| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
GRIZOLDOVI |
— |
Pokopališče Ruše |
GRIZOLDOVI MIRKO 16.7.1888 - 27.3.1945 FRANJO 15.3.1928 - 27.3.1945 MUČENA IN USTRELJENA PRI DOMAČIJI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
26.11.2022. 00:00 |
— |
— |
Nagrobnik |
Ruše |
— |
|
Puštal, plošča na hiši Franca Tušarja |
Plošča na stanovanjski hiši Franca Tušarja, po domače pri Ceglarju v Puštalu, je posvečena organiziranemu osvobodilnemu gibanju v Puštalu. Odkrita je bila 18. decembra 1953. Peterostranična plošča iz temno sivega marmorja, velikosti 54 x 28 cm ima
napis. Gospodarja Franca Tušarja so Nemci aretirali 8. februarja 1944 in ga ustrelili kot talca za Kamnitnikom v Škofji Loki 9. februarja 1944. Vir besedila: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 255-256. Vir fotografije 1: arhiv Marka Zdovca . Plošča je bila prvotno nameščena na mestu, kjer sta zdaj tablica s hišno številko (Puštal 86) in tablica s hišnim imenom (Pr. Ceglari), fotografija 3/1. Ob prenovi hiše so ploščo odstranili, zdaj jo (poškodovano v levem zgornjem delu, poškodba je najverjetneje nastala ob njeni odstranitvi, fotografija 2), hranijo v enem od prostorov hiše Puštal 86. |
Puštal 86, plošča se hrani v hiši in od zunaj ni vidna
LOKACIJO JE POTREBNO POISKATI |
[zvezda] |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 11.11.2023, po informaciji S. Gradišnika in predlogi Zdenke Primožič. |
11.11.2023. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 27.11.2023, fotografiji 2 in 3/1 ter določitev lokacije po informaciji Zdenke Primožič. |
Spominska plošča |
Škofja Loka |
K. o. 2034 Puštal, parc. št. *1 |
|
Padlim borcem XXI. srbske divizije-Kozje |
— |
Spomenik se nahaja na desni strani ceste Podsreda-Lesično, v kraju Kozje, v bližini stan. hiše Kozje 191, nekaj metrov pred odcepom za cesto proti Prelaskemu, viden s ceste.
[V RKD je zaznamovan 20 m južneje od naše lokacije. -- mh]
EŠD 4718 |
"PADLIM BORCEM XXI SRBSKE DIVIZIJE NOV V SPOMIN" |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Bor1974, 14.XII.2019 |
14.12.2019. 00:00 |
— |
— |
Obdelani kamen na podstavku |
Kozje |
1242 KOZJE, 1290/2 |
|
Viktor Uzar, Zg. Vetrno |
Na Dan borcev, dne 4. julija /1957/ dopoldne so se zbrali pred lično Tratarjevo hišo na Zg. Vetrnem zastopniki ZB, občinskega ljudskega odbora, ZKS in številni sodelavci in prijatelji pokojnega Tratarjevega Jerneja, katerega spominu je veljala res ganljiva domača slovesnost. Pred hišo so vihrale zastave, zaigrala je tržiška godba, nakar je tov. Peter Uzar po primernem nagovoru odkril na hiši vzidano spominsko ploščo, katere napis se glasi: »V tej hiši je živel in odšel v partizane dne 30. 7. 1941 prvoborec Jernej Slapar, rojen 23. 8. 1916, padel na Ojstrem vrhu 21. 1. 1942 kot mitraljezec.« Kratek življenjepis junaka je razviden že iz spominske plošče. Obširneje pa ga je razložil tov. Jagodic v svojem govoru, ko je dejal, da je pokojni Jernej Slapar po dovršeni kriški osnovni okusil trdi kruh čevljarskega vajenca v Tržiču, kjer je t'udi obiskoval strokovno nadaljevalno šolo. Ko je odslužil kadrovski rok, ni mogel kot čevljarski pomočnik zaradi napredne borbene dejavnosti za pravice delovnih ljudi nikjer dobiti kake stalne zaposlitve. Bil je dober organizator. Leta 1939 je bil sprejet v KPS. Ko je prišla okupacija, jo bil Jernej kmalu zasledovan od domačih izdajalcev in nemških orožnikov. Na poziv KPS je 30. VII. 1941 zapustil dom in svojce ter odšel kot prvoborec v partizane. Nacistični okupator je imel že napisano smrtno obsodbo našemu narodu, toda iz naših gozdov so že pokale prve puške. Jernej Slapar se je povsod izkazal kot neustrašen, odličen borec. Postal je desetar, vodnik, mitraljezec itd. Bil je v raznih bojih z Nemci pri Dražgošah in drugod. Do zadnjega naboja se je junaško zadržal v zasedi na Ojstrem vrhu v Selški dolini, kjer je padel za narod in pravice delovnega ljudstva dne 21. 1. 1942. Za Jagodicem je spregovoril Jernejev soborec, tov. Mrhar, nato pa je zastopnik kriške garnizije počastil spomin pokojnika, izrekel tolažilne besede njegovi materi ter ji podal roko. -- Tržiški vestnik 15. 7. 1957 Od spomenika do spomenika NOB v občini Tržič, Tržič: Družbenopolitične organizacije, Skupščina občine, 1981, str. 74 (kot datum odkritja naveden 5. avgust 1963). Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 280. |
Zgornje Vetrno, v bregu tik nad dovozno cesto k h. št. 41, ki se nahaja na začetku vasi, 50 m desno od glavne ceste proti Gozdu, kjer je nekoč stal Jakšetov kozolec. |
Na tem mestu je padel |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 9. 1. 2018 |
— |
— |
— |
marmornata plošča v zidanem spomeniku |
Tržič |
— |
|
SPODNJI ČAČIČ- Grob Zvonko Poje |
SIstory navaja: Ime in priimek: Zvonko Poje, Oče: Anton, Mati: Marija, Priimek matere: Žurga, Datum rojstva: 16.12.1920, Kraj rojstva: Maribor, Kraj bivanja: Zgornja Zadobrova, Zakonski stan: samski, Poklic (soc. status): študent, PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 07.08.1942, Kraj smrti / izginotja: Papeži, Kraj pokopa: Čačiči, Država pokopa: Hrvaška |
V Zg. Čačiču zavijemo levo navzdol proti Sp. Čačiču, kjer je ob cerkvici pokopališče. |
[zvezda, fotografija] ZVONKO POJE *16. XII. 1920 + 7. VII. 1942 Sinko Počivaj sladko |
— |
— |
— |
— |
Vasja Marinč, 25. 3. 2019
24.12.2021 D.Divjak |
24.12.2021. 00:00 |
— |
24.12.2021 dopolnil podatke D.Divjak |
Nagrobnik |
Osilnica |
K.o.: 1587 - OSILNICA, št.parc.: *86 |
|
Gozd |
Spomenik iz istrskega marmorja je posvečen spopadu Kokrškega odreda z Nemci 7. 10. 1944, po katerem so Nemci vas požgali in izgnali vaščane. Sedanji spomenik iz 1986 je delo Bojana Schlegla, prvi spomenik je odkrila 8. oktobra 1961 ZB Križe. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 271. Od spomenika do spomenika NOB v občini Tržič, Tržič: Družbenopolitične organizacije, Skupščina občine, 1981, str. 35. EŠD 25990 |
Pred hišo Gozd 15, Gozd. |
7. 10. 1944 so se borci Kokrškega odreda v tej vasi borili z okupatorjem in belogardisti. Iz maščevanja je okupator pregnal vaščane in vas požgal. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 15. 4. 2017 |
— |
— |
— |
betonski |
Tržič |
— |
|
OREHEK-Spomenik 18 padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja ter spomenik 5 talcem |
Kamnit blok z vklesanim posvetilnim napisom. Na dveh obdelanih kamnih so imena padlih borcev in talcev. Arhitekt Albert Sušnik, odkrit 4. 7. 1959. Verzi so iz pesmi Pohod Dušana Mevlje. EŠD 15845 |
Sredi vasi, nasproti zadružnega doma, h. št.Orehek 58. |
IZ DREVJA SENC, OBLAKOV BORCI LENASSI JOŽEF 16.I.1912-28.IX.1943 BIAZICCO RADO 10.X.1910-XII.1943 SEVER JOŽEF 13.IX.1913-XII.1943 ŽITKO FRANC 5.XI.1925-7.II.1944 BIZJAK ANTON 28.II.1927-30.VI.1944 KRAŠNA JOŽEF 8.IX.1918-3.X.1944 ČELHAR ANTON 13.VI.1913-1944 ČANČULA MILAN 18.VIII.1925-11.II.1945 KENIČ JAKOB 7.VI.1911-30.IV.1945 KRIŽAJ MILOŠ 7.XII.1911-17.I.1945 TALCI KRIŽAJ DRAGO 23.II.1928-23.IV.1944 KRIŽAJ ALOJZ 16.VI.1897-23.IV.1944 STEGEL ANTON 14.II.1892- 23.IV.1944 DEKLEVA JOŽEF 17.XI.1907-23.IV.1944 KRIŽAJ ANTON 20.I.1895-10.I.1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik, foto Jurij Popov, dopolnil D.Divjak 9. januar 2020 in foto U. Perenič 6. 4. 2020 |
6.4.2020. 00:00 |
— |
— |
— |
Postojna |
K.o.:2486-OREHEK, št. parc.: 5/2 |
|
Grob Franca in Mihaela Dobovška |
V družinskem grobu družine Dobovšek je pokopan kurir karavle G - 29 Franc Dobovšek. Na nagrobniku je napisan tudi Mihael Grobovšek, ki je 1942 padel pod Storžičem kjer je tudi pokopan. EŠD 10164 |
Na severnem delu pokopališča na Šenturški gori |
FRANC DOBOVŠEK 16.2.1916 SIDRAŽ 3.10.1944 SIDRAŽ BOREC KOKRŠKEGA ODREDA MIHAEL DOBOVŠEK 1. 9. 1922 SIDRAŽ 18.8.1942 BOREC KOKRŠKEGA ODREDA KRAJ NJEGOVEGA GROBA NI POZNAN |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Krivec in Petra Ropret 2015 |
— |
— |
— |
Nagrobnik |
Cerklje |
2079 ŠENTURŠKA GORA, 1 |
|
Močilnik Janko |
— |
Pokopališče Črna na Koroškem. |
MOČILNIK JANKOROJ.11.8.1906USTRELJEN KOT PRVI TALEC V MEŽIŠKI DOLINI-V BEGUNJAH DNE 9.8.1941.SLAVA MU. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
15.5.2022. 00:00 |
— |
— |
Nagrobnik. |
Črna na Koroškem |
— |
|
Karel Gradišnik |
— |
Pokopališče Vrh nad Laškim. |
[zvezda] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S. Gradišnik 21.9.2022 |
15.4.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 15.4.2024, po predlogi Mojce Luštrek uredil besedilo na nagrobniku in dodal katastrske podatke |
Nagrobnik |
Laško |
K. o. 1036 Vrh nad Laškim, parc. št. 89/2 |
|
Spominska plošča padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja v Adlešičih |
Plošča je bila postavljena v spomin na dogodke 22. marca 1945, ko so partizanske sile odbile vpad združenih nemških in ustaških sil čez Kolpo blizu Adlešičev. Odkrita je bila 22. marca 1955. Zgodovinsko ozadje Z območja Karlovca so Nemci do 20. marca 1945 organizirali skupno med 1500 in 2000 vojakov, sestavljenih iz nemških in ustaških sil, in jih tik pred odhodom proti Kolpi zbrali v naseljih Donje Stative in Ozalj. Njihov primarni namen je bil podpreti okupatorjeve enote v kočevskem in novomeškem sektorju, da bi skupaj izrinili glavnino 7. korpusa Narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije (NOVJ) iz Suhe krajine proti Kočevskemu Rogu in poleg tega prisilili slovenske in hrvaške partizanske enote v umik iz ozemlja severozahodno od Karlovca. Razlog za napad je bilo prodiranje 4. jugoslovanske armade skozi Liko – pokrajino na jugozahodu Hrvaške – in proti zahodu ob jadranski obali. Karlovec in Kolpa sta posledično postala strateško pomembna za obrambo umikajočih se nemških enot. 21. marca so se zbrane enote v treh kolonah začele pomikati proti Kolpi med Metliko in Adlešičami. Kot prvi se je dopoldne istega dne sovražnim enotam – natančneje desni koloni, ki je nameravala prodreti proti Metliki – na hrvaškem ozemlju zoperstavil 1. bataljon belokranjskega odreda. Ravno Belokranjski odred je nosil največjo težo teh spopadov; z ostalimi odredi na slovenskem ozemlju je nastal leta 1942 kot posledica novega načrta o organizaciji partizanskih enot v Sloveniji (uvedenega 4. aprila 1942), ki bi v prihajajoči spomladanski ljudski vstaji izboljšal njihovo učinkovitost. Za to potrebo je v okviru štirih skupin, imenovanih grupe odredov, nastalo 13 partizanskih odredov in vsak od njih je imel nalogo pokrivati določeno ozemlje Slovenije. Sprva je Bela krajina spadala pod operativno območje Dolenjskega odreda, nato pa se je ta razcepil na več manjših odredov in julija 1942 je kot rezultat tega zadolžitve v Beli krajini prevzel Belokranjski odred. Sovražnikova premoč je bila prevelika, da bi 1. bataljon zadržal svoje položaje na obrambni liniji naselij Orljakovo – Reštovo – Sveti Filip in umakniti se je moral k naseljema Jurovo in Jurovski brod tik ob Kolpi. Tam se je združil s 4. bataljonom odreda, katerega je sovražna kolona pregnala z obrambne črte Brihovo – Kohanjac, kjer je imel nalogo zapreti prehod do partizanskega letališča Krasinec. Pri Jurovem in Jurovskem brodu je bila naslednja faza obrambe zadrževanje mostov na hrvaškem bregu Kolpe vsaj dokler jih ne bi okrepil 2. bataljon. Ko je ta prispel, mu je štab odreda skupaj s 1. bataljonom ukazal nemške in ustaške enote potisniti nazaj in se nato utrditi na črti, povezani z naselji Donji Bukovac, Žakanje in Sela. Po približno pol ure trajajočem spopadu jim je to uspelo in na novi obrambni črti so vztrajali do šestih zvečer. Skupno so imeli dva mrtva, štiri ranjene in tri pogrešane borce, sovražnik pa približno šest mrtvih in neznano število ranjencev. Po začasnem prenehanju bojev sta se 1. in 2. bataljon vrnila čez Kolpo v Križevsko vas, medtem ko je 4. bataljon ostal na hrvaški strani. Prihajati so tudi že začele večje okrepitve; najprej oddelki oficirske šole iz Semiča, nato pa še enote 14. brigade in bataljoni 8. Levstikove brigade. V noči na 22. marec so se boji na hrvaški strani Kolpe obnovili, ko so 2. bataljon belokranjskega odreda, oficirski oddelki in borci obeh omenjenih brigad skupaj poskušali sovražne enote prisiliti v umik na linijo Bukovac – Žakanje, da bi s tem utrdili položaje na prehodih preko Kolpe in si pripravili boljše izhodišče za prihodnje napade. Boji so trajali do poznega popoldneva, ko je po več neuspešnih poskusih iz obeh strani, da bi druga drugo prisilile v umik, le prišlo do postopnega umika nemških in ustaških enot. 23. marca so nato vsi trije bataljoni belokranjskega odreda patruljirali na hrvaški strani, a stika s sovražnimi enotami ni bilo več. Mostišče pri Jurovskem brodu so tako uspeli obraniti in si s tem zagotoviti strateško pomembno lokacijo za izvajanje protinapadov. Zapletlo pa se je južneje od Jurovskega broda, kjer je sovražna kolona z okoli 300 vojaki po prebitju obrambne črte karlovškega odreda pri Donjih Stativah nato 22. marca dopoldne uspela prečkati Kolpo pri gradu Podbrežje blizu vasi Adlešiči. Tam se je nato razdelila na tri dele, ki so vsak po svoje prodirali proti okoliškim vasem. Dokler ni vest o vdoru prišla do glavnine partizanskih enot na severu, jim je nasproti stalo le 11 borcev partizanske straže komande mesta Črnomelj, ki so vsi v boju padli. Sledila sta ropanje in požig vasi Adlešiči, Purga, Podbrežje, Velika sela, Mala sela, Gorenjce in Vrhovce. Skupno so v teh vaseh zažgali 52 hiš in 148 gospodarskih poslopij, medtem ko je v vasi Griblje 24 gospodarjev ostalo brez poslopij, ki so jih uničili z zažigalnimi minami. Sovražni oddelki so predstavljali neposredno grožnjo enotam na Jurovskem brodu, zato jih je bilo treba čimprej ustaviti. Proti njim so se napotili deli 8. Levstikove in 14. zaščitne brigade ter jih do noči pregnali preko Kolpe. Skupno je v teh bojih padlo 53 borcev in 29 civilistov; podatka žrtev na sovražni strani ni bilo mogoče zaslediti. Načrt, da bi Nemci in ustaši vzpostavili kakršenkoli nadzor nad ozemljem med Kolpo in Karlovcem ter okrepili kočevski in novomeški sektor se je spremenil v polomijo. Največ, kar so dosegli, je bila premestitev dveh partizanskih brigad 7. korpusa NOVJ iz strateško bolj pomembnega bojišča v Suhi krajini k bojišču na Kolpi. Viri:
Vir slik: naložene z dovoljenjem avtorja, dostopne na: http://spomeniki.blogspot.si/2013/01/adlesici-spominska-plosca.html |
Plošča z vklesanimi imeni 53 borcev in 29 žrtev fašističnega nasilja je pritrjena na zadružnem domu v vasi Adlešiči, obmejnem naselju v občini Črnomelj, ki leži 12 kilometrov južno od samega Črnomlja. Vrh plošče je zaključen v obliki Triglava. |
Prva plošča: |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Stanko Podržaj, 16. 12. 2016 |
3.8.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 24.5.2021, dopolnil besedilo na spomeniku in dodal foto 4.
Dodal dve sliki pod 4 M. Hladnik 3. 8. 2024 |
Marmorna plošča |
Črnomelj |
K. o.:1552- ADLEŠIČI, parcela: 4699/2 |
|
Trsek spomenik padlim borcem in aktivistom v NOV |
Spomenik so postavili 1989 borci Istrskega Odreda in vaščani Trseka. Spomenik je posvečen 11 padlim vaščanom. |
Stoji na križišču pred vasjo Trsek. |
PADLIM BORCEM IN AKTIVISTOM V NARODNOOSVOBODILNEM BOJU BRŽAN IVAN 1923 - 1943 DELLAVALLE PIETRO 1909 - 1944 FABRIS DRAGO 1920 - 1943 GLAVINA CVETKA 1924 - 1944 KOZLOVIČ ANDREJ 1917 - 1944 KOZLOVIČ KAREL 1922 - 1944 KOZLOVIČ KRISTJAN 1920 - 1944 LAZZARINI FLAVIO 1923 - 1943 MARIN DANILO 1943 PAVLIČ ALBIN 1921 - 1945 PEROSA GIOVANNI 1944 MAJ 1989 BORCI ISTRSKEGA ODREDA IN VAŠČANI TRSEKA |
— |
— |
— |
— |
Ivan Zorč 06. 04. 2017 |
— |
— |
— |
Spomenik padlim borcem |
Koper |
2613 TRUŠKE, 2952/6 |
|
Rudnik svinca in cinka Mežica |
vsi123 |
Glančnik 8, Mežica |
[prekrižani kladivi] DNE 3 IX 1950 SO DELAVCI PREVZELI RUDNIK V UPRAVLJANJE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
bb |
30.4.2024. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Mežica |
Mežica, 925/1 |
|
Občina Repentabor |
— |
Pročelje občinske stavbe Repentabor, št. 37 |
OB XXV LETNICI NEL XXV ANNIVERSARIO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik, 5. 2. 2022 |
8.6.2025. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 8. 6. 2025, po predlogi Mojce Luštrek dopolnil Besedilo na spomeniku. |
Spominska plošča |
Italija |
— |
|
Kuzarjev Kal, Grob Danila Podobnika in Slavka Petriča |
V grobu sta pokopana komandir in komisar 3. čete drugega bataljona
Ljubljanske brigade Danilo Podobnik in Slavko Petrič, ki sta padla na tem mestu
17. maja 1944. Grob so uredili svojci skupaj z domačini že konec leta 1945,
nagrobno ploščo pa so postavili leta 1963. |
V Kalinskem gozdu, slab kilometer pod Kuzarjevim Kalom, 100 - 150 m zahodno od ceste, ki vodi do naselja. |
PODOBNIK |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik, |
17.3.2020. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 24.2.2021, napis na grobu in fotografije 1-3 |
Grob(išče) |
Novo mesto |
— |
|
Doprsni kip Karla Destovnika Kajuha, Bele Vode |
Napis propada. Potrebna je obnovitev. |
Pred podružnično šolo, Bele Vode 18a |
KAREL DESTOVNIK KAJUH |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik
Stane Gradišnik,o1.o3.2020 |
— |
— |
S. Gradišnik, 20.2.2022. |
doprsni kip na piedestalu |
Šoštanj |
— |
|
Duh Franc |
— |
Pokopališče Ruše |
DUH FRANC roj.12.5.1922 padel v Paški vasi 29.11.1944 za svobodo. Slava mu! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
26.11.2022. 00:00 |
— |
— |
Nagrobnik |
Ruše |
— |
|
Anton Černugelj, Babno polje |
https://wp.me/p4TOBI-1Da
avtor: Miloš Toni |
Pokopališče Babno Polje |
[na levi razpelo] KRAJANI BABNEGA POLJA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po slikah in podatkih M. Luštrek 12.5.2022
D.Divjak 28.12.2022 |
28.12.2022. 00:00 |
— |
D.Divjak dodal povezavo na Obeležja 28.12.2022 |
družinski nagrobnik |
Loška dolina |
— |
|
Srečanj gorjanskih in žumberških partizanov, Orehovec |
— |
V ob hiši Orehovec 62, 8311 Kostanjevica na Krki,
koordinate: 45.82949 15.42539 |
[relief[ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po slika in podatkih Antona Petroviča |
23.5.2024. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Kostanjevica na Krki |
— |
|
Bohinjska Bela, pokopališče, Srna Jože |
— |
Pokopališče Bohinjska Bela je na V robu vasi ob cerkvi. |
[križ] TIHI DOM SRNA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 3.4.2021
21.junij 2021 dopolnil D.Divjak |
21.6.2021. 00:00 |
— |
21.6.2021 dopolnil podatke D.Divjak |
družinski nagrobnik |
Bled |
K.o.: 2194 - BOHINJSKA BELA, št.parc.: 25 |
|
Domačija Košak-Rudnica |
Na Rudnici 9, pri domačiji Stanka Košaka je na skalo pred hišo vgrajena spominska plošča, ki je bila obnovljena in na novo odkrita oktobra 2016. Vir: Dokumentacija, arhiv ZB NOB Šmarje pri Jelšah Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Bolnica123 |
Na vrhu Rudnice pri hiši Košakovih na naslovu Rudnica 9 |
"V TEJ HIŠI JE BILA MED NARODNO OSVOBODILNO VOJNO PREHODNA PARTIZANSKA BOLNIŠNICA IN VOJAŠKA KURIRSKA STANICA, DO 28. OKTOBRA 1944, KO JE NEMŠKI OKUPATOR TO NASELJE POŽGAL. OBČINSKI ODBOR ZZB NOV 4. JULIJ 1974 ŠMARJE PRI JELŠAH" |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
ANA NOVAK, 8.2.2017 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Podčetrtek |
Stanko Košak |
|
Spominska plošča sedežu IX. korpusa |
Marmorna spominska plošča je posvečena IX. korpusu, ki je imel od 26.12.1943 do 10.10.1944 sedež na Lokvah. Postavljena je bila leta 1950 na objektu nekdanjega dopolavora oz. zadružnega doma, kasnejše trgovine in restavracije. EŠD: 21768 |
Spominska plošča se nahaja v centru vasi, danes v lasti družbe Trafic d.o.o., ki upravlja Gostilno Lokve. |
V tem kraju je bil sedež IX.korpusa N.O.V. in P.O.S. od 26. XII. 1943 do 10.X. 1944. |
— |
— |
— |
— |
Petra Kolenc, 3.6.2019 |
— |
— |
— |
spominska plošča |
Nova Gorica |
K.o. Lokve, 10/4, Trafic d.o.o. |
|
Skrilje, Spomenik NOB |
V ograjen prostor je postavljen obelisk trikotnega prereza z vklesanimi imeni
28 padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja. Spomenik je bil odkrit
7.8.1966. |
Spomenik stoji južno od vasi, pred pokopališčem, blizu avtoceste |
SLAVA PADLIM |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar |
1.4.2020. 00:00 |
— |
— |
— |
Ajdovščina |
2389 Skrilje, 703/1 |
|
Franc Prestor, pokopališče Kranj |
Sistory pokaže kraj smrti: Cerkljanski Vrh, kraj pokopa: Otalež. »TVD Partizan, Stražišče pri Kranju, Padli telovadci in športniki […] Prestor Franc […]« (Miloš Rutar, Sodelovati in zmagati /Slovenski športniki v NOB/, Ljubljana: Založba Borec, 1986, str. 467) |
Mestno pokopališče Kranj, R – 12/ 1, 2 |
RODBINA PRESTORJEVA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po podatkih in slikah Zdenke Primožič |
5.2.2023. 00:00 |
— |
— |
Nagrobnik |
Kranj |
2123 ČIRČE, 392/1 |
|
Spomenik padlim v Ravnah pri Žireh |
Glavni mejnik številka 41 v Ravnah pri Žireh, ostanek rapalske meje je bil uporabljen kot osnova, je skrit v spomeniku padlim II. svetovne vojne. Prvotni spomenik so odkrili 13. maja 1962. Leta 1985 ga je obnovilo podjetje Etiketa iz Žirov. Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 256-258. |
S ceste Žiri - Rovte zavijemo proti Ravnam. Spomenik stoji pred dvoriščem južno od hiše Ravne pri Žireh 2. |
[zvezda] TU JE 15.12.1943 KOT PONOSNA Na dodani ploščici: SPOMENIK JE LETA 1962 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 11. 8. 2017, dva posnetka Jurij Hladnik 19. 8. 2018 |
17.9.2022. 00:00 |
— |
Dodatek k besedilu M. Luštrek 17. 9. 2022. |
Meter visok betonski kvader oblečen v marmor |
Žiri |
K. o. 2024 VRSNIK II, parc. št. 1030/6 |