Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Spomenik Partizanskemu pesniku Franju Golobu |
Doprsni kip Franja Goloba stoji na stopnišču avle osnovne šole Franja Goloba na Prevaljah. Šola je bila poimenovana po partizanskem pesniku Franju Golobu leta 1963 ob otvoritvi nove šole. |
Šola stoji na Polju in je dobro vidna ob prihodu na Prevalje. Dostop je iz ceste, ki vodi iz krožišča na železniško postajo na Prevaljah po prvem desnem odcepu. |
FRANJO GOLOB |
— |
— |
— |
— |
Alojz Ovnič, 18. maj 2017
18.10.2021 D.Divjak |
18.10.2021. 00:00 |
— |
18.10.2021 dopolnil podatke D.Divjak |
Doprsni kip na stopnišču v avli osnovne šole poimenovane po Franju golobu |
Prevalje |
K.o.:884 - FARNA VAS, št.parc.: 154/9 |
|
Zadvor, Žabja vas |
Spomenik predstavlja pet stiliziranih pušk iz betona, visoke okoli 4 m, postavljene v krogu tako, da se s kopiti na tleh dotikajo. Na višini 1,00 m so nameščene napisne plošče in dodatki iz kovine, najverjetneje iz brona. Teksti na ploščah so gravirani. Na enem od "puškinih kopit" so pritrjene kovinska peterokraka zvezda velikosti 18 cm in letnici 1941, 1971, sestavljeni iz kovinskih številk, višine 12 cm. Na naslednjem "kopitu" je pritrjen 3/4 krog s kladivom v stisnjeni pesti.Plošče velikosti 50 x 40 cm in dodatki so pritrjeni na višini enega metra. Avtor spomenika je arhitekt Mario L. Vilhar. Spomenik so odkrili 18. septembra 1971. leta, ob 30-letnici ustanovitve Prve Molniške partizanske čete. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 36. EŠD 5715 kolaž 3/2: facebook.com/NOB_Slovenije-pomniki_upora |
Z Litijske ceste v Zadvoru zavijemo na desno, na Cesto 13. julija in gremo skozi Žabjo vas, kjer na koncu vasi zavijemo na cesto, ki pelje do Brunarice Zadvor, oz. do rekreacijskega centra. Po 30 m zagledamo tlakovano pot, ki pelje do spomenika, znanega tudi kot spomenik "petih pušk". |
1. plošča: 2. plošča: V SPOMIN IN ZAHVALO VSEM PAD- 3. plošča: V LETIH 1941 - 1945 JE ŽRTVOVALO 4. plošča: ZARADI NASILJA OKUPATORJA IN |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
T. Bizjak, 6.8.2017. |
26.4.2025. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 26. 4. 2025, po predlogi Mojce Luštrek uredil besedilo na spomeniku in dodal fotografije 4/1 do 4/5 in brez izgub na ločljivosti združil fotografije plošč v kolaž 3/2. |
Spomenik |
Ljubljana |
k.o. 1773, parc. št. 1759/6 |
|
Ljubljana, Doprsni kip Franceta Bevka |
Bronasto doprsje pisatelja Franceta Bevka, na kvadrastem kamnitem podstavku. Avtor je akademski kipar Boris Kalin. V bližini je lesena skulptura kurirčka s puško. Avtor je samouki kipar Peter Jovanovič. |
Na zelenici pred osnovno šolo na Brinju, Ulica Pohorskega bataljona 1, Ljubljana |
FRANCE BEVK |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar 16. 7. 2020 |
30.9.2023. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 30. 5 . 2023, v dogovoru z avtorico prenesel vsebino spremembe M. Luštrek z dne 22. 3. 2022 v zapis obeležja:
Ljubljana - 6 delavcev TKG, padlih v NOB
|
Doprsni kip |
Ljubljana |
K. o. 1736 Brinje I, parc. št. 966/1 |
|
LJUBLJANA, PST - pomnik NOB ob Poti spominov in tovarištva št.82 |
Na elipsastem okvirjenem prostoru, velikosti okoli 5 x 10 m, višina okvira je okoli 40 cm, širokega 50 cm in predstavlja temelje nekdanjega italijanskega bunkerja, vgrajenega v sistem žičnega obroča, ki je oklepal mesto Ljubljana, stoji 2m visok osemrobni kamnit steber, premera 30 cm. Na stebru so vklesani letnici in stilizirana bodeča žica. Kdaj so ga postavili ni znano, ni znano niti avtorstvo ideje pomnika. |
Iz Jurčkove ceste gremo na Mihov štradon in po okoli 200 m v križišču s PST zavijemo na desno. Po okoli 300 m pridemo do pomnika. |
1942 - 1945 ŽITO, ŽIVILSKI KOMBINAT (brez napisa) |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
T. Bizjak, 18.5.2018. |
— |
— |
— |
Betonski steber |
Ljubljana |
k.o. 1695 - Karlovško predmestje, parc. št.: 350/498 |
|
Antonija Kralj |
Datum pokopa delavke Antonije Toni Kralj (roj. 6. 12. 1923 v Koritnici [pri Raki pri Krškem], živela na Klancu v Kranju) je na grobni kartici (sporočila Sergeja Hafner s Komunale Kranj) 27. 3. 1945, po Sistory pa je datum smrti 3. 3. 1945, Podgora pri Tržiču [Podgora je ime za vasi pod Dobrčo]. Lastnik groba je bil Henrik Ciglič, čigar grob je tudi označen kot partizanski. |
Mestno pokopališče Kranj D-8/11 |
Napis na nagrobni plošči TONI KRALJ 1925 1945 ANTONIJA KRALJ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po podatkih in fotografijah Zdenke Primožič. |
19.2.2023. 00:00 |
— |
— |
Nagrobnik |
Kranj |
2123 ČIRČE, 392/1 |
|
Kip Franceta Bevka v avli novogoriške knjižnice |
Knjižnica v Novi Gorici je poimenovana po Francetu Bevku.
|
V avli knjižnice, Trg Edvarda Kardelja 4, Nova Gorica |
FRANCE BEVK |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
28.10.2023. 00:00 |
— |
— |
Kip |
Nova Gorica |
K. o. 2304 Nova Gorica, parc. št. 682/44 |
|
Spominsko obležje XIV. divizije, Senovo |
Na kamnitem rebrasto žlebljenem slopu je pritrjena pokončna pravokotna plošča iz svetlega kamna z vklesanim napisom in bronastim znakom Tomšičeve brigade. Spomenik je posvečen enotam XIV. divizije, avtor Ivan Kovačič - Efenka, odkrit novembra 1951 (po drugem viru 3. julija 1975). Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 128. EŠD 28711 |
Spominska plošča se nahaja ob križišči Titove cesti in Bohorske ceste, pod Zdravstveno ambulanto na Senovem. |
[prapor s prekrižanima kladivom in srpom ter znakom Tomšičeve brigade] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Anton Petrovič, 24. 2. 2017, nedokončano |
17.2.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 17. 2. 2024, po predlogi Mojce Luštrek uredil napis na spomeniku |
spominska plošča na betonskem stebru |
Krško |
460/6 k.o. Dovško, Občina Krško |
|
OŠ Martin Koželj v Dobu |
Ploščo so odkrile družbenopolitične organizacije iz Doba 18. aprila 1977. Martin Koželj je bil krojač, v njegovi hiši je bila tudi nekakšna kavarna. Partijsko organizacijo so v Dobu ustanovili 1920, Koželj je bil kot tajnik za njeno zvezo z Ljubljano; predsednik v Dobu je bil Jernej Leonardi. podpredsednik Pavle Starin, članov je bilo 26. Na volitvah 1920 je zanje glasovalo 125 volivcev, kar je bilo za podeželje velik uspeh. Med šestojanuarsko diktaturo je delo komunistov zamrlo in se obnovilo 1934, ko se je pridružil prof. Mirko Košir in je sekretar postal Viktor Avbelj. Pomagali so pri stavki papirničarjev na Količevem 1935 ter pri shodu Ljudske fronte na Taboru nad Ihanom 1937. Koželj je 1941 odšel v Ljubljano, umrl je kot žrtev izdaje v gozdu blizu domobranske postojanke pri Sv. Urhu dec. 1943.
EŠD 10675 |
Južna fasada OŠ, Šolska ulica 7, Dob |
Predvojni komunist V njegovi hiši, Ob 40 letnici KPS Druga plošča: Osnovna šola |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 31. 3. 2018 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Domžale |
1943 DOB, 248/1 |
|
Spominska plošča padlemu borcu Jožetu Gumenjaku - Boletu |
— |
Plošča je vzidana na območju državne ceste Luče - Solčava. Od Penziona Rogovilec 1,1km naprej proti Solčavi, z desne strani ceste.Tik pred odcepom ceste za podjetje Eltras d.o.o. Ob cestna oznaka: 428/1252, 7,5 km |
GUMENJAK JOŽE - BOLE OFICIR VDV KOROŠKI ODRED + 1920 PADEL 9.4.1944 ZB SOLČAVA |
— |
— |
— |
— |
Sandi Grudnik, 6.5.2018 - nedokončano |
— |
— |
— |
Na skalo vzidana marmorna plošča |
Solčava |
k.o.Solčava, parc.št., lastnik:Marko Logar |
|
Padlim borcem |
Na kulturnem domu je spominska plošča 4. padlim borcem za svobodo; odkril jo je občinski odbor ZB NOV Lendava, 17. 7. 1955.Vir: Vodnik po partizanskih poteh str. 337 |
Kulturni dom Turnišče. |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
6.6.2025. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Turnišče |
— |
|
Polanc Anton
|
Muzej narodne osvoboditve Slovenije. Anton Polanc, rojen 1903 v Jurkloštru, je kot aktivist OF umrl leta 1945 na Zgornjem Volušu. Vir: Andrej Mavri, Laško pod kljukastim križem, str.281. |
Pokopališče Jurklošter |
RODBINA POLANCPOLANC ANTON 1903 - 1944NAJ POČIVA V MIRU ! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
2.8.2022. 00:00 |
— |
— |
Nagrobnik |
Laško |
1034 MRZLO POLJE, 10/1 |
|
Renče, Spominska plošča J. Kalanu |
— |
Na lovski koči Kremance, 135 Žigoni.
Po cesti mimo hiše Žigoni 58, oddaljeno 3,1 km od središča Renč, na hribu južno od Renč |
V TEM KRAJU JE V BOJU PROTI OKUPATORJU 8. APRILA 1945 PADEL KOMANDANT 3. BAT.
II. BRIG. VDV - NO JANEZ KALAN - KOSEC ROJEN 20. 5. 1920 V VAŠAH PRI MEDVODAH
|
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
MK
Dopolnila: K. Poljšak Ščuka |
23.1.2022. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Renče-Vogrsko |
— |
|
Spominsko obeležje Leandru Mlinarju |
Spominsko obeležje je posvečeno padlemu obveščevalcu Vojkove brigade Leandru Mlinarju - Bogdanu, ki je padel na cesti Sovodenj–Cerkno 2. februarja 1944. Obeležje so odkrili leta 1954, dostop je s Sovodnja. 2. februarja 1944 je nemška 1. četa bataljona Heine kontrolirala območje vzdolž jugoslovansko-italijanske meje, kjer so bile žične ovire. Tu so se spopadli s 3. bataljonom Vojkove brigade, pri tem je padlo 13 borcev. Brigadni obveščevalec Leander Mlinar - Bogdan se je v tem času vračal z obveščevalnega pohoda iz Žirov in ni bil dovolj previden. Nemci so ga smrtno ranili. Več... Podatki o padlem borcu: Leander Mlinar, rojen 28. aprila 1925 v Žireh, čevljarski pomočnik, v Poljansko četo je vstopil 10. januarja 1943, padel je 2. februarja 1944 kot obveščevalec Vojkove brigade na cesti iz Sovodnja proti Cerknu. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 288-289. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/sovodenj.html Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 267. |
Dostop je s Sovodnja proti Cerknemu. |
[zvezda] MLINAR LEANDER BOGDAN * 1925. + 2. 2. 1944 Žiri Sebe – svojo kri podaril si materi domovini! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar |
— |
— |
— |
Spomenik |
Gorenja vas |
2055 STARA OSELICA, 997/1 |
|
Kamnje, Plošča Albinu Vodopivcu |
Spominska plošča je kvadratne oblike, izelana v bronu. Datum odkritja: 4.10.1976 |
Sredi vasi na dvoriščni fasadi hiše Kamnje 57 |
V TEJ HIŠI SE JE RODIL PREDSEDNIK GORIŠKEGA OKRAJA KAMNJE KOMITE OK ZKS AJDOVŠČINA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar |
28.8.2020. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 27.8.2021, fotografije |
Spominska plošča |
Ajdovščina |
2388 KAMNJE, 7 |
|
Neznanemu borcu, pokopališče Polzela |
Spomeniki ... Žalec, 99 |
Pokopališče Polzela, ob zahodnem zidu. |
NEZNANEMU BORCU NOV 1955 OO ZB NOB POLZELA PEČNIK TONE ROJ. 1. 2. 1906 PADEL 14. 11. 1941 BOREC ZA SVOBODO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
23.7.2020. 00:00 |
— |
— |
Nagrobnik |
Polzela |
— |
|
Ljubljana-Polje, Milan Zabukovec - Miloš |
Milan Zabukovec, partizansko ime Miloš, rojen 16. aprila 1923 v Spodnji Zadobrovi pri Ljubljani finančnemu uradniku Leopoldu in Frančiški, rojeni Gregorc, je po končani šest leti osnovni šoli v Polju, obiskoval dva razreda realne gimnazije v letih 1934-36 v Murski Soboti ter obrtno šolo v Ljubljani od 1937 do 1941. Zaposlil se je pri železnici v Ljubljani in sodeloval v društvih Sokol ter Vzajemnost. Po okupaciji leta 1941 je deloval za SKOJ( Savez komunističke omladine Jugoslavije), zbiral orožje in drug material za partizane, sodeloval v oboroženih akcijah vaške zaščite v Zadobrovi. Ob požigu vojaškega skladišča v Zajčji Dobravi aprila 1941 je bil zaprt osem dni, avgusta 1941 je odšel v partizane in se priključil Mokrški četi. Po italijanskem napadu septembra istega leta se je vrnil v Zadobrovo in nadaljeval z ilegalnim delom. Oktobra je bil sprejet v SKOJ in februarja 1942 vstopil v 2. Partizanski bataljon na Pugledu. Izkazal se je kot puškomitraljezec v bojih z Italijani ob njihovem napadu na partizansko taborišče na Pugledu marca 1942 in na področju Janč maja istega leta ob poizkusu preboja Druge grupe odredov. Po vrnitvi te enote preko italijansko-nemške meje je bil sprejet v zaščitno enoto GŠ in uspešno ščitil obkoljeno vodstvo NOV v Dolomitih pri prebijanju iz obroča v ofenzivi na Rogu avgusta 1942. Oktobra 1942 je bil sprejet v KPS. V začetku naslednjega leta, ko je bilo vodstvo NOV v Dolomitih, je bil začasno vključen v Dolomitski odred, kjer se je izkazal kot mitraljezec v bojih z Italijani, Nemci in belogardisti ob preboju skupine iz 1. bataljona v kateri je bil Miloš. Kasneje je bil imenovan za komandirja 1. čete 1. bataljona. Po ukinitvi Dolomitskega odreda aprila 1943 je bil ponovno razporejen v zaščitno enoto GŠ. Po kapitulaciji Italije je spremljal po Primorskem Franca Leskoška- Luko. Tako je je kot mitraljezec omogočil skupini partizanskih voditeljev preboj iz obroča v Trnovskem gozdu in v Ponikvah na Krasu septembra 1943. Spomladi 1944 je spremljal Ivana Mačka –Matijo v Drvar in maja istega leta sodeloval pri obrambi Vrhovnega štaba med nemškim desantom. Po vojni je bil v vojaški službi in imel čin polkovnika. Leta 1951 je bil za vojne zasluge proglašen za narodnega heroja. Upokojil se je leta 1966. Njegovo uspešno delo se je nadaljevalo z ustanovitvijo in njegovim poveljevanjem Zaščitne brigade in njegovo delo v letih 1968-1988. S tem je bila uresničena ideja Ivana Mačka-Matije o oblikovanju zaščitne enote, ki je bila poimenovana PZD brigada Edvard Kardelj-Krištof ( 27. Zaščitna brigada, kasneje 30. Razvojna skupina) s sedežem v Kočevski Reki. Njena naloga je bila zaščita družbeno-političnega vodstva republike ter specialna delovanja. V svoji taktiki je enota tesno sodelovala z ZEM (Zaščitna enota milice) RSNZ in v svoje delo prevzela njihove postopke in poveljevanje s tesnim sodelovanjem in izobraževanjem (Center Jasnica). Prav tako je organizacijsko odstopala od klasične strukture in imela v svojem sestavu štiri pehotne bataljone (običajno trije) ter ostale samostojne skupine, imela raznovrstno opremo in oborožitev. Miloš je delu te enote dal svoj osebni pečat s svojim delom,strokovnostjo in podporo ter usmeritvami. Na tej osnovi je enota bila s svojim delovanjem bila dvakrat proglašena za najboljšo enoto v Sloveniji in na osnovi inšpekcije GINE ( Generalna inspekcija Narodne armije) leta 1982 za najboljšo enoto TO v Jugoslaviji. Leta 1983 je enota prejela najvišje priznanje, veliko plaketo oboroženih sil s prehodno zastavico ter visoko odlikovanje-red za vojaške zasluge z veliko zvezdo. Enota je ob osamosvojitvi Slovenije imela pomembno vlogo. Milan Zabukovec-Miloš je umrl 16. julija 1997. Geslo: herojgrob123 |
Pokopališče Ljubljana-Polje oddelek 2, vrsta 12, grob 9 |
Z A B U K O V Č E V I . . MILOŠ 1923 - 1997 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D.Divjak 24.10.2022 |
17.12.2022. 00:00 |
— |
D.Divjak dodal posnetke, 17.12.2022 |
Grob(išče) |
Ljubljana |
K.o.: 1772 -SLAPE, št.parc.: 737 |
|
Pregarje |
Na dvignjen ograjen prostor je postavljen zid, grajen iz groboobdelanega kamna, zaključen s simbolom Triglava. Na prednji strani je napisna plošča. Spomenik 48 padlim borcem in žrtvam vojne je bil odkrit 20.05.1956. 18. 5. 1980 je bila dodana plošča petim padlim borcem Istrskega odreda. EID 1-28247 |
Pod pokopališčem in ob glavni cesti nasproti balinišča na Pregarjah. Hiša v bližini: Pregarje 26 |
V SPOMIN ŽRTVAM ZA SVOBODO LEVER JOŽEF 1920 – 1943 CEK ANTON 1925 – 1943 LUDVIK JOŽEF 1913 – 1943 PREGARJE BUTINAR FRANC 1892 – 1943 CEK JOŽEF 1892 – 1944 TOMAŽIČ ANTON 1895 – 1944 PREGARJE DODIČ JOŽEF 1901 – 1943 FRANK IVAN 1877 – 1944 PREGARJE FRANK KAREL ROJ. 1921 DEKLEVA IVAN ROJ. 1924 . V BOJU ZA SVOBODO NAŠEGA LJUDSTVA |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 22. 4. 2017, foto 1. 7. 2012; slike 3 in 4 Bor1974-17.X.2020 |
8.2.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 8.2.2024, dodal imena v Besedilo na spomeniku |
zidan spomenik s triglavko in zvezdo, tudi na tleh velika rdeča zvezda |
Ilirska Bistrica |
2565 PREGARJE, 2216/10 |
|
Gomilsko, pokopališče |
Jože Muhovic: Sistory navaja Ime in priimek: Jožef Muhovic, Oče: Ivan, Mati: Helena, Datum rojstva: 03. 03. 1921, Kraj rojstva: Grajska vas, Kraj bivanja: Grajska vas, Stara občina: Gomilsko, Nova občina: Braslovče, Poklic (soc. status): čevljar, Datum smrti/izginotja: 18. 01. 1945, Kraj smrti/izginotja: Nova Štifta, Kraj pokopa: NULL. Opomba: Jože Muhovic je napisan tudi na spomeniku V spomin padlim borcem in
žrtvam iz narodnoosvobodilne borbe 1941 1945, ki se nahaja pri šoli nasproti
župnišča ob cerkvi v Gomilskem, h. št. 34. Rudolf Muhovic: Sistory navaja Ime in priimek: Rudolf Muhovic, Oče: Ivan, Mati: Helena, Datum rojstva: 02. 03. 1923, Kraj rojstva: Grajska vas, Kraj bivanja: Gomilsko, Stara občina: Gomilsko, Nova občina: Braslovče, Datum smrti/izginotja: 00. 00. 0, Kraj smrti/izginotja: NULL, Kraj pokopa: NULL. ………………………………………………………….. Primožič Jožef SIstory navaja: Ime in priimek: Jožef Primožič, Oče: Anton, Mati: Marija, Priimek matere: Kos, Po domače: NULL, Datum rojstva: 02.03.1929, Kraj rojstva: Podgora, Kraj bivanja: Šmatevž, Zakonski stan: mladoleten, Poklic (soc. status): mizarski vajenec, PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 08.12.1944, Kraj smrti / izginotja: Vače, Kraj pokopa: NULL, Država pokopa: Slovenija |
Pokopališče se nahaja na V robu vasi Gomilsko. |
DRUŽINA MUHOVIC JOŽE *1921 PADEL 1945 PRIMOŽIČ JOŽEF |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 7.5.2020 |
8.4.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 8.4.2024, po predlogi Zdenke Primožič popravil Besedilo na spomeniku, dopolnil opis s podatki iz Sistory in dodal katastrske podatke |
nagrobniki |
Braslovče |
K. o. 1008 Gomilsko, parc. št. 759 |
|
Spominska plošča na hiši št. 99, Pri Španu |
Na granitni spominski plošči je napis o ustanovitvi prvega krajevnega odbora OF. Postavljena je bila 27. 9. 1965. EŠD 21724 |
Pročelje hiše Čepovan 99, zaselek Drage.
Dostop iz ceste Nova Gorica - Most na Soči, za zaselkom Tesno, prvi odcep na levo v zaselek Drage, zadnja hiša.
|
[zvezda] V TEJ HIŠI JE BIL USTANOVLJEN 1. K. ODBOR OF 6. 1. 1943 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik, Mara Bolčina, Čepovan, foto Mara B., jan. 2020 |
3.7.2024. 00:00 |
— |
— |
spominska plošča |
Nova Gorica |
K. o. Čepovan, parc. št. 101/1, pokojna Judita Petrovčič |
|
LJUBLJANA, PST - pomnik NOB ob Poti spominov in tovarištva št.32 |
— |
Verovškova 64, Ljubljana |
1942-1945 POSTAVIL DELOVNI KOLEKTIV PODJETJA MESTNI VODOVOD |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 06.10.2018 |
14.8.2021. 00:00 |
— |
Lokacijo na vogal stavbe Verovoškova 64 popravila Mojca Župančič. |
Betonski steber |
Ljubljana |
— |
|
Spominska plošča brkinski četi, Mereče |
Najhujši zločini so se dogajali v dneh 4. in 5. junija 1942, ko so fašisti izvedli hudo povračilno akcijo za partizanski napad na karabinjerje v vasici Mereče ob železniški progi Pivka-Ilirska Bistrica, v kateri so bili ubiti 3 karabinjerji, eden je bil ranjen in dva ujeta. Še istega dne so fašisti pobili 25 talcev, in sedem domačinov, požgali so vasi Mereče, Kilovče, Podstenje, Podstenjšek, Ratečevo brdo ter Gornjo in Spodnjo Bitnjo. Skupaj je zgorelo 106 domačij z gospodarskimi poslopji vred. Iz teh vasi so odgnali v zapore in taborišča 462 prebivalcev. Ta dan se je globoko vpisal v kolektivni spomin prebivalcev Brkinov in Ilirske Bistrice. 4. junij je bil izbran tudi za ilirskobistriški občinski praznik. V vasi Mereče pa danes stoji spominska plošča, ki so jo, 4. junija 1982, postavili v spomin na dogodke junija leta 1942. Literatura: Vlasta Beltram. »Vojno nasilje v Brkinih in na Bistriškem v času druge svetovne vojne.« V: Prispevki za novejšo zgodovino, str. 99 in 104. Jože Primožič, Vodnik po partizanskih poteh, Albert Jakopič, ur., Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 384. |
Plošča je postavljena na stanovanjskem objektu, na naslovu Mereče št. 3. Hiša se nahaja slabih 50m naprej od železniškega mostu. |
Med slavnim bojem za svobodo slovenskega naroda je brkinska četa v vrsti svojih junaških dejanj dne 4. julija v tej hiši napadla in razorožila italijansko vojaško posadko. 4. VI. 1982 ZZB NOV Ilirska Bistrica |
— |
— |
— |
— |
Sabina Požar |
— |
— |
— |
Spominska plošča na objektu |
Ilirska Bistrica |
— |
|
Soze |
— |
Vas Soze, nasproti h. št. 1. |
V spomin in slavo borcem 4. bataljona, ki so v Klivniku 2. oktobra 1943 padli za našo svobodo. Ko nas skoz svoja Matej Bor |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 22. 4. 2017, foto 1. 7. 2012 |
— |
— |
— |
zidana skulptura |
Ilirska Bistrica |
— |
|
Trani, ženski zapor, Italija |
Geslo: zapornice123 |
Via piazza Plebiscito, 18 76125 Trani (BT) |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
D. Divjak 11.4.2024 |
11.4.2024. 00:00 |
— |
— |
— |
Italija, Trani, Apulija |
— |
|
Spominska plošča pri Zapotokarju |
Spominska plošča na Zapotokarjevi hiši je posvečena borcem Vojkove brigade Milanu Rojcu in še petim neznanim borcem te brigade, ki so padli 17. novembra 1943 v Stari Oselici. Obeležje so odkrili novembra 1963, dostop do Zapotokarjeve hiše je s Sovodnja. V nemški novembrski ofenzivi Traufe sta bili v Podjelovem Brdu in v Stari Oselici Vojkova in Gradnikova brigada. Nemci so proti njim prodirali s Trebije, iz Sovodnja in Kladja z namenom, da ju obkolijo in uničijo. Brigadi sta se temu pravočasno izognili, po samotnih kmetijah pa je ostalo nekaj ranjencev in manjših skupinic. Pri Zapotokarju v Zapotoški grapi so Nemci 17. novembra 1943 presenetili šest borcev Vojkove brigade, ki so bili v hiši na okrepčilu, med njimi Milana Rojca. Vse so v navzočnosti domačih pred hišo ustrelili. Več... Podatki o Milanu Rojcu: Milan Rojc, rojen leta 1913 v Ljubljani, rudarski delavec na Sovodnju, med okupacijo so ga Nemci postavili za župana občine Oselica, a je bolj delal v korist domačinov kot okupatorja, zato je oktobra 1943 vstopil v Vojkovo brigado, padel v Stari Oselici 17. novembra 1943. Med petimi neznanimi borci, ki so padli v Stari Oselici 17. novembra 1943, so (domnevno) znani: Janez Lazar, rojen 2. februarja 1920 v Zavratcu pri Idriji, v Vojkovo brigado je vstopil oktobra 1943. Ciril Rupnik, rojen 27. marca 1922 v Srednji Kanomlji, v Vojkovo brigado je vstopil septembra 1943. Davorin Tušar, rojen 28. oktobra 1920 v Spodnji Idriji, v Vojkovo brigado je vstopil septembra 1943. Albin Vidmar, rojen leta 1916 v Čekovniku pri Idriji, v Vojkovo brigado je vstopil septembra 1943. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 298-299. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/stara-oselica.html Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 267. |
Dostop do Zapotokarjeve hiše je s Sovodnja. |
NA TEM MESTU JE PADEV DNE 17. 11. 1943 MILAN ROJC ROJ. 1913 IN 5 NEPOZNANIH BORCEV NOV VOJKOVE BRIGADE SLAVA JIM! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Gorenja vas |
2055 STARA OSELICA, *87 |
|
Spominska plošča padlim gasilcem |
— |
Plošča je pritrjena va vzhodni steni starega gasilskega doma na Ljubnem ob Savinji. N: 46 20 40,
E: 14 50 20,
433 m
|
V SPOMIN GASILCEM ŽRTVAM II. SVETOVNE VOJNE 1941 - 1945. |
— |
— |
— |
— |
Sandi Grudnik, 14.6.2018 |
— |
— |
— |
Marmorna plošča |
Ljubno |
K.o.:Ljubno, parc.št.:483, lastnik:PGD Ljubno ob Savinji |