| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Pokopališče Trava, Amalija Volf |
SIstory navaja: Ime in priimek: Amalija Volf, Oče: Filip Jakob, Mati: Marija, Priimek matere: Krulič, Po domače: NULL, Datum rojstva: 29.03.1909, Kraj rojstva: Žurge, Osilnica, Kraj bivanja: Žurge, Zakonski stan: poročen, Poklic (soc. status): Ni podatka, PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 00.00.1942, Kraj smrti / izginotja: Gonars, Kraj pokopa: NULL, Država pokopa: Ni podatka
Geslo: taboriščeGonars123 |
Lokalno pokopališče, po poti od glavnega vhoda, na skrajno levi strani tik pred obzidjem |
— |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D. Divjak 24.7.2024 |
24.7.2024. 00:00 |
— |
— |
gRGrob |
Loški Potok |
K.o.: 1585 - TRAVA, št.parc.: 1757/2 |
|
Renče, Spomenik padlim med NOB |
Na tlakovano ploščad je postavljen steber na podstavku, za njim marmorna
plošča v obliki zidu z imeni 74 padlih borcev in žrtev NOV (54 padlih bork in
borcev, 7 žrtev fašističnega terorja ter 17 umrlih v taboriščih), s trirogelnim
zaključkom. Avtor spomenika je Boris Kobe, odkrit je bil 22.12.1949. Spominskih obeležij NOB je v Renčah še več, nekaj v središču vasi, ob šoli, na starem pokopališču, na Kremancah (delno poškodovano), pri Martinučih (precej poškodovano), v Ozrenju in na hiši, kjer so bili zapori. Nič čudnega, saj so bile Renče središče in vozlišče odpora, mala Moskva, kakor so našo vas imenovali Italijani. vir: http://www2.arnes.si/~ljijs30/zgodovina_8.html vir2: https://slov.si/doc/rutar6.pdf EŠD 28458 Vir: ZBORNIK RAZPRAV OB 750-LETNICI PRVE ZNANE PISNE OMEMBE RENČ, Miran in Radivoj Pahor, Občina Renče-Vogrsko, september 2010 Geslo: prekomorci123 |
V središču naselja Renče, nasproti cerkve. |
S L A V A P A D L I M! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar 30.3.2021
18.11.2021 D.Divjak |
18.11.2021. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 27.8.2021, fotografije 3, 4/1, 4/2
18.11.2021 dopolnil s seznamom žrtev ter dopolnil podatke D.Divjak |
— |
Renče-Vogrsko |
K.o.: 2322 - RENČE, št.parc.: 3591 |
|
Ljubljana, Žale, Pavle in Marjan Keršič |
V evidenci Žal je prvoborec Pavle zapisan kot
Pavel. Kipar Marjan Keršič je po vojni
ustvaril več partizanskih spomenikov. Na spletu je podatek, da je sodeloval v
OF, bil večkrat aretiran in poslan v Gonars. |
Ljubljana, pokopališče Žale, grob: oddelek [28B], vrsta [1], grob [11] |
KERŠIČEVI
PAVLE - JEŽEK *1921 +1981 PRVOBOREC XIV. DIVIZIJE MARJAN - BELAČ *1920 +2003 AKADEMSKI KIPAR |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 7.12. 2022, po slikah in besedilu M. Luštrek |
7.12.2022. 00:00 |
— |
— |
Grob(išče) |
Ljubljana |
K. o. 1736 Brinje I, parc. št. 682/11 |
|
EŠD 10108 STARE ŽAGE - ŠPRAJCERJEV MLIN IN ŽAGA |
Ob cesti, ki pelje iz Soteske proti Črnomlju stojita na koncu vasi v Starih Žagah na desnem bregu Črmošnjičice nekdanja kočevarska žaga venecianka in mlin z delno ohranjenimi napravami. V kleti enonadstropne zidane stavbe mlina (Stare Žage 12) je še ohranjena kovačnica. Dostop je čez kamnit enoločni most. Šprajcerjevi (Spreitzer) so bili eni izmed Kočevarjev, ki ob množični selitvi Kočevarjev v Spodnje Posavje leta 1941, tako kot še nekateri drugi, niso hoteli prodati svojega premoženja italijanski družbi Emona, ampak so raje ostali doma na svoji zemlji. V Starih Žagah so imeli kmetijo ter žago in mlin z dvema mlinskima kamnoma. V enem so mleli samo koruzo, v drugem pa ostale žitarice. A, kar je bilo najbolj važno, bili so na svojem. Posestvo, kamor naj bi se preselili, ni bilo njihovo, pa tudi vedeli niso, kaj jih tam čaka. Tako je gospodar z dvema sinovoma ostal, ostali otroci pa so se izselili. Gospodar je bil zelo napreden in je imel za takratne čase zelo sodobno žago. Z zunanjega skladišča, kamor so kmetje pripeljali hlodovino, so jo delavci po tračnicah z vagončki pripeljali na mesto razreza. Žaga venecianka oziroma po domače »gater«, je odvisno od vodostaja potoka žagala z enim, dvema ali več žaginimi listi. Včasih tudi cel hlod naenkrat. Na zunanji strani je bilo leseno pogonsko kolo, ki je vodo za pogon dobivalo po lesenem koritu v katerem je bila preklopna naprava, ki je vodo usmerjala na žagino ali mlinsko pogonsko kolo. V kletnem delu žage so še danes vidne kovinske gredi z lesenimi jermenicami, ki so preko širokih usnjenih jermenov poganjale bodisi listno žago za razrez hlodovine, krožno žago cirkularko za vzdolžno obžagovanje desk pa tudi čelilno napravo, ki je čela desk poravnala in jih tudi obrezala na ustrezno dolžino. Med drugo svetovno vojno so žagali hlodovino v deske za potrebe partizanskih objektov v Kočevskem Rogu. Tukaj so leta 1943 žagali deske tudi za Bazo 20, ki so jo začeli graditi v gozdu nad Červanovo cesto pod Sokolskim vrhom. Mlin in žaga sta danes vpisana v register kulturne dediščine, vendar, ker ne obratujeta več, lastniki nimajo sredstev za njihovo vzdrževanje. |
DOSTOP: Na koncu vasi Stare Žage iz smeri Podturna stoji na levi strani ceste na desnem bregu Črmošnjičice tik pred manjšo elektrarno na stebrih zidanih iz kamna leseni objekt, kjer je delovala žaga.
KOORDINATE: N 45º 41' 20,78"; E 15º 05' 3,88"
|
Objekt je sicer vpisan v seznam kulturne dediščine, vendar plošča, ki bi na to opozarjala, ne obstaja |
— |
— |
— |
— |
Franc Kulovec 21.8.2019 |
— |
— |
— |
Lesen objekt podzidan z zidovi iz naravnih kamnov |
Dolenjske Toplice |
K.O. Stare Žage, pc. št. : 2331/2,Fizični lastnik Svašnik |
|
GOLO - spominsko območje na Mokrcu, spomenik taboru I. bat. Šercerjeve brigade - Lukov bataljon |
Spomenik spada v spominsko območje na Golem, EŠD 5573, ki označuje prostor, kjer so od jeseni 1942. leta dalje taborili bataljoni Šercerjeve brigade. Prav na tem mestu je taboril I. bataljon brigade - Lukov bataljon, ko je bil komandant bataljona Vidmar Anton, Tone - Luka Suhadolc z Verda pri Vrhniki, kasneje proglašen za narodnega heroja. Spominska plošča iz svetlega kamna, velikosti 20 x 30 cm je shranjena v stavbi Doma partizanov Mokrec, ker so jo pred tem neznanci razbili. Obnovljena plošča je shranjena v Domu. Tabor Lukovega bataljona predstavlja betonski bivak, visok nekaj nad enim metrom, dolžine 2,5 m, ki pa je trenutno pokopan pod padlo smreko. Smreka in ostalo drevje v okolici pomnika je padlo pred nedavnim neurjem. Opomba 1: Ob obisku 22. 4. 2023 se je pokazalo, da so drevje, padlo na bivak, medtem odstranili (fotografija 3/2). Razbite spominske plošče niso nadomestili z drugo. Našla sva tudi skalo, na katero je bila najverjetneje "prilepljena" (ostanki betona na levi skali -- fotografija 3/3). Neznanci so razbili ploščo leta 2010. |
Z Iga nas široka in asfaltirana cesta pelje na Kurešček. V vasi Škrilje pri turističnem kozolčku, kjer je smerokaz za Petelinove doline, zavijemo desno in se še nekaj sto metrov peljemo po asfaltirani cesti. Za njo pridemo na makadamsko gozdno cesto, ki nas po oznakah pripelje na cilj. Od vasi Škrilje do Petelinovih dolin je okoli 6 km.
Lokacija Lukovega tabora je približno 1 km severno nad Petelinovimi dolinami,
GPS koordinate: S 45.89297, V 14.51037. |
TABORIŠČE 1. BAT. SNOUB L. ŠERCERJA |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
T. Bizjak, 15.4.2018; 9.6.2018. |
8.5.2023. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 8. 5. 2023, po predlogu M. Luštrek popravil napis na plošči, dodal Opombo1 v Opis, dopolnil Lokacijo in dostop ter dodal fotografije 3/2 in 3/3 |
Spominska plošča |
Ig |
k.o.1708 - Golo, parc. št. 1372/74 |
|
Plošča relejni kurirski postaji P-22 |
. |
Tolmin. Ljubinj in po cesti do planine Stador. tukaj je lovska koča, kjer je plošča. |
NA TEM OBMOČJU VE MED NOB DELOVALA RELEJNA KURIRSKA POSTAJA P-22 PADLI KURIRJI: JEKLIN FORTUNAT 1924-1943 KEMPERLE LADO 1917-1945 KIKEČLJ FRANC 1911-1944 1983 KURIRJI IN LD LJUBINJ |
— |
— |
— |
— |
Vojko Hobič in Rok Uršič 25.8.2019 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Tolmin |
— |
|
SLIVNIŠKO POHORJE - spomenik žrtvam za svobodo |
V okolici Mariborske in Ruške koče se je leta 1941 nekaj časa zadrževala Pohorska četa. Dne 3. septembra 1941 je v bližini Ruške koče prišlo do aspopada med Nemci in patruljo Pohorske čete. V spopadu je bil smrtno ranjem en nemški policist, partizani pa niso imeli izgub. Leta 1943 so pohorski partizani požgali nekaj planinskih koč na Pohorju, da bi preprečili namestitev nemških posadk v teh kočah. Požgani sta bili tudi Ruška kočain Planinka. Pri Ruški koči so si Nemci maja 1943 uredili postojanko. Partizani so jo požgali 19. novembra 1943. Po osvoboditvi Ribnice in Lovrenca avgusta 1944 je štab XIV.divizije ukazal Tomšičevi in Šercerjevi brigadi, naj uničita še preostale nemške postojanke na vzhodnem Pohorju. V noči na 3. september 1944 je Tomšičeva brigada napadla Mariborsko kočo, Šercerjeva brigada pa Šercerjev dom.Obe koči sta bili močno utrjeni. Obdani sta bila z bunkerji, s strelskimi jarki in žičnimi ovirami. Napad na obe koči sta brigadi zavarovali z zasedami. Mariborsko kočo sta napadli dve četi 1. bataljona Tomšičeve brigade. Ostale enote Tomšičeve brigade so postavilw zasede proti Limbušu, Bistrici, Rušam in Fali ter kontrolirale območje proti Glažuti. Vod 3. bataljona je bil v brigadni rezervi. V zasedi proti Hočam so bile enote Pohorskega odreda. Nemška posadke je pričakala napadalce že na položajih, ker je Šercerjeva brigada že pri obkoljevanju Sokolskega doma trčila na nemško patruljo. Zaradi tega sta bili obe posadki alarmirani. Nemška posadka pri Mariborski koči je nudila ogorčen odpor. Boj je trajal nad tri ure ( od 23. ure do skoraj treh zjutraj). Nemška posadke se je prebila, ker obroč ni biol povsem sklenjen. Po končani borbi so partizani kočo zažgali. Sokolski dom je napadel 2. bataljon Šercerjev brigade. Večini Nemcev se je uspelo prebiti in pobegniti. V boju je padlo nekaj borcev Šercerjeve brigade. Po končanem boju je zagorel tudi Sokolski dom, 3.septembra zjutraj pa še Poštarska koča in Pohorski dom. Tako so bile v noči med 2. i 3 . septembrom 1944 uničene zadnje nemške postojanke na Pohorju, ki so bile najbližje Mariboru. Osvobojenoozemlje na Pohorju je bilo razširjeno in utrjeno. Vir: Zbornik spomeniških obeležij NOB v občini Maribor-Tezno, Maribor, julij 1987 Pomnik NOB nima EŠD Spomenik žrtvam za svobodo predstavlja kamnita - granitna stena velikosti 2,00 x 1,00 x 0,20 m, ki ima na sprednji strani pritrjeni kovinsko plastiko s tremi partizani v boju, in kovinsko ploščo, velikosti 60 x 50 cm z relifiranim napisom. Vse skupaj stoji na urejeni površini, do katere vodijo tri stopnice. Kdo je avtor spomenika ni znano, odkrit je bil leta 1954 |
Spomeni stoji med Mariborsko kočo in Pajkovim domom na Pohorju in sicer desno ob cesti, okoli 50 m in čez cesto vzhodno od stavbe Slivniško Pohorje 24. |
SPOMNI SE ŽRTEV ZA SVOBODO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
foto B.in P. Strajnar, vnos T.Bizjak, 15.6.2018
Dopolnil D.Divjak, 29.april 2020 |
2.10.2023. 00:00 |
— |
Popravil lokacijo spomenika in parc. št. R. Zupanec, 2. 10. 2023. |
kamen,kovina, memorialna dediščina |
Hoče-Slivnica |
k.o.700 - Slivniško Pohorje, parc. št. 331/3 |
|
Ivan BOSNAR-pokopališče Podčetrtek |
Po "Sistory" roj. 23.12.1923 v Imenem, samski, umrl 19.04.1945 pri Dubravi, HR |
Pokopališče Devica Marija na pesku, Slake, Podčetrtek. |
BOSNARJEVI IVAN 1923 - 1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Bor1974 |
22.3.2024. 00:00 |
— |
— |
Družinski spomenik |
Podčetrtek |
— |
|
Laniše, Spominska plošča Danici Škapin - Bojani in štirim neznanim borcem |
Spominska plošča je iz črnega kamna z napisom. Ob prvotni postavitvi leta 1963 je izvirna plošča z drugačnim napisom stala na hiši. Ko so hišo podrli in na njenem mestu postavili novo, so ploščo preselili l. 2011 na naravno skalo nasproti hiše. Dogodki, ki so povzročili smrt borcev, so posledica nemškega napada na partizane pri sosedu Mrzlikarju (kjer je spomenik temu dogodku) in so opisani na tej povezavi: http://karantanec.blogspot.com/2016/09/tragedija-pod-bevkovim-vrhom.html Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 267. |
Ob poti v neposredni bližini hiše Laniše 11. |
V BLIŽINI JE 3.12.1943 PADLA DANICA ŠKAPIN - BOJANA IN ŠTIRJE NEPOZNANI BORCI 5. BATALJONA GRADNIKOVE BRIGADE . 22.10.2011 ZB SOVODENJ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar |
28.7.2021. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Gorenja vas |
K. o. 2052 Laniše, parc. št. 219/1 |
|
Novo mesto, Plošča žrtvam bombardiranja |
Med nemškim bombardiranjem Novega mesta 3.10.1943 je bila zadeta tudi ženska
bolnišnica. Pod ruševinami je našlo smrt 16 ljudi. Med njimi sta bila aktivistka
OF dr. Veruša Štolfa in umetnostni zgodovinar Jože Gregorič. Na plošči, ki je
bila odkrita 25.10.1974 v avli te bolnišnice, oblikoval jo je arhitekt Boris
Kobe, je zapisano tudi ime dr. Vladimira Sajeta, pomočnika sanitetnega referenta
Šlandrove brigade. Ranjen je bil 13.9.1943 ob nemškem bombardiranju pri
Šentjerneju in je naslednjega dne v Novem mestu umrl. |
Novo mesto, Defranceschijeva ulica 1 |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Kermavnar 9. 5. 2021 |
27.7.2021. 00:00 |
— |
Dodal sliko stavbe od zunaj. Dostop za preverbo, ali plošča še obstaja, ni bil mogoč. -- M. Hladnik 27. 7. 2021 |
Spominska plošča |
Novo mesto |
K. o. 1456 Novo mesto, parc. št. 1340/2 |
|
Laško-Gasilcem Laškega |
Muzej narodne osvoboditve Slovenije. |
Gasilski dom Laško. Cesta v Rečico 2. |
V SPOMIN ŽRTVAM 1941 - 1945 GASILCI F. PETERNEL F. VAUPOTIČ M. ZAVŠEK |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
2.8.2022. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Laško |
2650 DEBRO, 71/3 |
|
Limbuš |
Ni v RKD. |
Sredi Limbuša, 25 m južno od krožišča, v parku ob potoku Blažovnica. |
PADLIM BORCEM ZA SVOBODO . |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
— |
— |
— |
M. Kermavnar, 18.6.2024, po fotografijah dopisal imena na plošči. |
prirezani kamniti steber |
Maribor |
661 LIMBUŠ, 989/8 |
|
Bukovica, OF |
Marmorna plošča je posvečena prvemu odboru OF za Bukovico, ki je bil v tej hiši ustanovljen marca 1942. Postavljena je bila novembra leta 1982. EŠD 21714 |
Bukovica 85 pri Novi Gorici |
V TEJ HIŠI JE BIL MESECA NOVEMBER 1982 ZZB NOV |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 30. 5. 2019 |
— |
— |
M. Kermavnar, 29.09.2021, napis na plošči in fotografiji 1, 2 |
Spominska plošča |
Renče-Vogrsko |
— |
|
Plošča karavli P-24 |
. |
Iz Volč ali krožišča pri Peršetu nas kažipot usmeri proti Kolovratu Solarji. Pot nas pripelje do mesta kjer je spomenik bojem Gregorčičeve brigade. V bližini je lovska koča, kjer je spominska plošča. |
PARTIZANSKA KARAVLA P-24 LOVSKA KOČA PARTIZANSKA KARAVLA P-24 JE DELOVALA NA TEM OBMOČJU OD FEBRUARJA 1943 DO KONCA VOJNE. 4.JULIJ 1981 ZB VOLČE ,LD VOLČE |
— |
— |
— |
— |
Vojko Hobič,12.7.2019 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Tolmin |
— |
|
Spominsko znamenje na Štoparjevem |
Ob cesti Najbrž - Mihev v Podpeci je na škarpi nad cesto pritrjeno spom insko znamenje s katerim je zaznamovana smrt domačina Štefana Svršine iz Podpece, ki je 10 oktobra 1944 na tem mestu padelv nemško zasedo, njegovemu spremljevalcu pa se je posrečilo, da je ranjen ušel. Spominsko znamenje so odkrili 22. 6. 1973 |
Štoparjvo v Podpeci. Dostop iz Mitneka mimo Najbrža ali pa iz Podpece. Odcep levo pri rudniku. |
SVRŠINA ŠTEFAN - MARKO PADEL V BOJU ZA SVOBODO 10. OKTOBRA 1944 |
— |
— |
— |
— |
A. Ovnič, 8. maj 2017 |
— |
— |
— |
Spominska plošča na škarpi nad cesto |
Črna na Koroškem |
— |
|
Spominska plošča gasilcem - borcem NOB |
Spominska plošča je bila odkrita 22. julija 1958 v spomin šestim gasilcem, ki so dali svoja življenja med NOB. |
Gasilski dom Nazarje.
Spominska plošča je vzidana na dom pri vhodu. |
1941 - 1945 Kot žrtve ste padli v borbi za nas... Remic Ivan Hlačun Maks HlačunFranc Sabotin Ludvik Kos Franc Kos Ivan Vaša junaštva so nam v ponos! |
— |
— |
— |
— |
Sandi Grudnik |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Nazarje |
Prihova, p.š.922/2, Občina Nazarje |
|
Katarina Šebat |
Spominska plošča vzidana v naravno skalo na kraju, kjer so Nemci 13.7.1944 ob požigu Zaplatnikove koče ubili Katarino Šebat. Spominsko znamenje je 8. 10. 1961 odkrila Zveza borcev Križe.
· »Tudi 2. bataljon se je pod Storžičem in Krvavcem neprestano spopadal s sovražnikom in izvajal sabotažne akcije. […] Domobranski in policijski oddelki so pogosto vpadali v podgorske kraje in zasledovali partizane in nemočne aktiviste. Tako je 13. julija 1944 iz Križev proti vasici Gozd šla kolona 60 domobrancev, ki pa jo je ustavila zaseda 2. bataljona. Po kratkem, a ostrem spopadu so borci 2. bataljona domobrance pognali v beg. Ti so nato dobili pomoč: iz Kranja se je pripeljalo dva avtobusa policistov, z Golnika pa še 30 mož. Bataljon se je medtem umaknil, sovražnik pa je z minometi začel obstreljevati južno pobočje Kriške gore in prišel tudi v Gozd. Ob tej priložnosti so policisti požgali Zaplotnikovo, po domače Prinčevo hišo, družino pa aretirali. S seboj so odpeljali tudi aktivistko Katarino Šebat iz Gozda in jo med potjo ustrelili. […] Med aretiranimi je bila tedaj tudi Metka Hladnik iz Tržiča, ki je v Gozd k Šebatovi prinesla poročila. A medtem,, ko so streljali Šebatovo, sta se pognala v goščavo stari Franc Zaplotnik-Princ (roj. 1884) in njegov sin Viktor (umrl febr. 1980) in postala partizana.126 […] [besedilo ob fotografiji, str. 124] Dne 13. julija 1944 ubita Katarina Šebat-Mežnarjeva, aktivistka iz Gozda nad Golnikom. Tudi pri njenem uboju je sodeloval Miha Perko«
· »[…] Š.,I, ŠEBAT Katarina, rojena 1912 v Gozdu nad Golnikom, aktivistka OF. 13. julija 1944 so jo ujeli in ubili raztrganci, ki so bili že od 12. aprila 1944 v sestavi domobranske udarne čete gorenjske samozaščite v Kranju. (Vir: Ivan Jan, Kokrški odred, II. del,. str. 111 in 123–124)«
.
Opomba 1: Letnica smrti se razlikuje od letnice smrti v SIstory in v knjigi Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev. Opomba 2: Datum odkritja spomenika (31. julija, objavljeno v 15. številki Tržiškega vestnika, ki je izšla 1960. leta) se ne ujema z že navedenim datumom v sloju Partizanski spomeniki (Spominsko znamenje je 8.10.1961 odkrila Zveza borcev Križe). |
500 m pred vasjo Gozd, 30 m pod cesto, nad kolovozom oz. gozdno cesto, ki se od spodaj priključi asfaltirani cesti. |
NA TEM MESTU SO DNE 7. VII. 1944 ŠEBAT KATARINO Datum 7. VII. je popravljen v 13. VII. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 8. 10. 2017 |
22.1.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 22.1.2024, po predlogi Zdenke Primožič dodal podatke iz literature |
plošča na naravni skali |
Tržič |
K. o. 2147 Križe, parc. št. 636/45
|
|
Spomenik v Močivju pod Uršljo goro: Padla borca Bračičeve brigade |
V Močivju pod uršljo goro je v Jazbini spomenik posvečen dvema neznanima borcema Bračičeve brigade, ki sta padla ob nemškem napadu na Žerjav 6. maja 1945. spomenik so odkrili 4. julija 1978 |
Po dolini potoka jazbina se peljemo vse do križišča Javorje - Jazbina in nato do prvega odcepa levo. pri prvi kmetiji je na desni strani ob gozdu lepo urejen spomenik. Dolžina poti iz Žerjava je 12 km. |
NA PRAGU SVOBODE 6. MAJA SO SOVRAŽNIKOVE KROGLE POKOSILE DVA BORCA BRAČIČEVE BRIGADE NAŠA ZEMLJA JU JE VZELA V SVOJE NAROČJE |
— |
— |
— |
— |
A. Ovnič, 7 maj 2017 |
— |
— |
— |
Bronasta plošča na železni nosilni konstrukciji s kovinsko ograjo. |
Črna na Koroškem |
— |
|
Franc Šteklič - Luka |
Spominska plošča je na hiši št. 15, kjer je živel in delal Franc Šteklič - Luka, sekretar OO OF Celje - okolica. Padel je leta 1945. Vir: Vodnik po partizanskih poteh. |
Zadobrova 15
|
[zvezda] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S. Gradišnik 3. 4. 2022 |
19.6.2022. 00:00 |
— |
Popravil lokacijo po informaciji Urha Ferleža in dodal njegovo fotografijo. M. Hladnik 19. 6. 2022 |
Spominska plošča |
Celje |
1071 ŠKOFJA VAS, 797/3 |
|
Pokopališče Jurjevice, spomenik padlim vaščanom |
SIstory navaja: Ime in priimek: Josip Zajc, Oče: Josip, Mati: Frančiška, Priimek matere: Košir, Po domače: Možinčevi, Datum rojstva: 21.09.1909, Kraj rojstva: Kot pri Ribnici, Kraj bivanja: Kot pri Ribnici, Zakonski stan: samski, Poklic (soc. status): krošnjar, PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 31.07.1942, Kraj smrti / izginotja: Ogenjca, Kraj pokopa: Ogenjca, Država pokopa: Slovenija Opomba: na spomeniku je za Jožeta Zajca napisan datum smrti 1.5.1942,
pravilno je 31.7.1942, saj je bil med žrtvami v bolnici Ogenjca (D.D) |
Lokalno pokopališče v Jurjevici, levi vhod pri cerkvi ter nato po levi poti k mrliški vežici. |
ŽRTVAM, KI SO DALI SVOJA ŽIVLJENJA P A D L I B O R C I Ž R T V E F A Š I S T IČ N E G A T E R O R J A ŠILC LUDVIK JURJEVICA 42 " 3.12.1913 USTRELJEN 9.
9.1942 S L A V A J I M! MNOŽIČNE ORGANIZACIJE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D. Divjak 3.8.2024, 2.3.2025 |
2.3.2025. 00:00 |
— |
D. Divjak dodal opis 2.3.2025 |
Spomenik |
Ribnica |
K.o. 1623-JURJEVICA, št.parc.:98/3 |
|
Ljubljana Šentvid, Doprsni kip narodnega heroja Alojza Kebeta - Štefana |
V avli osnovne šole narodnega heroja Alojza Kebeta - Štefana v Šentvidu je bil ob 40. obletnici ustanovitve KPJ in SKOJ na pobudo Osnovne šole Alojza Kebeta leta 1959 postavljen in odkrit doprsni kip narodnega heroja Alojza Kebeta - Štefana, delo akademskega kiparja Antona Sigulina. S sklepom Skupščine občine Ljubljana Šiška z dne 18. februarja 1992 o soglasju k preimenovanju osnovnih šol se je osnovna šola preimenovala v Osnovno šolo Šentvid. Viri: "Da ne bomo nikoli pozabili ...", Javna tribuna, št. 118, 1975, str. 16 (vir slike 3) (povezava). Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 51. Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 66-67 (vir slike 2). Opomba 1: 7. 7. 2022 je doprsni kip narodnega heroja Antona Kebeta-Štefana shranjen v depoju Osnovne šole Šentvid. Ogled bi bil možen po predhodni najavi. |
Prušnikova 98, Šentvid. |
NARODNI HEROJ ALOJZ KEBE |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
1.9.2021 D.Divjak |
1.9.2021. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 7. 7. 2022, Opomba 1 |
Doprsni kip |
Ljubljana |
K.o.: 1754 - ŠENTVID NAD LJUBLJANO, št.parc.: 277/6 |
|
Spomenik žrtvam taborišča Kerestinec, Hrvaška |
Geslo: izgnanci123 |
Ob cesti pred starim gradom, Kerestinečka cesta 78, Kerestinec, Hrvaška |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
D.Divjak 7.2.2024 |
7.2.2024. 00:00 |
— |
— |
Spomenik |
Hrvaška, Sveta Nedelja, Zagrebačka županija |
— |
|
Mrakič Franc |
— |
Pokopališče Šentrupert |
MRAKIČ FRANC 28.1.1899 - 24.2.1985 TIHI DOM |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
28.8.2022. 01:00 |
— |
— |
Nagrobnik |
Laško |
1032 ŠENTRUPERT, 927/5 |
|
Spomenik revolucije v Trbovljah |
Na koncu betonskega spiralnega podstavka je figuralna skupina treh simboličnih personifikacij revolucionarnih obdobij trboveljske doline. Spomenik, odkrit 1952, je nastal po arhitekturni zamisli B. Kobeta, figuralna skupina pa je delo S. Batiča. Poleg spomenika je zraven na ploščad sredi spiralnega loka postavljena še žara, ki je okrašena z reliefnimi prizori iz življenja rudarjev. Viri: Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 94. Register nepremične kulturne dediščine, http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=21871 Forte, Aleksandra. Spomeniki Zasavja: Hrastnik, Trbovlje, Zagorje. Trbovlje: Zasavski muzej, 2002. Foto: Žiga B. |
Spomenik se nahaja na parkirišču zraven stanovanjskih blokov Trg revolucije 20 in 22. Okoli so postavljeni tudi drugi različni funkcionalni objekti. |
— |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Žiga B., 11.12. 2016 |
— |
— |
— |
Figuralna skupina treh simboličnih personifikacij revolucionarnih obdobij trboveljske doline in žara z reliefnimi prizori iz življenja rudarjev |
Trbovlje |
— |
|
Padlim rudarjem topilcem |
5. maja 1945 se je pričel organiziran in uspešen napad borcev Bračičeve brigade na nemško postojanko v Žerjavu. Postojanka je bila 6. maja zjutraj že uničena, zato so na poslopju zavihrale slovenske zastave, ki so jih izobesili domačini. Še istega dne so se Nemci vrnili v Žerjav in drugim v opomin ustrelili tri krajane, zaposlene v topilniških obratih rudnika, ki so sodelovali pri izobešanju zastav. |
Znotraj topilniškega dvorišča na fasadi jedilnice.( Za ogled se je treba najaviti v tajništvu uprave) |
V TOPILNICI SO BILI 6. 5. 1945 OD SOVRAŽNIKA USTRELJENI ERŽENIČNIK KATICA SELIŠNIK JANEZ TOMŠE LJUDMILA ZA NAŠO SVOBODO SO DALI SVOJE ŽIVLJENJE |
— |
— |
— |
— |
A. Ovnič, 22. APRIL 2017 |
— |
— |
— |
— |
Črna na Koroškem |
— |