| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Tone Kump |
Anton Kump. Sistory. |
Pokopališče Stari trg |
[zvezda] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
29.4.2024. 00:00 |
13.9.2025. 17:58 |
M. Kermavnar, 13.9.2025, dodal podatke iz Sistory in katastrske podatke. |
Nagrobnik |
Črnomelj |
K. o. 1557 STARI TRG OB KOLPI, parcela *1 |
|
Šentrupert pri Velkovcu |
Tu je stal kip treh partizanov, ki so ga 1953 razstrelili, ostal je le podstavek z napisom Padlim za svobodo v borbi proti fašizmu. Zaradi govora ob odkritju 1947 je bil zaprt govornik Karel Prušnik - Gašper. Spomenik so na novo postavili na Peršmanovi domačiji nad Lepeno pri Železni Kapli.
Geslo: DVOJNIK spomenika Šentrupert pri Velikovcu, pokopališče ? |
Šentrupert pri Velikovcu [natančna lokacija razstreljenega spomenika ni označena] |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Hladnik, 25. 10. 2020, neobiskano nedokončano |
7.4.2024. 00:00 |
19.9.2025. 21:50 |
M. Kermavnar, 7.4.2024, dodal opombo DVOJNIKu in spremenil status v neobiskan. |
— |
Avstrija |
— |
|
MEDVODE - Doprsni kip Ota Vrhunca - Blaža |
V parku pred osnovno šolo Ota Vrhunca - Blaža Ostrovrharja v Medvodah, Ostrovrharjeva 4, je bil postavljen doprsni kip, delo kiparja Antona Sigulina. Odkrit je bil 27. aprila 1982 na pobudo delovnega kolektiva in krajevne organizacije ZB NOV Medvode. Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 101. |
Po Gorenjski cesti do krožišča na vrhu klanca se zapelje na izvoz na Finžgarjevo ulico. |
OTO VRHUNEC BLAŽ . 1 9 8 2 |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
19.avgust 2021 D.Divjak |
19.8.2021. 00:00 |
— |
Obiskala Mojca Župančič 6. 6. 2022, v šoli so mi prijazno pomagali in izvedela sem, da kipa ni več že od spremembe imena šole v OŠ Medvode leta 1996. Ravnateljica pravi, da nimajo izvirnega kipa, je pa reprodukcija v likovnem kabinetu. |
Doprsni kip |
Medvode |
K.o.:1973 -MEDVODE, 128/11 |
|
Sv. Lenart, spominski kamen pri kapeli |
Spominski kamen pri kapeli pri Sv. Lenartu je posvečen padlim domačinom iz naselij Sv. Lenart, Rovte, Golica, Spodnja in Zgornja Luša. Obeležje so odkrili 27. avgusta (po drugem viru 27. julija) 1961, stoji v neposredni bližini cerkve. Več... Podatki o padlih: Vinko Balanč, rojen 18. januarja 1921 v Spodnji Luši, gozdni delavec, v partizane je vstopil novembra 1944, padel je 17. februarja 1944 v Spodnji Luši. Ivan Bergant, rojen 15. junija 1927 pri Sv. Lenartu, kmečki delavec, v partizane je vstopil decembra 1943, padel je 19. aprila 1945 pri Sv. Lenartu. Janez Bergant, rojen 12. maja 1902 pri Sv. Lenartu, kmet, v partizane je vstopil decembra 1944, padel je 9. aprila 1945 pri Sv. Lenartu. Janez Bernik, rojen 4. maja 1894 v Spodnji Luši, kmečki delavec v Krivem Brdu, ustrelili so ga domobranci 29. oktobra 1944 v Spodnji Luši. Jože Bertoncelj, rojen 6. aprila 1926 na Golici, kmečki delavec, v partizane je vstopil leta 1944, padel je 10. oktobra 1944 v Pozirnu. Anton Demšar, rojen 9. decembra 1916 pri Sv. Lenartu, mizarski pomočnik, v partizane je vstopil maja 1943, padel je 15. julija 1943 na Jelovici. Ignacij Demšar, rojen 27. julija 1922 pri Sv. Lenartu, kmečki delavec, v partizane je vstopil novembra 1943, padel je 15. decembra 1943 na Jelovici. Leopold Demšar, rojen 15. novembra 1920 pri Sv. Lenartu, čevljarski pomočnik, v partizane je vstopil novembra 1943, padel je 15. decembra 1943 na Pokljuki. Milan Dolenc, rojen 18. septembra 1920 pri Sv. Lenartu, uradnik, v partizane je vstopil marca 1943, zgorel je kot ranjenec v partizanski bolnišnici pri Komendi 13. junija 1944. Vincencij Dolenc, rojen 20. marca 1924 na Golici, kmečki delavec, v partizane je vstopil januarja 1943, pogrešan od 1. maja 1945. Viktor Dolenc, rojen 3. decembra 1922 pri Sv. Lenartu, kmečki delavec, v partizane je vstopil februarja 1943, ujet in ustreljen je bil 31. marca 1945 v Bodovljah. Franc Koblar, rojen 19. decembra 1889 v Martinj Vrhu, krojač, aretiran je bil 12. marca 1942, ustreljen je bil kot talec 31. marca 1942 v Dragi pri Begunjah. Stanislav Lavtar, rojen 7. maja 1917 v Spodnji Luši, mizarski pomočnik, v partizane je vstopil oktobra1943, padel je decembra 1943 na Prtovču. Anton Mesec, rojen 21. junija 1903 v Rovtu, kmet, v partizane je vstopil oktobra 1944, padel je 24. marca 1945 na Mladem vrhu. Silvester Pegam, rojen 31. decembra 1924 pri Sv. Lenartu, kmečki delavec, v partizane je vstopil januarja 1943, ranjen je bil marca 1943 pri Polhovem Gradcu, umrl je v partizanski bolnišnici leta 1943. Mirko Polak, rojen 30. oktobra 1923 v Zgornjih Pirničah, pečar, dezertiral iz nemške vojske, v partizane je vstopil oktobra 1944, padel je kot mitraljezec Škofjeloškega odreda 24. marca 1945 pri preboju iz sovražnikovega obroča pri Sv. Lenartu. Jakob Potočnik, rojen 30. aprila 1902 v Rovtu, kmet, v partizane je vstopil 12. decembra 1941, ujet in ustreljen kot talec 15. januarja 1942 v Dragi pri Begunjah. Jakob Potočnik, rojen 11. junija 1915 pri Sv. Lenartu, mizarski pomočnik, v partizane je vstopil novembra 1943, padel je 15. decembra 1943 na Pokljuki. Peter Potočnik, rojen 18. februarja 1905 pri Sv. Lenartu, kmečki delavec, v partizane je vstopil septembra 1944, pogrešan od 25. marca 1945. Anton Slapnik, rojen leta 1910 na Selu pri Žireh, padel je leta 1945 pri Sv. Lenartu. Franc Tavčar, rojen 7. avgusta 1917 v Rovtu, oficir, v partizane je vstopil junija 1943, padel je junija 1944 pri Metliki. Franc Tavčar, rojen 17. marca 1927 v Spodnji Luši, kmečki delavec, v partizane je vstopil avgusta 1944, padel je 14. januarja 1945 v Koprivi na Krasu. Ignacij Trojar, rojen 6. avgusta 1905 v Zgornji Luši, trgovec, aretiran je bil februarja 1942, umrl je 10. novembra 1942 v Dachauu. Jakob Trojar, rojen 6. avgusta 1905 v Zgornji Luši, kmečki delavec, aretiran je bil februarja 1942, umrl je 6. decembra 1942 v Sachsenhausnu (Dachau). Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 173-175. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/sv-lenart.html Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 265. Opomba 1: Prostor okoli obeh spomenikov je ograjen z robniki, a ni vzdrževan. Foto 3/4. |
Obeležje stoji pri kapelici ob cesti proti Rovtu, 180 m od cerkve Svetega Lenarta oziroma 100 m od parkirišča cerkve, Sv. Lenart 21. |
1941 [zvezda] 1945 TUKAJ SO POKOPANI: |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar, dop. M. Hladnik, foto 4 Nejc Pečko 5. 6. 2020
Dopolnil D.Divjak, 24. november D.Divjak |
3.9.2023. 00:00 |
— |
24.11.2020-dopolnil podatke, D.Divjak
M. Kermavnar, 3.9.2023, dodal fotografiji 3/2 do 3/4, Opomba 1 |
Kamen |
Škofja Loka |
K.o.: 2069 Lenart, št.parc.: 464/8 |
|
Vidalijevi |
Vili Vidali, rojen 1923 v Laškem, je bil pred vojno trgovski pomočnik. Mladi trgovci v Laškem so imeli močno odporniško organizacijo, v kateri je deloval. Ob razkritju OF v Laškem je bil 7. julija 1942 aretiran in 22.7. ustreljen kot talec v Celju.Vir: Andrej Mavri, Laško pod kljukastim križem. |
Pokopališče Laško |
VILI VIDALI *8.7.1923 *22.7.1942 Ustreljen kot talec |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
22.9.2022. 01:00 |
— |
— |
Nagrobnik |
Laško |
1026 LAŠKO, 528 |
|
Viktor Logar, Otoška dolina |
|
Na križišču gozdnih cest pribl. 800 m JZ od lovske koče v Otoški dolini (Mali žleb). |
TU JE BIL UBIT OD FAŠISTOV |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po fotografijah in podatkih Mojce Luštrek. |
18.9.2021. 00:00 |
— |
— |
— |
Pivka |
— |
|
Rennici |
"fascist concentration camp for civilians from Yugoslavia, mostly rounded up by Italian troops in Slovenia and in particular in the then Province of Ljubljana. It is estimated that in eleven months of activity (from October 1942 to September 1943), the camp hosted about ten thousand prisoners, 159 of whom lost their lives because of the prohibitive conditions of detention. The remains of most of the victims are kept in the Shrine of the Slavs located within the Sansepolcro cemetery. After decades of neglect, recently in the area where the concentration camp lied, the Renicci Memorial Park was built, and annually hosts the celebrations for the Day of Remembrance. The first deportations to Renicci are dated 10 October 1942, while in December the prisoners were already over 3,800. Between July and August 1943, fascism fell and coincided with the arrival to Renicci of hundreds of political prisoners transferred from Ustica, Ventotene and Ponza. The camp underwent strikes and protests. Soldiers guarding the camp after September 8 deserted the camp in great numbers, fearing the arrival of the Germans. On 14 September 1943 the prisoners without supervision, fled, dispersing to the surrounding areas, almost all of them joining the partisans active in the Apennines between Tuscany and Marche.[1] Among those who died fighting along with partisan sources were Anton Firman, Valentino and Marinko Bordon Dušan, Luka Pelovič, Stefano Recek and Carlo Zimperman. The fate of Jose Skuli and Alois Bukovac remains unknown."
Med tu umrlimi je bil tudi Jože Činkole (* 1913) Srebrnice), ki ga navaja
farna plošča na pokopališču Šmihel, Novo mesto med padlimi domobranci. [?] |
Kraja Rennici iskanje po zemljevidu ne najde, pač pa Giardino della Memoria, Str. Vicinale di Mutale, 99, 52031 Motina AR, Italija.
43.575167,12.036806 |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Hladnik |
5.12.2020. 00:00 |
— |
— |
— |
Italija, Anghiari |
— |
|
Grosuplje, Kadunc Jože - Ibar |
Spomenik postavljen leta 1989. Jože Kadunc - Ibar, slovenski partizan in narodni heroj, * 27. april 1925, Dobrepolje, † 16. oktober 1944, Cikava pri Grosupljem (padel v boju).
Glej zapis o kraju kraj smrti, Cikava 6. Septembra 2024 stoji samo podstavek, bronastega doprsnega kipa ni. Spomenik je vandaliziran. fotografija 4/1: Mira Hladnik |
Grosuplje, na cerkvenem hribu v središču mesta pod cerkvijo sv. Mihaela.
Hiša v bližini: Hribska pot 6 |
KADUNC JOŽE - IBAR |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 21.09.2024, po fotografijah Zdenke Primožič |
21.9.2024. 00:00 |
— |
— |
Doprsni kip |
Grosuplje |
K.o. 1783 Grosuplje Naselje, parc. št. 1782 |
|
Prečnik |
— |
Na hiši Prečnik 5, Gornji Prečnik / Precenico Superiore |
OB TRIDESETLETNICI OSVOBODITVE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
5.2.2022. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Italija |
— |
|
Sprejemno središče Baze 20, Kočevski Rog |
SPOMENIK LOKALNEGA POMENA Sprejemno središče stoji na Kočevskem Rogu, ob Červanovi cesti, na robu območja Baze 20. Stavbo sestavljata dva večja pritlična trakta, ki ju na eni strani povezuje skupen prostor z vhodnim delom. Med obema centralnima prostoroma, ki se s stekleno steno na južni strani odpirata v gozd, je urejen atrij. Notranji prostor pritličnega objekta zamejuje krhek obod fasadnih panelov iz pranih plošč, nad njimi lebdi streha, simbol zavetja. Nosilna obodna in strešna konstrukcija je izdelana iz lepljenega lameliranega lesa. Objekt je bil grajen po načrtih Otona Jugovca leta 1989. Stavba je delno podkletena. V kletnem delu so urejeni prostori za servisiranje celotnega objekta, ki je bil zasnovan predvsem za potrebe obiskovalcev spomeniškega območja Baze 20. Osnova koncepta hiše je dialog z gozdom. Stranske fasade se zožujejo, prekinjajo jih pasovi svetlobnih pasov, ki so zamaknjeni za fasadnimi ploščami. Tak način gradnje objekta je predstavljal takrat novost pri gradnji večjih javnih objektov Sloveniji. Objekt je v lasti KRKE – Tovarne zdravil Novo mesto in počasi propada. Danes je sprejemno središče v neposredni bližini v lesenem objektu poimenovanem Lukov dom. V letu 2018 je Občina Dolenjske Toplice pridobila za zemljišče in objekt stavbno pravico. V objektu deluje izpostava Dolenjskega muzeja Novo mesto s stalnim predstavnikom, ki je hkrati tudi vodnik po Rogu.
|
Nad Červanovo cesto, 50 metrov nad parkiriščem za Bazo 20 stoji tako imenovani Mačkov dom, vpisan kot Sprejemno središče za Bazo 20.
Koordinate: N 45º 41' 51,00", E 15º 02' 54,38"
|
OB 50. OBLETNICI ZMAGE NAD NACIFAŠIZMOM KONCA II. SVETOVNE VOJNE IN OSVOBODITVE SE SLOVENSKI NAROD S PONOSOM SPOMINJA SODELOVANJA S SILAMI PROTIHITLERJEVSKE KOALICIJE KATERE VOJAŠKI PREDSTAVNIKI SO DELOVALI NA ROGU MED NARODNOOSVOBODILNIM BOJEM. 5. MAJ 1995 ZZB NOV SLOVENIJE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Kulovec 1.11.2019 |
16.7.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 16. 7. 2024, dodal fotografijo 3/2 Mojce Luštrek iz 26. 12. 2008 |
SPOMINSKA STAVBA |
Dolenjske Toplice |
K.O. PODSTENICE, pc št. 1611/455, 1611/456,Lastnik KRKA Tovarna zdravil Novo mesto |
|
Idrija, Grob borca Janka Vogriča |
Streljanje trinajstih talcev med nemško ofenzivo »Traufe« 13. novembra 1943 na Želinu pri Cerknem popisuje Stanko Petelin v knjigi Vojkova brigada: Izredno srečo je imel Janko Vogrič, takratni kurir štaba divizije in kasnejši borec Vojkove brigade. Ko je z motorjem pripeljal na križišče, so ga iznenada zgrabili Nemci. Skupno z drugimi ujetniki so ga postavili ob zid, da bi jih pokosili z brzostrelkami. V zadnjem hipu se je Janko pognal čez škarpo, toda sovražnikovi streli so bili hitrejši in so mu na dveh krajih prebili pljuča. Nemci so ga imeli že za mrtvega, toda vztrajnemu partizanskemu borcu se je posrečilo to, kar bi človek imel na prvi pogled za nemogoče: kljub hudim ranam se je v mraku priplazil ob potoku po hudi strmini navzgor prav v Jagršče, kjer so mu nudili prvo pomoč, nato pa ga spravili v bolnišnico. Dogodek je obeležen s spominsko ploščo na Želinu pri Cerknem, blizu hiše Straža 10. |
Pokopališče v Idriji, SV del.
Hiša v bližini: Gregorčičeva 12 |
Janko Vogrič 1918 - 1982 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 17.2.2018 |
10.5.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 10.5.2023, dodal Opis |
Nagrobna plošča s petokrako zvezdo |
Idrija |
K. o. 2357 Idrija mesto, parc. št. 2462
|
|
Lokavec, Plošča ustanovitvi 1. odbora OF za Lokavec |
Plošča je pravokotne oblike (40 X 50 cm), iz sivega marmorja, napis je vklesan in obarvan. Datum odkritja: 1.5.1965 Dopolnilo: Hiša na posestvu Rovtarše (prvi lastnik se je menda priselil iz Rovt) je opuščena in razrušena, plošča pa očitno odstranjena. Vaščani so povedali, da se potomci po smrti starega gospodarja niso mogli dogovoriti o delitvi dediščine in so pustili domačijo propasti. Plošča je že dolgo tega izginila. Bližnji sosed se še spominja, kako so kot šolarji nastopali pred hišo na nekdanji dan OF. |
Plošča je bila na dvoriščni fasadi nekdanje hiše Lokavec 143. Sedaj je zapuščena. in razvalina.
Danes nosi to številko druga stavba.
V Slokarjih za hišo št. 182 zavijemo levo. Cesta se kmalu spremeni v kolovoz, po brvi prečka Lokavšček, zavije desno in se spremeni v stezo. Ko zavije ostro levo, preide v redek gozd in v nekaj minutah "tavanja" privede do ruševin. |
OF |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
M. Kermavnar |
28.8.2020. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 13.3.2023, dopolnil s sliko in besedilom Mojce Luštrek |
Spominska plošča |
Ajdovščina |
2381 LOKAVEC, 1834/17 |
|
Peter Šprajc |
— |
I. in II. osnovna šola Žalec. Blizu hotela RUBIN. |
PETER ŠPRAJC - JUR |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S. Gradišnik, 28.maja 2021 |
— |
— |
— |
Kip |
Žalec |
— |
|
Grobišče na pokopališču |
Spominsko obeležje na grobišču na pokopališču v Poljanah je posvečeno spominu na šest prvoborcev poljanske skupine, ki so padli 22. januarja 1942 pri Muhu v Vinharjah. Prizmi sta bili odkriti 1. novembra 1964, pokopališče je na izhodu iz Poljan proti Delnicam. Po dražgoški bitki in spopadu na Mošenjski planini se je Cankarjev bataljon 14. januarja na planini Kališnik razdelil na več skupin, ki so od tod odšle prezimovat v razne kraje Gorenjske. Poljanski borci so se umaknili predvsem v domače hribovske vasi. Rudolf Robnik je svojo skupino vodil k Muhu v Vinharje, kamor je prispela 22. januarja 1942. Tu so se hoteli odpočiti, posušiti in okrepčati. Po izdaji so jih presenetili Nemci, ki so obkolili Muhovo domačijo, vnel se je neenak boj, v katerem je padlo pet borcev, Robnik si je sam vzel življenje, enega so Nemci zajeli. Kalanovo družino so izselili v taborišče, domačijo pa požgali. Podatki o borcih, padlih 22. januarja 1942 pri Muhu v Vinharjah Danijel ( Donat ) Demšar, rojen 15. februarja 1923 v Hotovlji, gradbeni delavec, udeleženec poljanske vstaje in dražgoške bitke. Alojz Dolinar, rojen 13. junija 1908 v Žabji vasi, kmečki delavec, udeleženec poljanske vstaje in dražgoške bitke. Pavel Košir, rojen 23. januarja 1907 v Bukovem Vrhu, mizar, udeleženec poljanske vstaje in dražgoške bitke. Jože Novak, rojen 13. marca 1915 v Ljubljani, živel na Dolenjem Brdu, kmečki delavec, v partizane je vstopil 22. decembra 1941, udeleženec poljanske vstaje in dražgoške bitke. Ciril Petrič, rojen 10. julija 1921 v Žabji vasi, kmečki delavec, udeleženec poljanske vstaje in dražgoške bitke. Rudolf Robnik, rojen 24. marca 1918 v Žabji vasi pri Poljanah nad Škofjo Loko, gradbeni delavec, poleti 1941 vodja sabotažne skupine v Poljanski dolini, ustanovitelj Poljanske čete 6. decembra 1941 pri Muhu v Vinharjah, borec Cankarjevega bataljona v decembrski vstaji in dražgoški bitki. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 238-239. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/poljane.html Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 266. |
Spominsko obeležje je na grobišču na pokopališču v Poljanah. |
DEMŠAR DONAT 1923 – 1942 NOVAK JOŽE 1915 – 1942 KOŠIR PAVEL 1907 – 1942 PETRIČ CIRIL 1921 – 1942 ROBNIK RUDOLF 1918 – 1942 DOLINAR ALOJZ 1908 – 1942
|
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar, M. Kermavnar, foto 4, 21.1.2020 |
— |
— |
— |
Spomenik |
Gorenja vas |
2047 DOBJE, 297 |
|
Homec, pokopališče, Zobavnik Ivan |
Zobavnik Ivan: Sistory navaja: Ime in priimek: Ivan Zabavnik, Oče: Ivan, Mati: Ivana, Po domače: Matijev, Datum rojstva: 22. 06. 1911, Kraj rojstva: Šmarca, Kraj bivanja: Šmarca, Stara občina: Homec, Nova občina: Kamnik, Poklic (soc. status): mizar, Datum smrti/izginotja: 29. 07. 1944, Kraj smrti/izginotja: pri Tunjicah v Pirčevi gmajni, Kraj pokopa: Homec pri Kamniku. Opomba: Ivan Zobavnik je napisan tudi na partizanskem spomeniku v Šmarci.
Zobavnik Albin: SIstory navaja: Ime in priimek: Albin Zobavnik, Oče: Janez, Mati: Ivana, Po domače: Matijev, Datum rojstva: 19. 02. 1913, Kraj rojstva: Šmarca, Kraj bivanja: Šmarca, Stara občina: Homec, Nova občina: Kamnik, Poklic (soc. status): krojač, Datum smrti/izginotja: 05. 09. 1944, Kraj smrti/izginotja: Sv. Križ pri Moravčah, Kraj pokopa: Homec. »45. ZOBAVNIK Albin Bolko, rojen 19. februarja 1903 v Šmarci pri Kamniku,
aktivist OF in član okrajne gospodarske komisije. Opomba: Letnica rojstva je v knjigi Silva Grgiča Zločini okupatorjevih sodelavcev (1903) druga kot na nagrobniku in v Sistory (1913). »2. ZOBAVNIK Albin, partizan. Rodil se je 19. februarja 1913 v Šmarci pri
Kamniku. Padel je 6. septembra 1944 pri Gabrovki. Opomba: Albin Zobavnik je napisan tudi na partizanskem spomeniku v Šmarci. |
Pokopališče Homec, Domžale, Iskalnik grobov Domžale, Homec, P: Z, V: _, S: 8 9 (Iskalnik grobov Domžale, Homec Dostop: 15. 5. 2024). |
ZOBAVNIK IVAN 1911 – 1944 MATIJEVI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 15.5.2024, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič. |
15.5.2024. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Domžale |
K. o. 1937 Homec, parc. št. 306 |
|
Spomenik Jožetu Moleku - Puntarju |
EŠD: 11736 Bronast doprsni kip upodablja Jožeta Moleka – Puntarja. Kip je delo Antona Sigulina, izdelan 1970. Kip je bil prestavljen s prvotne lokacije na fasadi šolske stavbe na kamnit podstavek na zelenico pred šolo, sedaj pa je zopet nameščen na kamnito konzolo na fasadi šolske zgradbe. Spomenik je bil odkrit 26. aprila 1970. Molek Jože – Puntar je bil rojen na Bregu 29.3.1911. Odraščal je v domači vasi. S 16 leti se je zaposlil na žagi veleposestnika. Leta 1934 se je z vso vnemo posvetil sindikalnemu gibanju. Postal je delavski zaupnik za Švigljevo žago na Bregu. V KPS je bil sprejet leta 1939, ko je bila v Borovnici formirana prva partijska celica. Bil je med ustanovitelji faškarske čete maja 1942 in njen prvi politkomisar. Med vojno je bil aktivist rejona Borovnica in notranjskega okrožja. Po vojni je opravljal odgovorne družbenopolitične funkcije. Po Jožetu Molku – Puntarju je poimenovan Molkov trg v Borovnici. Viktor Kirn, Imeli smo človeka – Puntarja, Naš časopis, Vrhnika, november 1979 Viktor Kirn, Puntarska Faškarija, Vrhnika, Naš časopis, 1982. Stanko Petelin – Vojko, Krajevna skupnost Podpeč - Preserje v NOB, Ljubljana, OK SZDL Vič-Rudnik, 1983 Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 66. Evidenčna številka po registru kulturne dediščine: 11736 |
Po poti za Rakitno do centra vasi Preserje pod Krimom do parkirišča pred Osnovno šolo Preserje, h. št. 60. |
JOŽE MOLEK PUNTAR |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Peter Palčič maj 2017 |
— |
— |
— |
Doprsni kip na konzoli |
Brezovica |
— |
|
Partizanska bolnišnica Pri mrliču |
. Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Bolnica1234 |
Dostop: Iz Kozarišč se peljemo po gozdnih cestah proti Mašunu. Po 6 km pri partizanskem spomeniku Ivanu Petriču in Antonu Mlakarju pod Cinkovcem zavijemo levo proti Grajševki (smerokaz). Na prvem razcepu po 600 m zavijemo desno in se peljemo mimo lovske koče na levi. Še 500 m naprej na desni opazimo rumeno-rdeč smerokaz MRLIČ. Krenemo za njim po močno erodiranem kolovozu navzgor. Ko ta zavije odločno levo, gremo mi na slabšega naravnost (puščica). Na drevesih se pojavijo zeleni znaki. Pri naslednji puščici desno kolovoz čisto na kratko res zavije desno, a takoj zatem levo. Nadaljujemo še 30 m proti vrhu Bezgovškega hriba, nato pa moramo skreniti desno navzdol v zaraščeno brezpotje. 50 m niže je treba najti puščico v levo in 15 m naprej še eno. Pod njo je že skala s ploščo. (Razdalje so približne.)
.
Lokacija: Na majhni čistini sredi gozda na približno 905 m (S 45.64600, V 14.48960) stoji skala s kovinsko ploščo: |
SPB-Slovenska partizanska |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Luštrek Mojca in Jani, 13.11.2022. Vnesel: M. Kermavnar |
13.11.2022. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Loška dolina |
K. o. 1649 Vrh, parc. št. 872/6 |
|
Karel Širok |
Karel Širok. Wikipedija. vsi123 |
Na pročelju h. št. 30 sredi Šmartnega, 50 m stran od spomenika ob vhodu v vas. |
Karel Širok Mladinski pesnik, borec za narodne pravice Slovencev Še enkrat bi rad KS. Goriških brd -- Šmartno 7. 6. 1991 |
— |
— |
— |
— |
Irma in Reinhard Kern, M. Hladnik |
— |
— |
— |
spominska plošča |
Brda |
— |
|
Prometni oddelek Železarne Jesenice |
Odkritje 29. 11. 1952, ob popisu ZB je bila plošča v slabem stanju. Arhiv ZB Jesenice Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 203-204. |
Na zahodni fasadi stavbe med železniškimi tiri v poslovni coni na zemljišču nekdanje železarne. |
[SPOMENICA 1941] ALBREHT JAKOB KOKALJ ANTON PIRNAT JANEZ ZUPAN FRANC SLAVA NJIHOVEMU SPOMINU |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 12. 8. 2017 |
1.5.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 1.5.2024, dopisal imena na plošči |
Spominska plošča |
Jesenice |
2175 JESENICE, 1247/250 |
|
Leopold Kovačič, Podkočna-Kočna |
Spomenik stoji sredi manjšega parka s klopco. Posvečen Leopoldu Kovačiču, ki je 27. 3. 1945 padel na tem mestu, kot borec - miner Jeseniško - Bohinjskega odreda.
|
Na notranji strani drugega ovinka ob cesti Podkočna-Lipce-Kočna. |
LEOPOLD KOVAČIČ JESENIŠKO- ROJEN 12. MAJA 1927 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik |
— |
20.7.2025. 09:24 |
M. Kermavnar, 9.7.2025, uredil besedilo na spomeniku in dodal 1 fotografijo.
M.Kermavnar, 20.7.2025, dodal 1 fotografijo Luštrek Janija. |
Spomenik |
Jesenice |
2176 BLEJSKA DOBRAVA, 722/3 |
|
Leskovica, Spomenik padlim domačinom in neznanim borcem |
Spomenik je na grobišču dvaindvajsetih neznanih borcev, ki so padli med vojno v tej okolici, in dvajsetim padlim borcem, trem ustreljenim talcem in štirim žrtvam fašističnega nasilja – domačinom. Načrte za spomenik je izdelal arhitekt Albert Sušnik, dostop do spomenika je s Hotavelj in iz Leskovice. Leskovica z okoliškimi vasmi in zaselki je imela med vojno pomembno strateško vlogo na prehodu s Cerkljanskega, iz Selške in Poljanske doline v Polhograjsko hribovje in Žirovsko kotlino. Vas je bila priročen kraj za vojaške enote, ki so na vzhodni strani nekdanje jugoslovansko-italijanske meje varovale osvobojeno ozemlje na Cerkljanskem ali od tu napadale sovražnika v Poljanski dolini in Polhograjskem hribovju. Najpogosteje so se tu zadrževale enote Prešernove, Vojkove in Gradnikove brigade ter Škofjeloški odred. Več... Podatki o padlih borcih, talcih in drugih žrtvah okupatorjevega nasilja: Mihael Bogataj, rojen 26. septembra 1905 v Kopačnici, kmečki delavec, ustreljen je bil na pragu domače hiše 17. novembra 1943. Frančišek Brejc, rojen 2. januarja 1911 v Leskovici, delavec, bil je borec Kokrškega odreda, umrl je 11. maja 1945 v Borovljah. Franc Čemažar, rojen 14. avgusta 1909 v Davči, delavec, v partizane je vstopil 1. aprila 1944, bil je vodnik v Gradnikovi brigadi, padel je 26. januarja 1945 na Ravnici pri Gorici. Janez Demšar, rojen 4. oktobra 1904 v Krnicah pri Novakih, kmet, v partizane je vstopil 15. septembra 1943, v Bazoviško brigado, padel je 10. aprila 1945. Anton Dolinar, rojen 31. oktobra 1904 v Leskovici, kmečki delavec, v partizane je vstopil januarja 1944, padel je 28. marca 1944 pri Idriji. Anton Jelovčan, rojen 29. maja 1919 v Lajšah, delavec, padel je kot borec Prešernove brigade 29. oktobra 1943 v Volaki. Matevž Jereb, rojen 20. septembra 1915 v Krnicah pri Novakih, delavec, v partizane je vstopil 15. septembra 1943, padel je kot borec Prešernove brigade 6. marca 1944 na Stirpniku. Anton Klemenčič, rojen 11. januarja 1912 v Studorju, mesarski pomočnik v Tržiču, v partizane je vstopil poleti 1944, padel je kot borec Prešernove brigade leta 1945 v zadnji sovražnikovi ofenzivi v Trnovskem gozdu. Anton Mezek, rojen 5. julija 1908 v Kopačnici, mizar na Jesenicah, leta 1942 so ga Nemci aretirali in odpeljali v Begunje, ustreljen je bil kot talec 13. maja 1943 v Bitnjah pri Bohinjski Bistrici. Silvester Mezek, rojen 1. novembra 1926 v Krnicah pri Novakih, delavec, v partizane je vstopil 18. maja 1944, pogrešan kot borec Prešernove brigade. Pavla Mihelič, rojena 25. junija 1928 v Leskovici, dijakinja, padla je 11. februarja 1944 v Litiji kot bolničarka. Blaž Miklavc, rojen leta 1870 v Kopačnici, ustreljen je bil 17. novembra 1943 doma. Alojz Močnik, rojen 28. julija 1892 v Lajšah pri Leskovici, kmet, v partizane je vstopil 30. oktobra 1943, padel je 24. marca 1945 v Podplečah pri Cerknem. Silvester Močnik, rojen 14. oktobra 1926 v Lajšah pri Leskovici, kmečki delavec, v partizane je vstopil 10. septembra 1943, padel je 12. oktobra 1943 v Velikih Laznah kot borec Soške brigade. Vencelj Močnik, rojen 17. septembra 1919 v Lajšah pri Leskovici, kmečki delavec, v partizane je vstopil 17. septembra 1943, padel je kot borec VOS 18. marca 1944 v Velikih Laznah. Jakob Podobnik, rojen 15. junija 1926 na Lazah pri Leskovici, kmečki delavec, aretiran je bil oktobra 1943 in ustreljen 15. januarja 1944 kot talec v Lescah. Janez Podobnik, rojen 5. avgusta 1922 na Lazah pri Leskovici, kmečki delavec, v partizane je vstopil 15. septembra 1943, padel je 25. marca 1945 na Poreznu kot borec Kosovelove brigade. Franc Potočnik, rojen 5. decembra 1904 v Robidnici, kmet, v partizane je vstopil 18. septembra 1943, padel je na Želinu 13. novembra 1943. Anton Rant, rojen 11. januarja 1892 v Davči, gozdni delavec, v partizane je vstopil 20. septembra 1944, član Narodne zaščite v okolici Davče, padel je v zadnji sovražnikovi ofenzivi 4. aprila 1945 v Slugovi dolini v Davči. Jakob Razložnik, rojen 22. julija 1909 v Kopačnici, železničar, v partizane je vstopil 27. septembra 1944, padel je 5. oktobra 1944 v Selških Lajšah. Anton Šturm, rojen 19. septembra 1917 v Krnicah pri Novakih, kmečki delavec, v partizane je vstopil 15. novembra 1943 v Vojkovo brigado, padel je 1. aprila 1945 na Otlici. Franc Šturm, rojen 1. oktobra 1874 v Krnicah pri Novakih, kmet, bil je žrtev bombardiranja v Novakih 12. oktobra 1943. Jurij Šturm, rojen 21. aprila 1904 v Krnicah pri Novakih, kmečki delavec, v partizane je vstopil 12. septembra 1943, v Vojkovo brigado, padel je 17. novembra 1943 v Kopačnici. Matevž Šturm, rojen 19. septembra 1915 v Krnicah pri Novakih, kmečki delavec, 25. marca 1945 so ga Nemci ustrelili doma. Andrej Verčič, rojen 30. novembra 1913 na Lazah pri Leskovici, delavec, 20. septembra 1943 je vstopil v Gregorčičevo brigado, leta 1944 je bil ujet in odpeljan v taborišče Dachau, kjer je umrl 24. aprila 1945 (ne 1943). Ludvik Verčič, rojen 15. avgusta 1927 na Lazah pri Leskovici, kmečki delavec, v partizane je vstopil 14. aprila 1944, bil je kurir v Gregorčičevi brigadi, padel je 30. julija 1944 v Trnovskem gozdu. Mihael Vizjak (ne Bizjak), rojen 28. septembra 1903 v Studoru, cestar, aretiran in ustreljen je bil kot talec 7. julija 1943 v Begunjah. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 179-182. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/leskovica.html Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 265. Precej zanemarjeno, ob spomeniku naložena drva. |
Dostop do spomenika je s Hotavelj in iz Leskovice, ob kolovozu pod cestnim odecepom, 30 m od križišča cest pod Leskovico. |
na severni strani spomenika: 1941 1945 PADLIM BORCEM V NOB JEREB MATEVŽ P. P. 1915 - 1944 MOČNIK SILVESTER 1926 - 1943 MOČNIK ALOJZ 1892 - 1945 ŠTURM JURIJ 1904 - 1943 POTOČNIK FRANC 1904 - 1943 VERČIČ ANDREJ 1913 - 1943 VERČIČ LUDVIK 1927 - 1944 JELOVČAN ANTON 1919 - 1943 MEZEK SILVESTER 1926 - 1944 DOLINAR ANTON 1904 - 1944 BREJC FRANC 1911 - 1944 MIHELIČ PAVLA 1928 - 1944 RAZLOŽNIK JAKOB 1909 - 1944 MOČNIK VENCESLAV 1919 - 1944 ŠTURM ANTON 1917 - 1945 ČEMAŽAR FRANC 1909 - 1945 na južni strani spomenika, borci: RANT ANTON 1892 - 1945 PODOBNIK JANEZ 1922 - 1945 DEMŠAR JANEZ 1904 - 1945 KLEMENČIČ ANTON 1912 - 1945 IN 22 NEPOZNANIH BORCEV USTRELJENI KOT TALCI MEZEK ANTON 1908 - 1942 PODOBNIK JAKOB 1926 - 1944 BIZJAK MIHAEL 1903 - 1944 ŽRTVE FAŠISTIČNEGA TERORJA ŠTURM FRANC 1874 - 1943 BOGATAJ MIHA 1905 - 1943 MIKLAVC BLAŽ 1870 - 1943 ŠTURM MATEVŽ 1915 - 1945 . vrhnja stran spomenika: PADLIM BORCEM - TALCEM IN ŽRTVAM FAŠISTIČNEGA NASILJA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar, foto tudi M. Hladnik 3. 4. 2019 |
21.6.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 21.6.2024, dodal fotografijo 3/2 iz internetne strani: https://zbnobskofjaloka.weebly.com/novice-s-terena.html |
Spomenik |
Gorenja vas |
2050 LESKOVICA, 240 |
|
OŠ Lojzeta Kokoravca, Selež |
— |
OŠ Selež 62; kip je na JZ vogalu šolskega poslopja, ploša pa na J fasadi. |
LOJZE KOKORAVEC |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
5.2.2022. 00:00 |
— |
— |
kip in plošča |
Italija |
— |
|
Spominska plošča pri Posečniku |
Spominska plošča na Posečnikovi hiši je posvečena ustanovitvi 5. bataljona 2. brigade Vojske državne varnosti. Ploščo so odkrili 5. maja 1979, dostop je iz Železnikov. 5. maja 1944 se je na kmetiji Posečnik v Martinj Vrhu zbral 5. bataljon 2. brigade Vojske državne varnosti. Sestavljali so ga borci bataljonov in skupin VOS z območij Moravč, Kamnika, Domžal, Kranja, Škofje Loke, Jesenic in Bohinja, pozneje so se vanj vključevali tudi borci Kokrškega, Škofjeloškega in Jeseniško-Bohinjskega odreda ter Prešernove brigade. Bataljon so sestavljale štiri čete: 1. četa za območje desnega brega Save, Selške in Poljanske doline, 2. četa za območje Kamnika, Domžal in Moravč, 3. četa za območje Tržiča in Kranja ter 4. četa za območje Bohinja, Jesenic in Radovljice. Borci so izpolnjevali naloge OZNE in KPS pri zatiranju izdajalstva na Gorenjskem, uničevali in kaznovali so sodelavce gestapa in nemških okupacijskih oblasti. Z drznimi akcijami so veliko prispevali k razvoju in varnosti odborov OF in pri zavarovanju aktivistov partijskih, mladinskih in ženskih organizacij ter z uničevanjem nevarnih izdajalcev preprečevali hujše izgube in žrtve med pripadniki narodnoosvobodilnega gibanja na Gorenjskem. V času njegovega delovanja je bilo v bataljonu 286 borcev, komandant je bil Anton Dežman -Tonček, prvi politični komisar je bil Janez Kalan - Kosec, za njim pa Aleksander Gruden - Saša. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 190-191. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/martinj-vrh.html EŠD 21077 |
Dostop iz Železnikov 6km. |
TUKAJ JE BIL 5. V. 1944 USTANOVLJEN 5. BATALJON II. BRIGADE VOJSKE DRŽAVNE VARNOSTI MARTINJ VRH 5. MAJA 1979 ODBOR 5. BAT. VDV |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Železniki |
— |
|
Jožica Flander, Maribor |
Spominska plošča iz belega marmorja spominja na Jožico Flander, ki je stanovala v tej hiši, njeno stanovanje pa je bilo pomembna postojanka OF. Nemci so jo ubili na Koroškem. Spominska plošča je bila odkrita 29. novembra 1959. Register kulturne dediščine: Spominska plošča Jožici Flander. Jakopič, Albert, ur. Vodnik po partizanskih poteh. Ljubljana: Borec, 1978, str. 523. EŠD 6439 |
Spominska plošča je vzidana na pročelju stavbe na Parmovi ulici 20. |
JOŽICI FLANDER ROJ. 19. 12. 1906 TVOJA VERA - NAŠA PRIHODNOST TVOJA SMRT - NAŠE ŽIVLJENJE UBITA OD GESTAPA 27. 7. 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Smiljanić |
31.3.2020. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Maribor |
— |
|
Krmačina |
24. maja 1943 so hišo, preko katere je potekala zveza OF s Hravško, napadli ustaši in pobili vse v njej.
Poboj borcev in sodelavcev NOV, partijska javka Dne 20. maja 1943 (na plošči je datum 24. maja, kar ni točno, op. ZB NOB Metlika), je sovražnik iz postojank v Metliki, Ozlju in Karlovcu, skupno 500 do 600 vojakov, ob podpori štirih tankov, izpadel v smeri Vivodine in Krašiča. Na Krmačini so v Zoretičevi hiši, kjer sta prenočevala, nedvomno po izdaji, po kratkotrajnem odporu ubili Borisa Reljca, obveščevalnega oficirja II. operativne cone Hrvaške in njegovega spremljevalca Miljenka Jelušiča, pokončali so tudi zakonca Jožeta in Marijo Zoretič, sodelavca Osvobodilne fronte. Peta žrtev je bil blizu 70 let stari Janez Prus. Umikajočega se sovražnika je napadla 13. proletarska brigada Rade Končar in mu prizadejala izgube. Spominska plošča je posvečena tudi javki v hiši Jožeta Vivode, preko katere so potekale zveze med KP Hrvaške in KP Slovenije ( na plošči piše, da v letih 1939-1943). Po naročilu CK KP Slovenije jo je organiziral Jože Borštnar takoj po svojem prihodu v Metliko sredi oktobra 1941. Javka je služila tudi za prehajanje organizatorjev in voditeljev vstaje. Tako je preko nje marca 1942 potoval Edvard Kardelj, ki je bil na poti iz Bosne v Ljubljano. Spominsko ploščo poleg nekdanje Zoretičeve (danes Kostelčeve) hiše sta 4. avgusta 1979 odkrila KS in ZB NOV Drašiči. Plošča je izdelana po zamisli Milana Bajca.
Pomnik1991 |
Zoretičeva oz. Vivodova hiša, Krmačina 10. |
24 MAJA 1943 SO USTAŠKI ZLOČINCI UBILI: PRUS JANEZA RELJAC BORISA ZORETIĆ JOŽETA ZORETIĆ MARIJO BORCE NOB ZA NAS V REVOLUCIJI STE DALI SVOJO KRI V TEMELJ ENOTNOSTI IN BRATSTVU DOM VIVODOVIH JE OD LETA 1939 DO 1943 BIL JAVKA ZVEZAM MED KPH IN KPS ZB NOV 4. 8. 1979 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik, neobiskano, nedokončano
11.2.2022 D.Divjak |
3.8.2024. 00:00 |
— |
11.2.2022 dopolnil opis in podatke D.Divjak
Dodal slike in besedilo. M. Hladnik 3. 8. 2024 |
Spominska plošča |
Metlika |
K.o.: 1511 - DRAŠIČI, št.parc.: 1291/1 |