Memorial Table

-
-
Id Ime Opis Lokacija in dostop Besedilo na spomeniku Avtor spomenika Čas postavitve Status Opombe Last changed Spremembe, dopolnila, popravki Vrsta spomenika Občina Katastrski podatki
1813
Spomenik Partizanskemu pesniku Franju Golobu

Doprsni kip Franja Goloba stoji na stopnišču avle osnovne šole Franja Goloba na Prevaljah. Šola je bila poimenovana po partizanskem pesniku Franju Golobu leta 1963 ob otvoritvi nove šole.

Šola stoji na Polju in je dobro vidna ob prihodu na Prevalje. Dostop je iz ceste, ki vodi iz krožišča na železniško postajo na Prevaljah po prvem desnem odcepu.

FRANJO GOLOB

Alojz Ovnič, 18. maj 2017 18.10.2021 D.Divjak
18.10.2021. 00:00
18.10.2021 dopolnil podatke D.Divjak
Doprsni kip na stopnišču v avli osnovne šole poimenovane po Franju golobu
Prevalje
K.o.:884 - FARNA VAS, št.parc.: 154/9
2102
Zadvor, Žabja vas

Spomenik predstavlja pet stiliziranih pušk iz betona, visoke okoli 4 m, postavljene v krogu tako, da se s kopiti na tleh dotikajo. Na višini 1,00 m so nameščene napisne plošče in dodatki iz kovine, najverjetneje iz brona. Teksti na ploščah so gravirani.

Na enem od "puškinih kopit" so pritrjene kovinska peterokraka zvezda velikosti 18 cm in letnici 1941, 1971, sestavljeni iz kovinskih številk, višine 12 cm.

Na naslednjem "kopitu" je pritrjen 3/4 krog s kladivom v stisnjeni pesti.Plošče velikosti 50 x 40 cm in dodatki so pritrjeni na višini enega metra.

Avtor spomenika je arhitekt Mario L. Vilhar. Spomenik so odkrili 18. septembra 1971. leta, ob 30-letnici ustanovitve Prve Molniške partizanske čete.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 36.

EŠD 5715

kolaž 3/2:  facebook.com/NOB_Slovenije-pomniki_upora

Z Litijske ceste v Zadvoru zavijemo na desno, na Cesto 13. julija in gremo skozi Žabjo vas, kjer na koncu vasi zavijemo na cesto, ki pelje do Brunarice Zadvor, oz. do rekreacijskega centra. Po 30 m zagledamo tlakovano pot, ki pelje do spomenika, znanega tudi kot spomenik "petih pušk".

    1. plošča:
V TEH GOZDOVIH SO DELAVCI, ČLANI 
SVOBODE ZADVOR, 13. JULIJA 1941 
USTANOVILI PRVO MOLNIŠKO PARTI-
ZANSKO ČETO OD 13 PRVIH BORCEV 
JIH JE 9 PADLO V NOB.

    2. plošča:

V SPOMIN IN ZAHVALO VSEM PAD-
LIM, BORCEM MOLNIŠKE PARTIZANSKE 
ČETE, BORCEM NARODNOOSVOBODILNE 
VOJSKE, ZAPORNIKOM, INTERNIRANCEM 
IN KONFINIRANCEM, AKTIVISTOM IN 
SODELAVCEM OSVOBODILNE FRONTE 
ZA NJIHOVO POŽRTVOVALNO DELO IN 
JUNAŠTVO V NARODNOOSVOBODILNEM 
BOJU. OB 30-LETNICI VSTAJE SLOVEN-
SKEGA NARODA OBČANI KRAJEVNE 
SKUPNOSTI ZADVOR

    3. plošča:

V LETIH 1941 - 1945 JE ŽRTVOVALO 
SVOJA ŽIVLJENJA 123 PREBIVALCEV 
KRAJEVNE SKUPNOSTI ZADVOR. OD 
165 BORCEV JIH JE 60 PADLO V BO-
JU, 5 JE BILO USTRELJENIH KOT TAL-
CI, 32 JE BILO ŽRTEV FAŠISTIČNEGA 
NASILJA, 26 JIH JE UMRLO V INTER-
NACIJI.
SLAVA NJIHOVEMU SPOMINU!

    4. plošča:

ZARADI NASILJA OKUPATORJA IN 
NJIHOVIH POMAGAČEV JE BILO V 
ITALIJANSKIH IN NEMŠKIH ZAPORIH 
TER TABORIŠČIH ZAPRTIH, KONFINI-
RANIH IN INTERNIRANIH 145 PREBI-
VALCEV KRAJEVNE SKUPNOSTI ZADVOR

Obstoječi spomeniki
T. Bizjak, 6.8.2017.
26.4.2025. 00:00
M.Kermavnar, 26. 4. 2025, po predlogi Mojce Luštrek uredil besedilo na spomeniku in dodal fotografije 4/1 do 4/5 in brez izgub na ločljivosti združil fotografije plošč v kolaž 3/2.
Spomenik
Ljubljana
k.o. 1773, parc. št. 1759/6
5965
Ljubljana, Doprsni kip Franceta Bevka

Bronasto doprsje pisatelja Franceta Bevka, na kvadrastem kamnitem podstavku. Avtor je akademski kipar Boris Kalin.

V bližini je lesena skulptura kurirčka s puško. Avtor je samouki kipar Peter Jovanovič.

Na zelenici pred osnovno šolo na Brinju, Ulica Pohorskega bataljona 1, Ljubljana

FRANCE BEVK

Obstoječi spomeniki
M. Kermavnar 16. 7. 2020
30.9.2023. 00:00
M.Kermavnar, 30. 5 . 2023, v dogovoru z avtorico prenesel vsebino spremembe M. Luštrek z dne 22. 3. 2022 v zapis obeležja: Ljubljana - 6 delavcev TKG, padlih v NOB
Doprsni kip
Ljubljana
K. o. 1736 Brinje I, parc. št. 966/1
3103
LJUBLJANA, PST - pomnik NOB ob Poti spominov in tovarištva št.82

Na elipsastem okvirjenem prostoru, velikosti okoli 5 x 10 m, višina okvira je okoli 40 cm, širokega 50 cm in predstavlja temelje nekdanjega italijanskega bunkerja, vgrajenega v sistem žičnega obroča, ki je oklepal mesto Ljubljana, stoji 2m visok osemrobni kamnit steber, premera 30 cm. Na stebru so vklesani letnici in stilizirana bodeča žica.

Kdaj so ga postavili ni znano, ni znano niti avtorstvo ideje pomnika. 

Iz Jurčkove ceste gremo na Mihov štradon in po okoli 200 m v križišču s PST zavijemo na desno. Po okoli 300 m pridemo do pomnika.

1942 - 1945

ŽITO, ŽIVILSKI KOMBINAT (brez napisa)

Obstoječi spomeniki
T. Bizjak, 18.5.2018.
Betonski steber
Ljubljana
k.o. 1695 - Karlovško predmestje, parc. št.: 350/498
8107
Antonija Kralj

Datum pokopa delavke Antonije Toni Kralj (roj. 6. 12. 1923 v Koritnici [pri Raki pri Krškem], živela na Klancu v Kranju) je na grobni kartici (sporočila Sergeja Hafner s Komunale Kranj) 27. 3. 1945, po Sistory pa je datum smrti 3. 3. 1945, Podgora pri Tržiču [Podgora je ime za vasi pod Dobrčo]. Lastnik groba je bil Henrik Ciglič, čigar grob je tudi označen kot partizanski. 

Mestno pokopališče Kranj D-8/11

     Napis na nagrobni plošči

TONI KRALJ   1925       1945
.
     Napis na ploščici na pravokotnem kamnu, postavljenem na levi strani grobapeterokraka zvezda

ANTONIJA KRALJ
6. 12. 1923 RAKA PRI KRŠKEM
27. 3. 1945 PODGORA
SEKRETARKA OKRAJNEGA KOMITEJA
KPS IN OKRAJNEGA ODBORA
OF TRŽIČ-BREZJE

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik po podatkih in fotografijah Zdenke Primožič.
19.2.2023. 00:00
Nagrobnik
Kranj
2123 ČIRČE, 392/1
8640
Kip Franceta Bevka v avli novogoriške knjižnice

Knjižnica v Novi Gorici je poimenovana po Francetu Bevku.

  • France Bevk. Wikipedija.
V avli knjižnice, Trg Edvarda Kardelja 4, Nova Gorica

FRANCE BEVK 
1890--1970

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik
28.10.2023. 00:00
Kip
Nova Gorica
K. o. 2304 Nova Gorica, parc. št. 682/44
1042
Spominsko obležje XIV. divizije, Senovo

Na kamnitem rebrasto žlebljenem slopu je pritrjena pokončna pravokotna plošča iz svetlega kamna z vklesanim napisom in bronastim znakom Tomšičeve brigade. Spomenik je posvečen enotam XIV. divizije, avtor Ivan Kovačič - Efenka, odkrit novembra 1951 (po drugem viru 3. julija 1975).

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 128.

EŠD 28711

Spominska plošča se nahaja ob križišči Titove cesti in Bohorske ceste, pod Zdravstveno ambulanto na Senovem.

[prapor s prekrižanima kladivom in srpom ter znakom Tomšičeve brigade]
             V NOČI
9. - 10. FEBRUARJA 1944
 SO ENOTE XIV. DIVIZIJE
      ZAVZELE SENOVO
.
napis na znaku Tomšičeve brigade:
I.U.B.
TONETA
TOMŠIČA
14. VII. 1942

Obstoječi spomeniki
Anton Petrovič, 24. 2. 2017, nedokončano
17.2.2024. 00:00
M.Kermavnar, 17. 2. 2024, po predlogi Mojce Luštrek uredil napis na spomeniku
spominska plošča na betonskem stebru
Krško
460/6 k.o. Dovško, Občina Krško
2926
OŠ Martin Koželj v Dobu

Ploščo so odkrile družbenopolitične organizacije iz Doba 18. aprila 1977.

Martin Koželj je bil krojač, v njegovi hiši je bila tudi nekakšna kavarna. Partijsko organizacijo so v Dobu ustanovili 1920, Koželj je bil kot tajnik za njeno zvezo z Ljubljano; predsednik v Dobu je bil Jernej Leonardi. podpredsednik Pavle Starin, članov je bilo 26. Na volitvah 1920 je zanje glasovalo 125 volivcev, kar je bilo za podeželje velik uspeh. Med šestojanuarsko diktaturo je delo komunistov zamrlo in se obnovilo 1934, ko se je pridružil prof. Mirko Košir in je sekretar postal Viktor Avbelj. Pomagali so pri stavki papirničarjev na Količevem 1935 ter pri shodu Ljudske fronte na Taboru nad Ihanom 1937. Koželj je 1941 odšel v Ljubljano, umrl je kot žrtev izdaje v gozdu blizu domobranske postojanke pri Sv. Urhu dec. 1943.

  • Pomniki revolucionarnega delavskega gibanja in NOB v domžalski občini, Domžale: Kulturna skupnost, Občinski odbor ZZB NOV, 1979, str. 81-82.
  • Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 187.

EŠD 10675

Južna fasada OŠ, Šolska ulica 7, Dob

Predvojni komunist
Martin Koželj
23. 11. 1886 -- 25. 12. 1943

V njegovi hiši,
Dob 102,
je delovala prva partijska
celica med obema vojnama,
kjer so se sestajali člani
K. P. J., med njimi tudi Tone
Tomšič.

Ob 40 letnici KPS

Druga plošča:

Osnovna šola
Martin Koželj
Dob

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 31. 3. 2018
Spominska plošča
Domžale
1943 DOB, 248/1
3077
Spominska plošča padlemu borcu Jožetu Gumenjaku - Boletu
Plošča je vzidana na območju državne ceste Luče - Solčava. Od Penziona Rogovilec 1,1km naprej proti Solčavi, z desne strani ceste.Tik pred odcepom ceste za podjetje Eltras d.o.o. Ob cestna oznaka: 428/1252, 7,5 km

GUMENJAK JOŽE - BOLE OFICIR VDV KOROŠKI ODRED + 1920 PADEL 9.4.1944 ZB SOLČAVA

Sandi Grudnik, 6.5.2018 - nedokončano
Na skalo vzidana marmorna plošča
Solčava
k.o.Solčava, parc.št., lastnik:Marko Logar
9736
Padlim borcem

Na kulturnem domu je spominska plošča 4. padlim borcem za svobodo; odkril jo je občinski odbor ZB NOV Lendava, 17. 7. 1955.Vir: Vodnik po partizanskih poteh str. 337 

Kulturni dom Turnišče.
Neobiskani spomeniki
S.Gradišnik
6.6.2025. 00:00
Spominska plošča
Turnišče
7646
Polanc Anton

Muzej narodne osvoboditve Slovenije. Anton Polanc, rojen 1903 v Jurkloštru, je kot aktivist OF umrl leta 1945 na Zgornjem Volušu.

Vir: Andrej Mavri, Laško pod kljukastim križem, str.281.

Pokopališče Jurklošter

RODBINA POLANCPOLANC ANTON 1903 - 1944NAJ POČIVA V MIRU ! 

Obstoječi spomeniki
S.Gradišnik
2.8.2022. 00:00
Nagrobnik
Laško
1034 MRZLO POLJE, 10/1
5137
Renče, Spominska plošča J. Kalanu
Na lovski koči Kremance, 135 Žigoni. Po cesti mimo hiše Žigoni 58, oddaljeno 3,1 km od središča Renč, na hribu južno od Renč

V TEM KRAJU JE V BOJU PROTI OKUPATORJU 8. APRILA 1945 PADEL KOMANDANT 3. BAT. II. BRIG. VDV - NO JANEZ KALAN - KOSEC ROJEN 20. 5. 1920 V VAŠAH PRI MEDVODAH
1987  KOZB NOV VAŠE - GORIČANE

Obstoječi spomeniki
MK Dopolnila: K. Poljšak Ščuka
23.1.2022. 00:00
Spominska plošča
Renče-Vogrsko
630
Spominsko obeležje Leandru Mlinarju

Spominsko obeležje je posvečeno padlemu obveščevalcu Vojkove brigade Leandru Mlinarju - Bogdanu, ki je padel na cesti Sovodenj–Cerkno 2. februarja 1944. Obeležje so odkrili leta 1954, dostop je s Sovodnja.

2. februarja 1944 je nemška 1. četa bataljona Heine kontrolirala območje vzdolž jugoslovansko-italijanske meje, kjer so bile žične ovire. Tu so se spopadli s 3. bataljonom Vojkove brigade, pri tem je padlo 13 borcev. Brigadni obveščevalec Leander Mlinar - Bogdan se je v tem času vračal z obveščevalnega pohoda iz Žirov in ni bil dovolj previden. Nemci so ga smrtno ranili.

Več...

Podatki o padlem borcu:

Leander Mlinar, rojen 28. aprila 1925 v Žireh, čevljarski pomočnik, v Poljansko četo je vstopil 10. januarja 1943, padel je 2. februarja 1944 kot obveščevalec Vojkove brigade na cesti iz Sovodnja proti Cerknu.

Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 288-289.

Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/sovodenj.html

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 267.

Dostop je s Sovodnja proti Cerknemu.

          [zvezda]

MLINAR LEANDER

        BOGDAN

* 1925. + 2. 2. 1944

           Žiri

Sebe – svojo kri

podaril si materi domovini!

Obstoječi spomeniki
Franc Podnar
Spomenik
Gorenja vas
2055 STARA OSELICA, 997/1
6164
Kamnje, Plošča Albinu Vodopivcu

Spominska plošča je kvadratne oblike, izelana v bronu. Datum odkritja: 4.10.1976

Sredi vasi na dvoriščni fasadi hiše Kamnje 57

V TEJ HIŠI SE JE RODIL 
ALBIN VODOPIVEC 
11.3.1905 - 26.7.1948 
PREDVOJNI KOMUNIST, SEKRETAR 
KP GORIŠKE POKRAJINE, 
ŠPANSKI BOREC IN 

PREDSEDNIK GORIŠKEGA OKRAJA

KAMNJE            KOMITE OK ZKS AJDOVŠČINA 
4.7.1976             KOMITE OK ZKS NOVA GORICA

Obstoječi spomeniki
M. Kermavnar
28.8.2020. 00:00
M. Kermavnar, 27.8.2021, fotografije
Spominska plošča
Ajdovščina
2388 KAMNJE, 7
5953
Neznanemu borcu, pokopališče Polzela

Spomeniki ... Žalec, 99

Pokopališče Polzela, ob zahodnem zidu.

NEZNANEMU 

BORCU NOV

1955

OO ZB NOB

POLZELA

PEČNIK TONE

ROJ. 1. 2. 1906

PADEL 14. 11. 1941

BOREC ZA

SVOBODO

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik
23.7.2020. 00:00
Nagrobnik
Polzela
7879
Ljubljana-Polje, Milan Zabukovec - Miloš

Milan Zabukovec, partizansko ime Miloš, rojen 16. aprila 1923 v Spodnji Zadobrovi pri Ljubljani finančnemu uradniku  Leopoldu in Frančiški, rojeni Gregorc, je po končani šest leti osnovni šoli v Polju, obiskoval dva razreda realne gimnazije v letih 1934-36 v Murski Soboti ter obrtno šolo v Ljubljani  od 1937 do 1941. Zaposlil se je pri železnici v Ljubljani  in sodeloval v  društvih Sokol ter Vzajemnost. Po okupaciji leta 1941 je deloval za  SKOJ( Savez komunističke omladine Jugoslavije), zbiral orožje in drug material za partizane, sodeloval v oboroženih akcijah vaške zaščite v Zadobrovi. Ob požigu vojaškega skladišča v Zajčji Dobravi aprila 1941 je bil zaprt osem dni, avgusta 1941 je odšel v partizane in se priključil Mokrški četi. Po italijanskem napadu septembra istega leta se je vrnil v Zadobrovo in nadaljeval z ilegalnim delom. Oktobra je bil sprejet v SKOJ in februarja 1942 vstopil v 2. Partizanski bataljon na Pugledu. Izkazal se je kot puškomitraljezec v bojih z Italijani ob njihovem napadu na partizansko taborišče na Pugledu marca 1942 in na področju Janč maja istega leta ob poizkusu preboja Druge grupe odredov. Po vrnitvi te enote preko italijansko-nemške meje je bil sprejet v zaščitno enoto GŠ in uspešno ščitil obkoljeno vodstvo NOV v Dolomitih pri prebijanju iz obroča v ofenzivi na Rogu avgusta 1942. Oktobra 1942 je bil sprejet v KPS. V začetku naslednjega leta, ko je bilo vodstvo NOV v Dolomitih, je bil začasno vključen v Dolomitski odred, kjer se je izkazal kot mitraljezec v bojih z Italijani, Nemci in belogardisti ob preboju skupine iz 1. bataljona v kateri je bil Miloš. Kasneje je bil imenovan za komandirja 1. čete 1. bataljona. Po ukinitvi Dolomitskega odreda aprila 1943 je bil ponovno razporejen v zaščitno enoto GŠ. Po kapitulaciji Italije je spremljal po Primorskem Franca Leskoška- Luko. Tako je je kot mitraljezec omogočil skupini partizanskih voditeljev preboj iz obroča v Trnovskem gozdu in v Ponikvah na Krasu septembra 1943. Spomladi 1944 je spremljal Ivana Mačka –Matijo v Drvar in maja istega leta sodeloval pri obrambi Vrhovnega štaba med nemškim desantom.

Po vojni je bil v vojaški službi in imel čin polkovnika. Leta 1951 je bil za vojne zasluge proglašen za narodnega heroja. Upokojil se je leta 1966. Njegovo uspešno delo se je nadaljevalo z ustanovitvijo  in njegovim poveljevanjem Zaščitne brigade in njegovo delo v letih 1968-1988. S tem je bila uresničena ideja Ivana Mačka-Matije o oblikovanju zaščitne enote, ki je bila poimenovana  PZD brigada  Edvard Kardelj-Krištof ( 27. Zaščitna brigada, kasneje 30. Razvojna skupina) s sedežem v Kočevski Reki. Njena naloga je bila zaščita družbeno-političnega vodstva republike ter  specialna delovanja. V svoji taktiki je enota tesno sodelovala z ZEM (Zaščitna enota milice) RSNZ in v svoje delo prevzela njihove postopke in poveljevanje s tesnim sodelovanjem in izobraževanjem (Center Jasnica). Prav tako je organizacijsko odstopala od klasične strukture in imela v svojem sestavu štiri pehotne bataljone (običajno trije) ter ostale samostojne skupine, imela raznovrstno opremo in oborožitev.  Miloš je delu te enote dal svoj osebni pečat s svojim delom,strokovnostjo in podporo ter usmeritvami. Na tej osnovi je enota bila s svojim delovanjem bila dvakrat proglašena za najboljšo enoto v Sloveniji in na osnovi inšpekcije GINE ( Generalna inspekcija Narodne armije) leta 1982 za najboljšo enoto TO v Jugoslaviji. Leta 1983 je enota prejela najvišje priznanje, veliko plaketo oboroženih sil s prehodno zastavico ter visoko odlikovanje-red za vojaške zasluge z veliko zvezdo. Enota je ob osamosvojitvi Slovenije imela pomembno vlogo.

Milan Zabukovec-Miloš je umrl 16. julija 1997.

Geslo: herojgrob123

Pokopališče Ljubljana-Polje oddelek 2, vrsta 12, grob 9

Z A B U K O V Č E V I 

                  .  

                 .

MILOŠ     1923 - 1997

Obstoječi spomeniki
D.Divjak 24.10.2022
17.12.2022. 00:00
D.Divjak dodal posnetke, 17.12.2022
Grob(išče)
Ljubljana
K.o.: 1772 -SLAPE, št.parc.: 737
1611
Pregarje

Na dvignjen ograjen prostor je postavljen zid, grajen iz groboobdelanega kamna, zaključen s simbolom Triglava. Na prednji strani je napisna plošča. Spomenik 48 padlim borcem in žrtvam vojne je bil odkrit 20.05.1956.

18. 5. 1980 je bila dodana plošča petim padlim borcem Istrskega odreda.

EID 1-28247

Pod pokopališčem in ob glavni cesti nasproti balinišča na Pregarjah. Hiša v bližini: Pregarje 26

V SPOMIN ŽRTVAM ZA SVOBODO
.
     PADLI V NOV

LEVER JOŽEF   1920 – 1943
ULE JOŽEF   1926 – 1943
BUBNIČ SILVESTER   1927 – 1943
BUBNIČ MIHAEL   1882 – 1943
BUBNIČ ANTON   1904 – 1943
BUBNIČ ALOJZ   1910 – 1943
BUBNIČ AVGUŠTIN   1917 – 1943
FRANK ALOJZ   1925 – 1943
ŽERJAL FRANC   1899 – 1943
DEKLEVA MIRKO   1925 – 1944
DODIČ ANTON   1927 – 1945
ZADNIK FRANC   1910 – 1945
ZADNIK MIRKO   1925 – 1945
   HUJE

CEK ANTON   1925  – 1943
GUŠTINČIČ RUDOLF   1910 – 1943
TOMAŽIČ JOŽEF   1902 – 1943
FRANK JOŽEF   1909 – 1944
TOMAŽIČ ANTON 1909 – 1944
LEVER FRANC 1913 – 1945
IVANČIČ AVGUŠTIN   1925 – 1945
   GABERK

LUDVIK JOŽEF   1913 – 1943
LUDVIK VIKTOR   1918 – 1943
TOMAŽIČ ANTON   1925 – 1943
FRANK MILAN   1921 – 1944
.
     UMRLI V INTERNACIJI

   PREGARJE 

BUTINAR FRANC   1892 – 1943
BUTINAR ANTON   1896 – 1943
BARBA FRANC   1885 – 1943
KOGOVŠEK KAREL   1887 – 1943
KONESTABO FRANC   1884 – 1943
KONESTABO FRANC   1904 – 1943
PALISKA ANTON   1884 – 1943
PALISKA IVAN   1899 – 1943
ZADNIK ANTON   1895 – 1943
ZADNIK BLAŽ   1881 – 1943
ZADNIK MIHAEL   1881 – 1943
   HUJE

CEK JOŽEF   1892 – 1944
IVANČIČ ANTON   1910 – 1945
   GABERK

TOMAŽIČ ANTON   1895 – 1944
.
     PADLI KOT TALCI

   PREGARJE

DODIČ JOŽEF   1901 – 1943
BUBNIČ IVANKA   1879 – 1944
LEVAR JAKOB   1863 – 1944
TOMAŽIČ MIRKO   1922 – 1944
   GABERK

FRANK IVAN   1877 – 1944
FRANK JOŽEF   1881 – 1944
KARIŽ IVAN   1907 – 1944
.
     UMRLI OD POSLEDIC NOV

   PREGARJE

FRANK KAREL   ROJ. 1921
   HUJE

DEKLEVA IVAN   ROJ. 1924
DEKLEVA MARIJA   ROJ. 1926
.
SLAVA NJIHOVEMU SPOMINU!
.
                PREGARJE, 20.5.1956.
.

.
          Plošča:
.

V BOJU ZA SVOBODO NAŠEGA LJUDSTVA
   SO 12. DECEMBRA 1943 V TEM KRAJU
      PADLI BORCI ISTRSKEGA ODREDA
   JOŽE ISKRA,FRANC KOROŠEC – MIHA,
               JOŽE LEVAR, JOŽE ULE,
              STANKO ZADEL – VOJKO
.
            JUNAKI, VAŠA SETEV ZORI
 ZA NAŠE DANAŠNJE IN PRIHODNJE DNI
.
                                PREGARJE 18.5.1980

M. Hladnik 22. 4. 2017, foto 1. 7. 2012; slike 3 in 4 Bor1974-17.X.2020
8.2.2024. 00:00
M. Kermavnar, 8.2.2024, dodal imena v Besedilo na spomeniku
zidan spomenik s triglavko in zvezdo, tudi na tleh velika rdeča zvezda
Ilirska Bistrica
2565 PREGARJE, 2216/10
5536
Gomilsko, pokopališče

Jože Muhovic: Sistory navaja Ime in priimek: Jožef Muhovic, Oče: Ivan, Mati: Helena, Datum rojstva: 03. 03. 1921, Kraj rojstva: Grajska vas, Kraj bivanja: Grajska vas, Stara občina: Gomilsko, Nova občina: Braslovče, Poklic (soc. status): čevljar, Datum smrti/izginotja: 18. 01. 1945, Kraj smrti/izginotja: Nova Štifta, Kraj pokopa: NULL. 

Opomba: Jože Muhovic je napisan tudi na spomeniku V spomin padlim borcem in žrtvam iz narodnoosvobodilne borbe 1941  1945, ki se nahaja pri šoli nasproti župnišča ob cerkvi v Gomilskem, h. št.  34.   
_________________________________________________________________________  

Rudolf Muhovic: Sistory navaja Ime in priimek: Rudolf Muhovic, Oče: Ivan, Mati: Helena, Datum rojstva: 02. 03. 1923, Kraj rojstva: Grajska vas, Kraj bivanja: Gomilsko, Stara občina: Gomilsko, Nova občina: Braslovče, Datum smrti/izginotja: 00. 00. 0, Kraj smrti/izginotja: NULL, Kraj pokopa: NULL. 

…………………………………………………………..

Primožič Jožef

SIstory navaja: Ime in priimek: Jožef Primožič, Oče: Anton, Mati: Marija, Priimek matere: Kos, Po domače: NULL, Datum rojstva: 02.03.1929, Kraj rojstva: Podgora, Kraj bivanja: Šmatevž, Zakonski stan: mladoleten, Poklic (soc. status): mizarski vajenec,  PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 08.12.1944, Kraj smrti / izginotja: Vače, Kraj pokopa: NULL, Država pokopa: Slovenija

Pokopališče se nahaja na V robu vasi Gomilsko.

DRUŽINA MUHOVIC

JOŽE             *1921   PADEL 1945
RUDOLF       *1923       - " -    1945
………………………………………

PRIMOŽIČ JOŽEF
* 3. 3. 1929   padel 1944

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 7.5.2020
8.4.2024. 00:00
M.Kermavnar, 8.4.2024, po predlogi Zdenke Primožič popravil Besedilo na spomeniku, dopolnil opis s podatki iz Sistory in dodal katastrske podatke
nagrobniki
Braslovče
K. o. 1008 Gomilsko, parc. št. 759
4259
Spominska plošča na hiši št. 99, Pri Španu

Na granitni spominski plošči je napis o ustanovitvi prvega krajevnega odbora OF. Postavljena je bila 27. 9. 1965.

EŠD 21724

Pročelje hiše Čepovan 99, zaselek Drage. Dostop iz ceste Nova Gorica - Most na Soči, za zaselkom Tesno, prvi odcep na levo v zaselek Drage, zadnja hiša.

        [zvezda]

V TEJ HIŠI JE BIL 

 USTANOVLJEN 

 1. K. ODBOR OF 

       6. 1. 1943

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik, Mara Bolčina, Čepovan, foto Mara B., jan. 2020
3.7.2024. 00:00
spominska plošča
Nova Gorica
K. o. Čepovan, parc. št. 101/1, pokojna Judita Petrovčič
3462
LJUBLJANA, PST - pomnik NOB ob Poti spominov in tovarištva št.32
Verovškova 64, Ljubljana

1942-1945

POSTAVIL DELOVNI KOLEKTIV PODJETJA MESTNI VODOVOD

Obstoječi spomeniki
Dušan Škodič, 06.10.2018
14.8.2021. 00:00
Lokacijo na vogal stavbe Verovoškova 64 popravila Mojca Župančič.
Betonski steber
Ljubljana
870
Spominska plošča brkinski četi, Mereče

Najhujši zločini so se dogajali v dneh 4. in 5. junija 1942, ko so fašisti izvedli hudo povračilno akcijo za partizanski napad na karabinjerje v vasici Mereče ob železniški progi Pivka-Ilirska Bistrica, v kateri so bili ubiti 3 karabinjerji, eden je bil ranjen in dva ujeta. Še istega dne so fašisti pobili 25 talcev, in sedem domačinov, požgali so vasi Mereče, Kilovče, Podstenje, Podstenjšek, Ratečevo brdo ter Gornjo in Spodnjo Bitnjo. Skupaj je zgorelo 106 domačij z gospodarskimi poslopji vred. Iz teh vasi so odgnali v zapore in taborišča 462 prebivalcev.

Ta dan se je globoko vpisal v kolektivni spomin prebivalcev Brkinov in Ilirske Bistrice. 4. junij je bil izbran tudi za ilirskobistriški občinski praznik. V vasi Mereče pa danes stoji spominska plošča, ki so jo, 4. junija 1982, postavili v spomin na dogodke junija leta 1942. 

Literatura: 

Vlasta Beltram. »Vojno nasilje v Brkinih in na Bistriškem v času druge svetovne vojne.« V: Prispevki za novejšo zgodovino, str. 99 in 104. 

Jože Primožič, Vodnik po partizanskih poteh, Albert Jakopič, ur., Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 384.

Plošča je postavljena na stanovanjskem objektu, na naslovu Mereče št. 3. Hiša se nahaja slabih 50m naprej od železniškega mostu.

Med slavnim bojem za svobodo slovenskega naroda je brkinska četa v vrsti svojih junaških dejanj dne 4. julija v tej hiši napadla in razorožila italijansko vojaško posadko. 

4. VI. 1982 

ZZB NOV Ilirska Bistrica

Sabina Požar
Spominska plošča na objektu
Ilirska Bistrica
1612
Soze
Vas Soze, nasproti h. št. 1.

V spomin in slavo borcem 4. bataljona, ki so v Klivniku 2. oktobra 1943 padli za našo svobodo.

Ko nas skoz svoja
sita sejal bo čas
bodite zrno
za nove setve.

Matej Bor

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 22. 4. 2017, foto 1. 7. 2012
zidana skulptura
Ilirska Bistrica
8897
Trani, ženski zapor, Italija

Geslo: zapornice123

Via piazza Plebiscito, 18 76125 Trani (BT)
Neobiskani spomeniki
D. Divjak 11.4.2024
11.4.2024. 00:00
Italija, Trani, Apulija
628
Spominska plošča pri Zapotokarju

Spominska plošča na Zapotokarjevi hiši je posvečena borcem Vojkove brigade Milanu Rojcu in še petim neznanim borcem  te brigade, ki so padli 17. novembra 1943 v Stari Oselici. Obeležje so odkrili novembra 1963, dostop do Zapotokarjeve hiše je s Sovodnja.

V nemški novembrski ofenzivi Traufe sta bili v Podjelovem Brdu in v Stari Oselici Vojkova in Gradnikova brigada. Nemci so proti njim prodirali s Trebije, iz Sovodnja in Kladja z namenom, da ju obkolijo in uničijo. Brigadi sta se temu pravočasno izognili, po samotnih kmetijah pa je ostalo nekaj ranjencev in manjših skupinic.

Pri Zapotokarju v Zapotoški grapi so Nemci 17. novembra 1943 presenetili šest borcev Vojkove brigade, ki so bili v hiši na okrepčilu, med njimi Milana Rojca. Vse so v navzočnosti domačih pred hišo ustrelili.

Več...

Podatki o Milanu Rojcu:

Milan Rojc, rojen leta 1913 v Ljubljani, rudarski delavec na Sovodnju, med okupacijo so ga Nemci postavili za župana občine Oselica, a je bolj delal v korist domačinov kot okupatorja, zato je oktobra 1943  vstopil v Vojkovo brigado, padel v Stari Oselici 17. novembra 1943.

Med petimi neznanimi borci, ki so padli v Stari Oselici 17. novembra 1943, so (domnevno) znani:

Janez Lazar, rojen 2. februarja 1920 v Zavratcu pri Idriji, v Vojkovo brigado je vstopil oktobra 1943.

Ciril Rupnik, rojen 27. marca 1922 v Srednji Kanomlji, v Vojkovo brigado je vstopil  septembra  1943.

Davorin Tušar, rojen 28. oktobra 1920 v Spodnji Idriji, v Vojkovo brigado je vstopil septembra 1943.

Albin Vidmar, rojen leta 1916 v Čekovniku pri Idriji, v Vojkovo brigado je vstopil septembra 1943.

Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 298-299.

Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/stara-oselica.html

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 267.

Dostop do Zapotokarjeve hiše je s Sovodnja.

NA TEM MESTU JE PADEV

DNE 17. 11. 1943 MILAN ROJC ROJ. 1913

IN

5 NEPOZNANIH BORCEV NOV

VOJKOVE BRIGADE

SLAVA JIM!

Obstoječi spomeniki
Franc Podnar
Spominska plošča
Gorenja vas
2055 STARA OSELICA, *87
3200
Spominska plošča padlim gasilcem
Plošča je pritrjena va vzhodni steni starega gasilskega doma na Ljubnem ob Savinji. N: 46 20 40, E: 14 50 20, 433 m

V SPOMIN GASILCEM ŽRTVAM II. SVETOVNE VOJNE 1941 - 1945.

Sandi Grudnik, 14.6.2018
Marmorna plošča
Ljubno
K.o.:Ljubno, parc.št.:483, lastnik:PGD Ljubno ob Savinji