pa tudi javka za bolnišnico "Š. Stol odd 2" na Jelovici.

Aprila 1979

Krajevna organizacija ZZB NOV Bohinjska Bela

Sistory navaja: Ime in priimek: Feliks Keržan, Oče. Janez, Mati: Katarina, Datum rojstva: 09. 05. 1900, Kraj rojstva: Ihan, Kraj bivanja: Ihan, Stara občina: Ihan, Nova občina: Domžale, Poklic (soc. status): kmet, Datum smrti/izginotja: 22. 12. 1944, Kraj smrti/izginotja: Gusen/Mauthausen, Kraj pokopa: Gusen/Mauthausen, Država pokopa: Avstrija.
»61310 Kržan Feliks, 9. 5. 1900, Ihan, kmet – 21. 1. 1944, Ihan, umrl 22. 12. 1944, Mauthausen« (France Filipič, Slovenci v Mauthausnu, Ljubljana: Cankarjeva založba, 1998, str. 390)

»KRŽANOVA ARETACIJA. 13. januarja 1944 zjutraj se je, kot že večkrat prej, pri Feliksu Kržanu-Tablarju oglasil partizan Franc Vidmar-Silvester, da bi ga ostrigel in obril. Tu ga je tudi obiskala njegova žena Angela. 
Opoldne, ko je gospodinja postavila kosilo na mizo, so domači skozi okno opazili komaj sto metrov od hiše kolono dvanajstih ihanskih orožnikov, ki so šli peš proti zaselku. Videti je bilo, da se bo vse srečno izteklo. Naenkrat so Nemci začeli streljati proti gozdu. Prav zaradi teh strelov se je partizan Silvester odločil zapustiti Tablarjevo hišo. Stekel je naravnost v gozd. Orožniki so mu sledili do gozda na pobočju hriba, dlje se pa seveda niso upali. Zato so se pa še bolj znesli nad Tablarjevimi. V hiši sta bili tedaj še dve tuji ženski – že omenjena Angela Vidmar in partizanka Ivanka Kokalj- Zdenka, ki je bila pri Tablarju že več mesecev na bolniškem dopustu. Vso partizansko literaturo so brž sežgali. Najprej so Nemci prijeli očeta in ga, medtem ko so pregledovali hišo in iskali partizane, stražili. Ko so ga pred hišo legitimirali, je »vahmajster« dejal maščevalno: 'Ta je tisti Feliks Kržan!' Vsi so se najbolj bali, kaj bo s partizanko. Na srečo jim sploh ni bila sumljiva, niti tedaj, ko je vprašala, če gre lahko domov. […] Angelo Vidmar in Feliksa Kržana so potem odvedli v Domžale. […] Vidmarjeva in Kržan sta se med potjo dogovorila, da o pobeglem partizanu ne bosta ničesar priznala. Na zaslišanju v Kamniku  sta kljub pretepanju in mučenju držala besedo.
Po desetih dneh so Vidmarjevo odpeljali v Begunje, […] 
Feliksa pa so po desetdnevnem  zasliševanju v Kamniku poslali za šest tednov v Begunje, od tam pa v Dachau, kjer je po uradnem sporočilu preminil 12. decembra 1944. Miha Gostič, ki je bil z njim v taborišču, je povedal, da ga je ustrelil gestapovec zato, ker ni mogel s tal dvigniti skale, in to že precej pred navedenim datumom. Domačim so Nemci zagrozili, da jih bodo selili, a jih niso.64«
[…]
FELIKS KRŽAN-Tablar, rojen 9. maja 1900. Bil je aktivist NOB. Aretirali so ga 13. januarja 1944. Umrl je 12. decembra i. l. v Mauthausnu.150 (Stane Stražar, Svet pod Taborom, Kronika Ihana, Ihan: Odbor za praznovanje 750-letnice Ihana, 1974, str. 279, 292)

Iskalnik grobov Domžale, Ihan

[križ]
TABLARJEVI
FELIKS    * 9. 5. 1900           + 12. 12. 1944

Bronasti doprsni kipi štirih prosvetnih delavcev in narodnih herojev, ki so delovali v Mariboru, so razporejeni okoli marmornatega obeliska. Avtorica kipov je akademska kiparka Vlasta Zorko, avtor zasnove več kot sedem metrov visokega obeliska pa je arhitekt Branko Kocmut. Spomenik je bil odkrit leta 1980.

Rakovec, Andreja. Spomeniki znanih osebnosti v Mariboru (zloženka). Maribor: Umetnostna galerija, s. d.

Ostrovška, Milica. Silvira Tomasini. Maribor: Obzorja, 1964 (Narodni heroji, 5).

Silvira Tomasini, Jože Kerenčič, Franjo Vrunč, Miha Pintar Toledo. Wikipedija.

SILVIRA 

TOMASINI

JOŽE 

KERENČIČ

FRANJO 

VRUNČ

MIHA

PINTAR

TOLEDO

V vasi, pri trgovini Dravinjski dom je bila leta 1952 odkrita spominska plošča 20. padlim borcem Šercerjeve brigade in žrtvam nacističnega nasilja. Po osamosvojitvi je bila spominska plošča prestavljena ob pokopališče. 

Konjiška planinska pot, 26

                       [zvezda]

      V SPOMIN PADLIM ŽRTVAM
           v N.O.B.   1941 – 1945

                         Borci
RATAJC ALBIN                1918 – 1943
ŠKET JANEZ                   1910 – 1944
GUMZELJ ALOJZ            1929 – 1944
LOVRENČIČ FRANC      1923 – 1944
RUTER RAJKO               1926 – 1944
HACE ANTON                 1926 – 1944
FRIŠ FRANC                   1928 – 1944
ARZENAK FRANC          1917 – 1944
ANDERLIČ AVGUST       1900 – 1944
CVELFER JOŽE              1927 – 1944
PEČNIK ANTON              1928 – 1945
                       Talci
RUTER RAJKO                1885 – 1941
PUNGERŠEK STANKO   1924 – 1943
ŽEPEC IVANKA               1917 – 1943
RATAJC JOŽE                 1903 – 1944
CENC JANEZ                   1919 – 1944
RATAJC LEOPOLD          1912 – 1945
VIDNER ADOLF               1913 – 1945
FEVŽER NEŽIKA             1925 – 1945
KOLAR FERDINAND       1880 – 1945

              Z ljubeznijo in ponosom
          se Vas bodo spominjali še 
          pozni rodovi, ker ste darovali
          za svobodo svoja življenja.

    SLAVA VAM – JUNAKI PARTIZANI!

                 Obč. O.Z.B. Loče 22. VII. 1954

Kamnita zvezda na kamnitem podstavku, odkrita leta 1959. Znamenje je postavila Krajevna organizacija ZB NOV Lancovo, plošča je delo livarne Železarne Jesenice.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 249 (dvakratni vnos z dvema letnicama odkritja, 1956 in 1959).

Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 130-131.

V spomin/padlim v borbi za svobodo/Tov. Prevc Jožetu/rojen 5. 4. 1917. Padel 15. 4. 1944/Tov. Gros Rudolfu/star 40 let, padel 13. 6. 1944/Slava jim!

Spomenik predstavlja pravokotna granitna plošča vzidana na naravno skalo. Napis v plošči je vklesan.

S. Petelin v knjigi Vojkova brigada piše: »…nekdo je namreč Nemcem izdal, kje je ena izmed postojank bolnišnice »Pavla«. Tja sta krenil iz Idrije dve nemški koloni. Partizanski stražar Pavle Tušar je eno izmed kolon opazil in stekel proti postojanki, da bi svoje obvestil o nevarnosti. Spotoma so ga zagledali Nemci iz druge kolone in ustrelili. Stražar je padel, toda streli so opozorili partizane v bolnišnici na nevarnost. V zadnjem hipu so se umaknili z vsemi ranjenci vred. Eno izmed bolničark so nemški vojaki sicer ranili in celo ujeli, vendar jim je ušla. Pač pa so v bolnišnici dobili dva fantiča (tam sta si zdravila rane, ki sta jih zadobila, ko sta se igrala z ročno bombo in jima je ta eksplodirala) in Anico Prebil, ki so jo v Erjavčevi hiši ustrelili. To pa ni bila edina žrtev, zakaj Nemci so obtožili Erjavca, da je bolnišnico oskrboval z mesom. Besni, ker so jim bili ranjenci z osebjem vred ušli, so v hlev zaprli Matevža Erjavca z ženo, pastirja, neko žensko, ki je pri Erjavčevih pomagala pleti, in še nekega domačina, ki so ga bili pripeljali s seboj,  jih pobili, hlev pa zažgali. Rešil se je le stari oče«.

Datum dogodka: 15.6.1944

Datum odkritja:  8.9.1974

Foto: Miloš Kermavnar

EŠD 16357

TU SMO PADLI V SMRT

DA ŽIVIMO V SVETLOBI IMENA TVOJEGA DOMOVINA

NA KRNICAH BLIZU DOMAČIJE NA HRIBU JE SPO

MLADI 1943 DELOVALA SANITETNA POSTAJA ŠT-2

PRIMORSKE OPERATIVNE CONE NOV IN POS.

V PEKLU SE JE ZDRAVILO OD NOVEMBRA 1943 V

OKREVALIŠČU ŠT.2 XXXII. DIVIZIJE-KASNEJE SVP

BOLNICA »PAVLA« STODVAJSET RANJENCEV. OB

NEMŠKEM NAPADU 15. JUNIJA 1944 SO PADLI

PARTIZANI, AKTIVISTI IN DOMAČINI: PAVLE TUŠAR,

ANICA PREBIL, ANGELA IN MATEVŽ ERJAVEC,

FRANC CARLI, MARIJA GNEZDA, ALOJZ ŠTUCIN

8.IX.1974

Prežihov Voranc se je rodil v Podgori pri Kotljah, kjer je tudi končal osnovno šolo. Ob materinih pripovedih se je oblikoval Vorančev pripovedniški dar. Ker mu oče ni dovolil, da se vpiše v gimnazijo, se je začel izobraževati sam. Leta 1919 se je zaposlil kot delavec, nato kot uradnik v jeklarni na Ravnah. Ker je aktivno deloval v ilegalni KPJ, je moral leta 1930 v emigracijo, živel je na Dunaju, v Parizu in Moskvi. Kot agent kominterne je potoval po Evropi, zaradi komunistične dejavnosti je bil tudi večkrat zaprt. Sčasoma je postal eden vodilnih mož KPJ. Po sporu z Josipom Brozom Titom se je leta 1939 ilegalno vrnil v Slovenijo in skrivaj bival v Ljubljani. Do aprila 1941, začetka druge svetovne vojne v Jugoslaviji, se je umaknil iz politike in se posvetil pisanju.

Špelca Čopič, Damjan Prelovšek in Sonja Žitko, Ljubljansko kiparstvo na prostem, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1991, str. 72.

EŠD: 11734

Spomenik stoji na levi strani cestišča, tik pred mostom preko Ljubljanice v Podpeči, če prihajamo iz Notranjih Goric.

Predstavljata ga dve plošči. Nosilna je iz betona, zalomljena, velikosti 100 x 45 x 10 cm, na njo pa je s štirimi vijaki pritrjena pravokotna kamnita plošča, svetle barve in z vklesanimi črkami, velikosti 40 x 50 cm.

Spomenik je posvečen napadu Ljubljanske brigade na belogardistično postojanko marca 1944. Na mestu, kjer stoji spomenik sta padla dva neznana partizana. Postavili so ga 29. novembra 1953.

Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 73.

V MESECU MARCU 1944 JE VODILA BORBO NA BELOGARDISTIČNO POSTOJANKO

X. LJUBLJANSKA BRIGADA IN STA NA TEM MESTU DAROVALA ŽIVLJENJI DVA NEZNANA PARTIZANA ZA OSVOBODITEV DOMOVINE.

.Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 131.

V TEJ HIŠI SO BILI V LETU 1941 PRVI SESTANKI OF.

ZARADI ISKRENEGA SODELOVANJA OF IN

BORBENOSTI ZA PRAVICE DELOVNEGA ČLOVEKA

JE LJUDSTVU SOVRAŽNA ČRNA ROKA

4. MAJA 1944 ZVERINSKO POBILA

OČETA STROJINA FRANCA IN NJEGOVO HČERKO DRAGICO

Spominska plošča na Pfajfarjevi hiši na Stari cesti je posvečena predvojnemu delovanju komunistične partije v Škofji Loki. Plošča na hiši poleg zdravstvenega doma v Škofji Loki je bila odkrita 18. decembra 1953.

Prva osnovna partijska organizacija v Škofji Loki je bila ustanovljena leta 1938 pri Pfajfarjevih na Stari cesti. Sestavljali so jo predvsem industrijski in obrtniški delavci. Sekretar partijske organizacije je bil Franc Pfajfar, člani celice so bili še Ivan Gaber, Jaka Pintar, Anton Gruden in Albin Štrus. Odločilnega pomena za razvoj komunistične partije v Škofji Loki so bili številni obiski vodilnih partijskih funkcionarjev, ki so dajali navodila in pomagali pri delu. Kot ilegalci so v Škofji Loki delali Boris in Bojan Kraigher, Ivan Bratko, Boris Ziherl in Franc Leskošek.

Ob nemški okupaciji so loški komunisti začeli pripravljati ljudsko vstajo in oborožen odpor ter pripravljali ustanovitev odbora OF za Škofjo Loko in okolico. Skozi Pfajfarjevo hišo so vodile organizacijske poti iz Ljubljane in Gorenjske naprej v loško zaledje, tu so potekali sestanki ilegalcev in aktivistov ter organizatorjev prvih sabotažnih akcij v Škofji Loki in okolici.

Več...

Franc Pfajfar, rojen 7. februarja 1894, krojač, že pred 1. svetovno vojno je bil socialist, kot ujetnik na ruski fronti se je navzel idej oktobrske revolucije. Te ideje je prenašal na ostale člane prve partijske celice v Škofji Loki. Nemci so ga po bojih v Dražgošah v množičnih aretacijah zaprli v begunjske zapore. Junaško je prenašal vsa zaslišanja in mučenja ter bil 31. marca 1942 ustreljen kot talec v Dragi pri Begunjah.

Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 345-346.

Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/scaronkofja-loka.html

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 268.

Opomba 1: Hiša je bila prodana, je v zelo slabem stanju in bo verjetno porušena. Plošča je deponirana v Škofjeloškem muzeju.

Opomba 2: Loške novice 14. 8. 2024 objavljajo vest, da je bila Pfajfarjeva hiša zaradi dotrajanosti odstranjena.

NA TEM MESTU JE BIL ZAČETEK

IN ORGANIZACIJSKO JEDRO DELA

KOMUNISTIČNE PARTIJE PRI

RAZVIJANJU LJUDSKE VSTAJE