Na gasilskem domu v Črni na koroškem je vzidana spominska plošča petim padlim partizanom -nekdanjim  gasilcem.

Vir: Spomeniki in znamenja NOB v Mežiški dolini

Avtorja: Prof. Janez Mrdavšič, Alojz Krivograd

V SPOMIN PADLIM ČLANOM V NOB

1941 - 1945

LINASI PETER, ŠTIRN JOŽE, ŠTEFAN MAKS, ADOLF VEČKO, PETER VRTAČNIK

Frančišek Švegel:  Datum rojstva: 28.01.1917, Kraj rojstva: Gunclje, Kraj bivanja: Gunclje;
                               Datum smrti / izginotja: 04.05.1945, Kraj smrti / izginotja: Volčje jame na Turjaku

• Frančišek Švegel. Sistory.

Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123 
Geslo: turjaškežrtve123

                                   [križ]

ŠVEGELJ                                             ŽELE

FRANC
* 28. 1. 1917     + 5. 5. 1945

Spomenik je oblikovan v obliki granitnega obeliska. 
Med obnovo gradu so obelisk prestavili z dvorišča pred gradom ven ob cesto in ga še niso vrnili nazaj na dvorišče, kjer sta pokopana politični komisar Kozjanskega odreda Jožko Planinc - Kostja in politični komisar Kozjanskega odreda Džordže Popović, ki je padel leta 1945. Projektant arhitekt Dušan Samec. 

• Vodnik po partizanskih poteh, 1978, str. 587) 
• Po "Sistory" Josip PLANINC roj. 07.07.1923 v Kostanjeku.
• EŠD 4724
• Vir fotografije 1: https://kraji.eu/slovenija/grad_podsreda/photos/slo
• Prvotna lokacija spomenika

  TU STA POKOPANA 
           KOMISAR  
KOZJANSKE EDINICE 
       NOV - PADEL 
       20.XII.1943 IN 
          KOMISAR
        BATALJONA 
     KOZJANSKEGA
      ODREDA NOV 
            PADEL 
              1945

NARALOČNIK BORIS17. 9. 1920 PADEL APRILA  1945

Spominsko obeležje spominja na borce tiskarje, ki so zgoreli v partizanski tiskarni 8. 2. 1944. Načrt je izdelal arhitekt Boris Grobovšek. 

Pomniki NOB na Škofjeloškem / (glavni in odgovorni urednik Krapež Stane). Ljubljana: Borec, 1986, str. 358-360.

Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 137-138.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 261.

Rajonska tehnika lll . Po načrtu arhitekta Toneta Mlakarja je organizacija Zveze borcev NOV Stara Loka obnovila od Nemcev požgani »Vešterski mlin«, v katerem je od leta 1943 do 8. feruarja 1944 delovala Rajonska tehnika III. »Vešterski mlin« je viden s ceste Skofja Loka—Železniki

Vir: Edo Turnher, SPOMENIKI NOB, VARSTVO SPOMENIKOV 1950-61, Zavod za spomeniško varstvo LRS, Ljubljana, Prežihova ulica 1,1962, str 331
S

Grob pokopališče Stara Loka

ZA SVOBODO STE BORILI SE

ŽIVLJENJE DALI TOD

VAS, KI SPITE V GOMILI

SLAVI NAJ VES SLOVENSKI ROD

SLAVA NJIM!

GOSAR PAVEL                 ROJ.  26.VI.1920

MARKIČ MATEVŽ               "       11.IX.1912

JANŠA SILVA                      "        9.IX.1920

ING.ANDERVOLD BENO   "      30.VI.1915

                           8.II.1944

Na marmornati plošči velikosti 118 krat 75 cm, na zahodni strani obnovljenega mlina je napis:

V TEJ ZGRADBI JE BIL MESECA DECEMBRA 1943 LETA ZGRAJEN BUNKER V KATEREM JE BILA PARTIZANSKA TEHNIKA. BUNKER SO ZGRADILI GOSAR PAVEL IN FLORJANČIČ ANDREJ POD STROKOVNIM VODSTVOM ZIHRL MILOŠA, KI JE TEDAJ DELAL V TEHNIKI V PRIMOŽEVI ŽAGI. V TEHNIKI SO DELALI GOSAR PAVEL, MARKIČ MATEVŽ IN ING.ANDERVOLT BENO. TOV. JANŠA SILVA-DARJA JE PRIŠLA IZ POKRAJINSKE TEHNIKE Z NALOGO, DA IZPOPOLNI DELO V TEJ TEHNIKI. RAVNO V TEM ČASU JE OKUPATOR PO ZASLUGI IZDAJALCEV DNE 8.2.1944  OBKOLIL TO ZGRADBO, TER OSTALA POSLOPJA IN IZVRŠIL PREISKAVO PRI KATERI PA NI NIČ NAŠEL. PO IZVRŠENI PREISKAVI SO NEMCI ZAŽGALI SOSEDOVO HIŠO, HLEV, ŽAGO IN MLIN. V NJEM PA SO ZGORELI TUDI VSI DELAVCI TE TEHNIKE GOSAR PAVEL, MARKIČ MATEVŽ, ING. ANDERVOLT BENO IN JANŠA SILVA.

Spomenik žrtvam črne roke ("ilegalno" delovanje domobrancev v SS hitlerjevih enotah) predstavljata dve tirnici zvarjeni v obliki črke "V", visoki do 3,5 m, ki imata na vrhu privarjeno peterokrako zvezdo, okoli 1,5 m od tal pa kovinsko ploščo nepravilnih oblik (trapez), velikosti 60 x 120 cm, z reliefiranim napisom.

Odkrit 1985. 14. 7. 2018 je bil fotografiran spomenik brez plošče. Na policijo je bila podana prijava poškodbe, odgovora ni bilo nobenega. 

EŠD 22738

NA TEM MESTU JE V LETIH 1941 - 43 TEKLA MEJA MED ITALIJANSKO IN NEMŠKO CONO. OD SEPT.1943. PA SO ITALIJANE ZAMENJALI DOMOBRANCI. V BLIŽINI MOSTU SO ČRNOROKCI UBIJALI AKTIVISTE OF IN JIH METALI V LJUBLJANICO.

1983                      ZB ZALOG

»Na pokopališču v Vanča vesi sta bila leta 1945 ustreljena Jože Šiftar in Fridi Fric iz Petanjec. Oba sta bila prisilno mobilizirana v madžarsko vojsko. Leta 1944 sta bila poslana na rusko fronto, od koder sta pobegnila in se vrnila v Petanjce, kjer sta postala žrtev izdajalca. Obsodili so ju na smrt in zgodaj, dne 17. januarja 1945, sta bila ustreljena na pokopališču v Vanča vesi. Občinski ljudski odbor M. Sobota in Zveza borcev bosta še letos postavila na pokopališču v Vanča vesi obema lep spomenik.« 

• Jože Gider, Spomenik bodo postavili, Pomurski vestnik IX/16–17 (1. maja 1957), str. 5. 

Po Sistory je Jožef Šiftar rojen v Petanjcih, samski, delavec, kraj smrti Vaneča vas.

• Fridi Fric

Jožefu Šiftarju so nagrobnik očitno postavili na pokopališču v Petanjcih, za Fridija Frica pa bo treba preveriti na sosednjih pokopališčih v Vanči vasi in Rankovcih.

[križ]

ŠIFTAR

JOŽEF   * 14. 3. 1923   + 17. 1. 1945

VEČNO V GROBU SPITE A V NAŠIH SRCIH ŠE ŽIVITE

• SIstory navaja Ime in priimek: Janez Filipič, Oče: Anton, Mati: Frančeska, Datum rojstva: 14. 05. 1901, Kraj rojstva: Log pri Brezovici, Kraj bivanja: Log pri Brezovici, Poklic (soc. status): tesar, Datum smrti/izginotja: 07. 01. 1944, Kraj smrti/izginotja: Sv. Urh, Kraj pokopa: Sv. Urh.

»»Še pred novim letom 1944 so se domobranci z Brezovice pri Ljubljani dogovorili z urhovci, da jim bodo v kratkem pripeljali na grič nekaj mož in fantov iz bližnjega Loga in Dragomera, za katere so vedeli ali pa vsaj sumili, da delajo za partizane.
  Okoli novega leta je z Nemci prišlo v Dragomer tudi več vlasovcev. Nemci so prisilili vaščane, da so vlasovce vzeli pod streho in jih oskrbovali z vsem, kar so potrebovali. Ljudje so se jih bali in izogibali. Imenovali so jih Mongole.
   Za novoletni dan so domobranci  pripravili družinam, ki so jim nameravali pobiti može ali sinove, kaj nenavadno presenečenje. […]   V Logu št. 47 se je žena tesarja Janeza Filipiča komaj pred nekaj dnevi vrnila iz bolnišnice.
 Vlasovci so po naročilu domobrancev rahlo trkali na vrata tesarjeve hiše, ki stoji v bližini gozda. Ponoči so se pri Filipiču pogosto oglašali partizani, med njimi njegov brat Lojzek, s partizanskim imenom Miha, in ga z rahlim trkanjem prebujali iz sna. Filipič je tudi tedaj, ko so trkali vlasovci, mislil, da so prišli partizani. Tokrat pa sta vdrla v kuhinjo dva Mongola in ga s pištolo v roki prisilila, da ju je odpeljal v sobo, kjer je ležala hudo bolna žena. Filipiču sta ukazala, da mora v posteljo, nato sta ugasila luč. V sobi z zatemnjenimi okni je nastala popolna tema. Kljub temi se je eden dotipal do ženine postelje in začel grabiti po njej. S ščitnikom vojaškega pokrivala se je dotaknil njenega čela. Ker je bil trd in mrzel, je žena mislila, da ji je nameril pištolo na čelo. Od strahu je odrevenela. Ni se mogla ne ganiti ne zavpiti. Nato ji je Mongol segel z roko pod srajco na gole prsi. Ta dotik jo je vzdramil iz otrplosti. Začela je loviti sapo in glasno stokati. Zaradi popolne teme mož ni vedel, kaj se dogaja v sobi. Ko pa je zaslišal ženino stokanje, je planil pokonci in prižgal luč. Zavpil je, da je žena bolna in naj jo pustita pri miru, ker se je komaj vrnila iz bolnišnice. Mongola sta izginila, z njima pa tudi več predmetov, ki so jima bili všeč. Filipič je šel k vežnim vratom, da bi jih zaklenil za razbojnikoma. Med zaklepanjem je slišal na vasi škodoželjni smeh. […] 
Tri dni za vlasovci so prišli domobranci iz postojanke na Brezovici. […]
Nato je kamion odpeljal do šole v Logu. Pred šolo sta stala 36-letni zidar Jakob Janša iz Loga št. 80 in 43-letni tesar Janez Filipič iz Loga št. 47. […]
Janeza Filipiča so domobranci prevarali, da je zunaj partizanska straža. Ko jim je odprl, jih je toliko vdrlo v hišo, da so se kar razlili po vseh prostorih. Še v klet so vdrli in jo pregledali. Žena je vstala iz bolniške postelje, da bi preprečila aretacijo, ki jo je neki domobranec z Blok, izredno dolge in suhe postave, napovedal možu. Prosila je domobrance, naj ji ne odpeljejo moža, ker nima nikogar, ki bi ji pomagal v hudi bolezni, ki jo prestaja. Vsa se je tresla od slabosti, ker je prvikrat vstala, odkar so jo odpustili iz bolnišnice, in obupno jokala. Obljubili so ji, da se bo mož že naslednjega dne vrnil. Ko so ga gnali iz hiše, je žena zaslutila, da ga ne bo nikoli več nazaj.
Janeza Filipiča in Jakoba Janšo so skupaj odgnali do loške šole, kjer sta ostala toliko časa, da so pripeljali Antona Slabeta. Nato so vse tri zaprli v šolsko poslopje. S kamionom so se odpeljali naprej proti Vrhniki do sedanjega cestnega nadvoza. […] Po kratki vožnji je kamion obstal pred šolo v Logu, kjer so strpali nanj še prve tri aretirance: Antona Slabeta, Jakoba Janšo in Janeza Filipiča. […] Ko so se domobranski oficir, njegov pomočnik in šofer okrepili z žganjem, so sedli nazaj v kabino kamiona in odpeljali aretirance na Brezovico. Ustavili so se pred gasilskim domom in jih nagnali skozi glavna vrata. […]
Matere, žene in sestre aretirancev so že navsezgodaj zamesile kruh in spekle nekaj priboljškov za svoje ljudi. […] Obisk pri svojcih je bil zelo žalosten. Aretirance in njihove sorodnike je težila slutnja, da se ne bodo nikoli več videli. […]
Bolna žena Janeza Filipiča se je, oprta ob palico, odpravila na železniško postajo na Logu in se pripeljala k možu. Prestrašil se je je, tako slaba je bila zaradi napora, ki ga je prestala, da je lahko še enkrat videla moža. Prinesla mu je zlato uro z zlato verižico in mu jo naskrivaj izročila za najhujšo silo. »Mogoče ti bo rešila življenje v internaciji,« mu je šepetaje govorila in se s težkim srcem poslovila od njega. Oba sta mislila eno: da se ne bosta nikoli več videla, a izrekel ni tega nobeden. […]
Še prej, preden se je 5. januarja 1944 stemnilo, so domobranci nagnali svojce aretirancev domov. Le Filipičeva žena je lahko ostala, ker je čakala na večerni vlak. Zaradi bolezni ni mogla peš domov. Ostala je v bližini gasilskega doma in čakala priložnosti, da morda še ugleda moža. Bila sta tako zelo navezana drug na drugega, da so se jima v stiski, v kakršni sta bila, misli, čustva in slutnje neprestano prepletale in jih še taka razdalja ni mogla prekiniti. Filipičeva je videla, kako so še pred mrakom pognali aretirance na cesto in močno zastražene peš gnali proti Ljubljani. Mož se je ozrl in jo zagledal. Še nekajkrat ji je z roko zamahnil, nato pa za vselej izginil za ovinkom.
Na viškem bloku so aretirance zvezali. Ker niso hoteli z njimi skoz mesto, so jih gnali na Cesto dveh cesarjev skoz Mestni log do Golovca, od tam pa na Sv. Urha.
Domobranci in njihovi sorodniki so vedeli, da aretiranih sovaščanov ni več med živimi.«

• Štefanija Ravnikar- Podbevšek, Sv. Urh, Kronika dogodkov iz narodnoosvobodilne vojne, Ljubljana: Založba Borec,1978, str. 453, 454, 455, 456, 457, 460, 461, 462.

[križ]
                FILIPIČ
JANEZ     *1901     +1944

PADLI BORCI

Krohnje Ferdinand    25.4.1910 - 17.12.1943

Trebše Marko          22..2.1924 - 13.6.1944

Cont Jožef              16.12.1907 - 20.10.1944

Žagar Franc             28.5.1920 - 6.10. 1943

Rot Alojz                 15.3.1912 - 26.4.1943

Melihen Ignac           8.10.1925 - 24.3.1944

Žagar Anton             10.2.1910 - 10.4.1943

Neznan parizan

Neznan partizan

Spomenik na glavnem trgu na Trnju v Železnikih je posvečen dvainšestdesetim padlim borcem in drugim žrtvam fašističnega nasilja z območja krajevne skupnosti Železniki. Odkrili so ga avgusta 1964. Relief na spomeniku je narejen po zasnovi akademskega slikarja Milana Batiste.

Med okupacijo so bili Železniki z vsem srcem na strani partizanov, skoraj vsaka hiša je imela koga v partizanih. V letu 1944 so enote 31. divizije dvakrat napadle trg, v ožinah nad Železniki so imeli partizani stalne kurirske in preskrbovalne poti. Raztreseni grobovi  v gozdovih okoli Železnikov pričajo o številnih borbah v tem delu Selške doline.

Na območju Selške doline sta bili 302 žrtvi fašističnega nasilja, od tega v Železnikih 56, na Češnjici 15, v Davči 31, v Martinj Vrhu 20, v Podlonku 23, v Selcih 36, na Zalem Logu 23.

Več...

Podatki o padlih:

Janko Benedičič, rojen 14. julija 1902 v Železnikih, učitelj, aretiran je bil 30. julija 1942 in ustreljen kot talec 31. julija 1942 v Mrtalozu pri Loškem Potoku kot eden izmed štirih učiteljev..

Karol Benedičič, rojen 4. novembra 1907 v Železnikih, krovec, v partizane je vstopil 13. junija 1943, padel je 17. decembra 1943 na Pokljuki.

Lovrenc Benedičič, rojen 8. avgusta 1905 v Železnikih, delavec, v partizane je vstopil 4. novembra 1944, padel je februarja 1945  v Ledinah nad Idrijo.

Anton Bertoncelj, rojen 12. januarja 1913 v Železnikih, šofer, v partizane je vstopil 25. januarja 1943, padel je 12. aprila 1944 na Ledinah.

Franc Bertoncelj, rojen 11. decembra 1921 v Železnikih, v partizane je vstopil 5. februarja  1943, padel je 22. marca 1943 v Belški grapi.

Milena Bertoncelj, rojena 14. septembra 1937 v Železnikih, ustreljena je bila skozi okno domače hiše 23. januarja 1944 ob partizanskem napadu na Železnike.

Štefan Bertoncelj, rojen 30. novembra 1921 v Železnikih, cestar, v partizane je vstopil 28. julija 1942, padel je 9. novembra 1942 na  Lipniški planini na Jelovici.

Miloš Debevc, rojen 23. januarja 1920 v Železnikih, študent, v partizane je vstopil februarja 1942, ujet, ustreljen je bil 28. februarja 1942 v Osečini.

Štefan Demšar, rojen 13. decembra 1914 v Železnikih, kovaški pomočnik, v partizane je vstopil junija 1943, padel je 22. januarja 1945 nad Jesenicami.

Radovan Dolenc, rojen 1. junija 1924 v Železnikih, študent, v partizane je vstopil 9. januarja 1943, padel je 8. oktobra 1944 na cesti Lokve–Trnovo.

Valentin Fajgelj, rojen 11. novembra 1918 v Železnikih, delavec, v partizane je vstopil 25. januarja 1943, umrl je 26. aprila 1945 v partizanski bolnišnici Pavla na Primorskem.

Janez Gartner, rojen 28. avgusta 1902 v Podlonku, gozdni delavec, v partizane je vstopil 27. novembra  1944, padel je 25. marca 1945 v Orehku pod Poreznom.

Franc Gortnar, rojen 3. februarja 1923 na Češnjici, pekovski pomočnik, v partizane je vstopil 9. januarja 1943, zgorel je v bunkerju 14. junija 1944 v Hrašah pri Smledniku.

Dušan Jaške, rojen leta 1925 v Železnikih, dijak, v partizane je vstopil januarja 1944, padel je aprila 1945 pri Čepovanu na Primorskem.

Franc Jelenc, rojen 3. oktobra 1913 v Smolevi, gozdni delavec, v partizane je vstopil februarja 1942, padel je avgusta 1942 nad Novakom na Jelovici.

Franc Kavčič,  rojen 1. julija 1924 v Železnikih, cestar, v partizane je vstopil 9. januarja 1943, padel je  junija 1944 na Koroškem.

Janko Kavčič, rojen 31. marca  1919 v Železnikih, tovarniški delavec, v partizane je vstopil septembra 1943, padel je 27. januarja 1945 v Cerknem.

Vinko Kavčič, rojen leta 1909 v Železnikih, delavec, aretiran in ustreljen je bil kot talec 16. julija 1942 v Kovorju.

Anton Kemperle, rojen 16. januarja 1913 na Češnjici, trgovski pomočnik, v partizane je vstopil 9. januarja 1945, padel je 13. januarja 1945 na Češnjici.

Janko Keržar, rojen 2. julija 1920 v Železnikih, študent, v partizane je vstopil septembra 1943, ranjenega so ujeli in po mučenju obesili domobranci 23. marca 1945 v Rovtu v Selški dolini.

Janez Klopčič, rojen 20. decembra 1925 v Železnikih, gradbeni delavec, v partizane je vstopil 5. aprila 1943, padel je 13. septembra 1943  pri Ovčji vasi na poti iz Smoleve v Železnike.

Miro Klopčič, rojen 6. avgusta 1922 v Železnikih, gradbeni delavec, borec od avgusta 1942, ujet 23. aprila 1943, ustreljen kot talec 14. julija 1943 pri Dolenji vasi.

Anton Koblar, rojen 14. februarja 1907 v Martinj Vrhu, čevljar, v partizane je vstopil 13. junija 1943, umrl je ranjen 1944 v partizanski bolnišnici Pavla na Primorskem.

Jože Krek, rojen 25. marca 1926 v Ojstrem Vrhu, kmečki delavec, v partizane je vstopil spomladi  1944, padel je 5. aprila 1945 v Zabukovju na Primorskem.

Franc Kristan, rojen 13. novembra 1925 v Železnikih, čevljarski vajenec, v partizane je vstopil 18.  februarja 1943, padel je aprila 1945  v Svetem pri Komnu.

Jože Kristan, rojen 31. oktobra 1922 v Železnikih, usnjarski pomočnik, v partizane je vstopil 4. februarja 1943, padel je 23. aprila 1943 v Železnikih.

Bogomil Lotrič, rojen 1. julija 1927 v Železnikih, učenec, v partizane je vstopil 15. avgusta 1943, padel je zadet od letalske bombe 29. oktobra 1944 kot borec Krajiške brigade.

Franc Lotrič, rojen 23. novembra 1923 v Železnikih, ključavničarski vajenec, v partizane je vstopil aprila 1943, padel je v noči na 4. oktober 1943 v Javorjah.

Štefan Lotrič, rojen 21. novembra 1928 v Železnikih, je bil 20. decembra 1943 imenovan za poveljnika Pionirskega odreda Rdeča roža v Železnikih, od marca 1944 se je odred imenoval Ratitovec. Štefan Lotrič in njegova družina so bili zaradi njegovih drznih akcij izgnani v Begunje in nato v Goričane. Iz Goričan je Štefanu uspelo pobegniti, priključil se je kurirjem na karavli G-3. Padel je 4. aprila 1945 v zadnji sovražnikovi ofenzivi pri Mšiču v Martinj Vrhu.

Leopold Mlakar, rojen 29. julija 1919 v Železnikih, padel je leta 1944 neznano kje.

Janez Mohorič, rojen 26. avgusta 1910 na Prtovču, čevljarski pomočnik, v partizane je vstopil leta 1943, padel je spomladi 1945 na Primorskem.

Mihael Mohorič, rojen 27. septembra 1894 v Martinj Vrhu, šofer, v partizane je vstopil 26. decembra 1944, padel je 24. marca 1945 na Mali Jelovici.

Alojzij Nastran, rojen 24. junija 1925 v Martinj Vrhu, kmečki delavec, v partizane je vstopil februarja 1943, ujet in ustreljen je bil kot talec 19. aprila 1943 pri Kropi.

Janez Nastran, rojen 17. decembra 1920 v Martinj Vrhu, gradbeni tehnik, v partizane je vstopil 26.  junija 1943, umrl je 18. maja 1944 v partizanski bolnišnici v Davči.

Apolonija Oblak, rojena leta 1889 v Železnikih, gospodinja, internirana je bila leta 1943, umrla je leta 1944 na Bavarskem.

Franc Oblak, rojen 6. oktobra 1924 v Železnikih, delavec, v partizane je vstopil 10. januarja 1943, ujet in ustreljen je bil marca 1945 na Primorskem.

Neža Oblak, rojena leta 1901 v Železnikih, gospodinja, aretirana je bila leta 1943, umrla je 26. maja 1945 v Bergen-Belsnu.

Stanislav Oblak, rojen 19. novembra 1924 v Železnikih, v partizane vstopil 9. januarja 1943, ujet in pripeljan v begunjske zapore 24. aprila 1943, ustreljen 28. aprila 1943  kot talec v Gabrku v Poljanski dolini .

Franc Pavšič, rojen 20. avgusta 1922 v Železnikih, usnjar, v Selško četo je vstopil 23. februarja 1942, padel je na Rovtu nad Crngrobom 27. marca 1942 kot borec Selške čete.

Valentin Pavšič, rojen 5. marca 1915 v Železnikih, usnjar, 23. decembra 1941 je vstopil v Cankarjev bataljon, padel je 8. avgusta 1942 kot borec Selške čete na Jelovici.

Janko Pogačnik, rojen 24. decembra 1924 v Železnikih, delavec, v partizane je vstopil januarja 1943, padel je 24. oktobra 1943 na Srednjem Brdu v Poljanski dolini.

Anton Potočnik, rojen 27. decembra 1918 v Selcih, mizarski pomočnik, v partizane je vstopil poleti 1943, padel je 18. marca 1944 na Ledinah.

Janez Potočnik, rojen 1898 v Martinj Vrhu, kmečki delavec, v partizane je vstopil jeseni 1944, padel je v zadnji ofenzivi marca 1945 na Mladem vrhu.

Janez Potočnik, rojen 30. septembra 1925 v Železnikih, delavec, v partizane je vstopil 15. junija  1943, padel je 17. maja 1944 na Jesenovcu pri Železnikih.

Janko Potočnik, rojen 24. septembra 1924 v Železnikih, v partizane je vstopil 9. januarja 1943, padel je 24. oktobra 1943 na Srednjem Brdu v Poljanski dolini.

Jože Potočnik, rojen 21. maja 1915 v Železnikih, kmečki delavec, v partizane je vstopil 20. maja 1943, padel je 24. aprila 1945 v Voglarjih nad Novo Gorico.

Anton Primožič, rojen 11. maja 1923 v Železnikih, sodarski pomočnik, v partizane je vstopil 28. junija 1943, padel je 16. decembra 1943 na Pokljuki.

Viktor Simončič, rojen leta 1914 v Zagorju, strojni mehanik, v partizane je vstopil 9. marca 1944,  padel je pri Zakrašniku pri Sv. Lenartu 12. junija 1944.

Vinko Šifrer, rojen 15. julija 1912 v Ljubljani, ključavničar v Železnikih, aretiran je bil 18. oktobra 1941 in ustreljen kot talec 4. decembra 1941 v Begunjah.

Jože Šmid, rojen 25. avgusta 1925 v Železnikih, dijak, v partizane je vstopil januarja 1943, padel je avgusta 1943 nad Dobrničem na Dolenjskem.

Marjan Šmid, rojen 6. septembra 1922 v Železnikih, dijak, aretiran je bil avgusta 1941, umrl je septembra 1942 v Auschwitzu.

Rafael Šmid, rojen 11. oktobra 1905 na Jesenovcu, kmečki delavec, v partizane je vstopil novembra 1944, padel je 18. decembra 1944 pri Gorenji vasi.

Uršula Šmid, rojena 20. novembra 1866 v Železnikih, gospodinja, ustreljena je bila oktobra 1942 na Jesenovcu pri Železnikih.

Valentin Šmid, rojen 2. februarja 1908 v Železnikih, sodarski pomočnik, v partizane je vstopil 15. junija 1943, padel je v noči na 4. maj 1945 pri Idriji.

Andrej Špacapan, rojen 28. decembra 1906 v Ameriki, priložnostni delavec, v partizane je vstopil 28.  novembra 1944, padel je 23. januarja 1944 na Gabrški Gori.

Alojz Špendal, rojen 18. junija 1908 v Železnikih, soboslikarski pomočnik, v partizane je vstopil 13. marca 1943, padel je leta 1944 neznano kje.

Jakob Šuštar, rojen leta 1914 v Železnikih, delavec, v partizane je vstopil 14. junija 1943, padel je 22. decembra 1944 pri Knapah v Selški dolini.

Ciril Tavčar, rojen 5. julija 1908 v Železnikih, dimnikarski pomočnik, v partizane je vstopil 1. julija 1943, padel je 24. marca 1945 v Rovtu v Selški dolini.

Anton Torkar, rojen 6. septembra 1921 v Železnikih, priložnostni delavec, v partizane je vstopil 5.  februarja 1943, padel je 21. julija 1943 v Labinjah pri Cerknem.

Janez Trojar, rojen 7. avgusta 1913 v Ojstrem Vrhu, mizarski pomočnik, v partizane je vstopil junija 1943, ujet je bil jeseni 1943, umrl je 1. maja 1945 v Mauthausnu.

Jože Veber, rojen leta 1921 v Železnikih, žagar, v partizane je vstopil septembra 1942, podlegel je ranam 29. aprila 1943 v Kališah v Selški dolini.

Leopold Veber, rojen 29. novembra 1919 v Železnikih, trgovski pomočnik, aretiran je bil 14. septembra 1942, umrl je 21. aprila 1945 v Dachauu.

Janko Vrhunc, rojen 24. oktobra 1922 v Železnikih, sodarski pomočnik, v partizane je vstopil 10. februarja 1943, padel je 17. aprila 1944 v Zgornjih Novakih pri Cerknem.

Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 387-390.

Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/381elezniki.html

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 269.

EŠD 6010

     Napis na desni strani spomenika
                                 1941 - 1945
BENEDIČIČ JANKO               BENEDIČIČ KAROL
BENEDIČIČ LOVRO          BERTONCELJ ANTON
BERTONCELJ FRANC     BERTONCELJ MILENA
BERTONCELJ ŠTEFAN               DEBEVC MILOŠ
DEMŠAR ŠTEFAN                DOLENC RADOVAN
FAJGELJ VALENTIN                GARTNAR JANEZ
GORTNAR FRANC                        JAŠKE DUŠAN
JELENC FRANC                          KAVČIČ FRANC
KAVČIČ JANKO                           KAVČIČ VINKO
KEMPERLE ANTON                  KERŽAR JANKO
KLOPČIČ JANEZ                         KLOPČIČ MIRO
KOBLAR ANTON                               KREK JOŽE
KRISTAN FRANC                         KRISTAN JOŽE
LOTRIČ BOGOMIR                    LOTRIČ FRANC
LOTRIČ ŠTEFAN                     MOHORIČ JANEZ
.
     Napis na desni strani spomenika
MOHORIČ MIHA               MLAKAR LEOPOLD
NASTRAN ALOJZ                 NASTRAN JANEZ
OBLAK APOLONIJA                 OBLAK FRANC
OBLAK NEŽA                         OBLAK STANKO
PAVŠIČ VALENTIN                   PAVŠIČ FRANC
POGAČNIK JANKO            POTOČNIK JANEZ
POTOČNIK JANEZ             POTOČNIK JANKO
POTOČNIK ANTON           PRIMOŽIČ ANTON
SIMONČIČ VIKTOR                 ŠIFRER VINKO
ŠMID JOŽKO                            ŠMID MARJAN
ŠMID VALENTIN                      ŠMID URŠULA
ŠMID RAFAEL                 ŠPACAPAN ANDREJ
ŠPENDAL ALOJZ                   ŠUŠTAR JAKOB
TAVČAR CIRIL                      TORKAR ANTON
TROJAR JANEZ                          VEBER JOŽE
VEBER LEOPOLD                VRHUNC JANKO

Spomenik lokalnega pomena.

 Na koncu vasi Stare Žage pod parkiriščem ob cesti, ki pelje iz Podturna proti Črmošnjicam stoji na levi strani potoka Črmošnjičica  večja neobdelana skala, na katero je pričvrščena spominska plošča iz svetlo sivega kamna. Spominsko obeležje spada v sklop Območja partizanskih delavnic.

V sklop partizanskih bolnic je spadal tudi sanitetni ekonomat, ki je skrbel za redno preskrbo postojank - bolnic s hrano in drugimi predmeti za vsakdanjo potrebo. Sanitetni ekonomat v Starih Žagah je oskrboval bolnice na Rogu. Zaradi potreb v bolnicah pa je razvil še raznovrstno dejavnost, kot so razne delavnice (šivalnica, pralnica, mlin, pekarna, mesarija, čevljarska delavnica) in razna skladišča.

Za celotno organizacijo in delovanje sanitetne službe v slovenski partizanski vojski je skrbel sanitetni oddelek glavnega štaba NOV in POS. Vodil ga je načelnik - zdravnik s pomočjo  referentov posameznih sekcij in glavnim kirurgom. Tako je imel referente za operativno vojsko, za sanitetno službo vojnega zaledja, za pomične bolnišnice, za preventivo in higieno, za lekarniško službo in veterinarsko službo.

Ker so se pokazale potrebe, so se razvijale tudi sekcija za evakuacijo ranjencev v Dalmacijo in Italijo, sekcija za povezavo s civilno saniteto, pa tudi ortopedske delavnice.

Spomenik, odkrit avgusta 1976, stoji na manjši ravnini porasli s praprotjo in grmičevjem. Do njega s parkirišča vodi kolovozna pot, ki je hkrati dostop do razpadajočega Pahingerjevega mlina na desnem bregu potoka, kjer je bil sedež ekonomata.

Spominska plošča je posvečena sedežu ekonomata  Slovenskih centralnih vojnih partizanskih bolnic (SCVPB).

EŠD 8675 

NA TEM KRAJU JE BIL

SEDEŽ EKONOMATA

SLOVENSKIH

CENTRALNIH VOJNIH

PARTIZANSKIH BOLNIC

OD MARCA      DO MAJA

1943                 1945

Vir: knjiga Pomniki NOB na območju občine Sevnica, str. 78.

Grob borcev Kozjanskega odreda, padlih v času nemške ofenzive "Divja svinja", ko so se borili z ustaši.

Opomba 1: Stanje nagrobne plošče se slabša, ampak je še vzdržno. V slabšem stanju je dostop do groba; stopnice so zasute in majave, na strmem bregu za koga že kar nevarne.

          BORCI
   KOZJANSKEGA
         ODREDA

Padli v borbi z ustaši
     decembra 1944

Odkrit 26. 6. 1975 (na zadnji šolski dan leta), izdelali učenci OŠ Kobarid pod mentorstvom Miloša Volariča. 

• JSNP 175
• Primorske novice 18. 7. 1975

Miloš Volarič: https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi807671/

Glej Spomenik Rajku Bergincu

Fotografije 3/1 do 3/3: Slovesnost ob odkritju spomenika v Starem selu na zadnji šolski dan leta 1975. Vir: Oddaja Ne prezrite, 16. 9. 1975, TV Ljubljana.