| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Cerknica, grob bratov Logar |
Viktor Logar. Sistory. Jože Logar. Sistory. Frančišek Logar. Sistory. https://obelezja.wordpress.com/2023/01/23/cerknica-pokopalisce-bratje-logar/ Foto: Miloš Toni |
Pokopališče Cerknica, od peščene poti, ki vodi od pokopališkega vhoda (pri parkirišču) proti vhodu v pokopališko cerkev levo 3. vrsta, 1. grob z desne strani vrste (1. grob levo od tlakovane poti, ki vodi proti pokopališkemu vhodu pri poslovilni vežici). Ob začetku poti na levi strani cerkve.
Hiša v bližini: Ulica za vrtovi 2, Cerknica |
RODBINA LOGAR |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D. Divjak 8.2.2025 |
8.2.2025. 00:00 |
14.10.2025. 16:37 |
M.Kermavnar, 14.10.2025, dodal fotografije Zdenke Primožič in preuredil Opis |
Grob(išče) |
Cerknica |
K. o.: 1676-CERKNICA, št.parc.:1143 |
|
Padlim Cankarjevega bataljona, Bukov Vrh |
https://zbnobskofjaloka.weebly.com/bukov-vrh.html . »Cca 20 m nad domačijo Martina Dolenca,p;d. Skoblja iz Bukovega vrha št.23 je plošča v spomin padlim borcem na Bukovem vrhu, ki. jo je odkrila organizacija ZB Poljane. Vzidana je med dvema betonskima stebroma, ki jih nosi betoniran podstavek v obliki kvadra. Stebra sta okrogla. Nad stebri je streha . trikotne oblike. Plošča meri 1.30 x 0.60m (foto 99, tek 1148, neg 166 in foto 100, tek 1149, neg 168) in je v njej vklesan tekst o hudih bojih in zmagah partizanov nad Nemci okrog božiča 1941 na Bukovem vrhu in Pasji ravni ter imena 10 padlih tovarišev. (Mlakar Janko, Koruza Jože, Dolenc Jože, Maček Prane, Dolenc Vinko, Jereb Jože, Pušavec Miha, Šubic Ivan, Ručigaj Božo, Demšar Ciril.)« Spomenik je bil odkrit 25. decembra 1955. Vir: Inštitut za zgodovino delavskega gibanja, Muzej narodne osvoboditve LRS, Gradivo za topografijo NOB, 2. snopič, 1. del, Poljanska dolina, Ljubljana 1959, str. 33. Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 50-54. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 257. Opisan je spomenik pred obnovo. |
V bližini Skobljeve domačije ob cesti Visoko-Črni Vrh, Bukov Vrh nad Visokim 6 |
PO VELIKIH VOJAŠKIH USPEHIH CANKARJEVEGA BATALJONA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik |
18.11.2023. 00:00 |
— |
Postavljen 1955. Po kartoteki, kjer piše "Bukov vrh nad Zmincem", MNZ M. Hladnik 7. 2. 2022
M. Kermavnar, 31.10.2023, dopolnil besedilo na spomeniku in opis, dodal staro fotografijo, arhiv fotografij: Marko Zdovc
|
Spominska plošča |
Škofja Loka |
K. o. 2044 Kovski vrh, parc. št. 307/4 |
|
Cvetkovci - Partizanski prehod |
V spomin na kurirske poti, še posebej na pot, ki je kurirje vodila iz Slovenskih goric proti Ptujskemu in Dravskemu polju, je bilo ob prehodu čez železniško progo v Osluševcih postavljeno spominsko obeležje. Zgradilo ga je Železniško transportno podjetje Maribor ob 30-letnici osvoboditve. Izdelan je iz železniških tirnic v obliki peterokrake zvezde. Na njem je napis: partizanski prehod 1941-1945. Spomenik so odkrili 23. novembra 1975. https://www.kamra.si/mm-elementi/item/spomenik-kurirski-poti-v-oslusevcih.html Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Prehod123 |
Pri prehodu ceste preko proge pri hiši Cvetkovci 92 |
"(zvezda) 1941 PARTIZANSKI PREHOD 1945 ŽG LJUBLJANA 1975" |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Janko Prejac |
— |
21.7.2025. 16:36 |
Slike "3-4" Bor1974-04.II.2024 |
— |
Ormož |
K. o. 329 Cvetkovci, parc. št. 1178/4 |
|
Napad Lackove čete, Stanetinci |
Slovenjegoriška četica je poleti 1942 izvedla po Slovenskih goricah več akcij, ki so okupatorja silno vznemirjale. Skupina Franca Osojnika iz Lackove čete je napadla in ubila dva nemška žandarja na motorju, motor pa zažgala. Namen zasede je bila likvidacija vodje Štajerske domovinske zveze in zagrizenega nacista iz Cerkvenjaka Adalberta Sutterja, namesto njega pa sta v zasedi, ki je bila pri domačiji Antona Fekonje v Stanetincih, padla dva orožnika. Sledile so množične aretacije, deportacije v koncentracijska taborišča in streljanje talcev.
Odkritje spomenika: 14. 7. 1975 so ga odkrili krajani Cerkvenjaka. Krajevna skupnost Cerkvenjak je slavila 14. julij kot krajevni praznik.
|
Stanetinci, na levi strani ceste Cerkvenjak-Čagone pri hiši Stanetinci 16 |
[zvezda] Krajani Cerkvenjaka |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik neobiskano nedokončano
|
1.10.2024. 00:00 |
— |
3.oktober 2020 dopolnjen opis D.Divjak
M. Kermavnar, 1.12.2023, prestavil zvezdico in popravil lokacijo, dodal fotografiji 3/1 in 3/2 iz vira Google Maps. Prenesel podatke in izbrisal neobiskani dvojnik zapisa, ki je bil 5.10.2022 napačno postavljen v Stanetince, občina Sveti Jurij ob Ščavnici
Dodal svoje posnetke in označil kot obstoječe. M. Hladnik 1. 10. 2024 |
— |
Cerkvenjak |
K. o. 541 Cerkvenjak, parc. št. *37/1 |
|
Suha pri Predosljah, pokopališče |
Tine Kokalj je bil mlinar lastnik Zormanovega mlina. Bil je partizan. Podatki o njem so v KO ZB Visoko pri Kranju. Na Suhi pri Predosljah članov Kokaljeve družine ni več. Grob svojih staršev Rozalke in Tineta obiskuje hčerka Albinca iz Kopra, 1. novembra vedno gorijo svečke. -- S. Frelih 10. 3. 2022 |
Pokopališče Suha pri Predosljah |
[križ] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 21. 6. 2021 |
10.3.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Kranj |
2104 SUHA, 95 |
|
Telefonisti, Trnovo |
— |
Spominska plošča telefonistom se nahaja na pročelju pred vhodom v dvorano KS Trnovo, št. 37. |
V LETIH 1943 - 1945 JE TUKAJ DELOVALA TELEFONSKA CENTRALA ZVEZ IX. KORPUSA NOV IN POJ [zvezda] ZA SVOBODO SO DALI SVOJA ŽIVLJENJA BORCI TELEFONISTI CENTRAL TRNOVO IN KRNICA: CEJ VIKTOR Z LOKVI RIJAVEC JOŽE OD RIJAVCEV VOLK FRANC OD NEMCEV VOLK FRIDERIK S TRNOVEGA SLAVA JIM! PODROČNI ODBOR VEZISTOV NOV NOVA GORICA ZA SEV. PRIMORSKO 1985 |
— |
1985 |
Obstoječi spomeniki |
— |
PK, 8. 8.2019 |
— |
20.10.2025. 17:43 |
— |
Spominska plošča |
Nova Gorica |
K.o. 2224, parc. št. 1327/2, KS Trnovo |
|
30. divizija, Kanal ob Soči |
Spomenik prehodu XXX. divizije simbolično prikazuje strma bregova reke Soče s silhuetami pohodnikov brigade XXX. divizije v Beneško Slovenijo. Avtor je N. Nemec. Odkrit je bil 1984. Kamen, 350 X 220 X 120 cm.
|
Iz vasi Kanal proti Novi Gorici ob cesti na desni strani je postavljen izredno lep spomenik 30. diviziji 9. korpusa narodnoosvobodilni vojski Jugoslavije. |
[zvezda] NA TEM MESTU JE XXX. DIVIZIJA IX. KORPUSA NARODNOOSVOBODILNE VOJSKE JUGOSLAVIJE 31. JANUARJA 1944 NA ZGODOVINSKEM POHODU PREBILA SOVRAŽNIKOVO OBRAMBO NA SOČI IN V BOJIH S FAŠISTIČNIM IN NACISTIČNIM OKUPATORJEM RASPLAMTELA NARODNOOSVOBODILNI BOJ V BENEČIJI IN FURLANIJI. . 21. 10. 1984 PRIMORSKO LJUDSTVO 30. DIVIZIJI |
Negovan Nemec |
1984 |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Zorč 19. 11. 2017 |
20.6.2024. 00:00 |
20.10.2025. 10:29 |
M. Kermavnar, 7.9.2021, fotografija4/1, napis na spomeniku
Obisk, fotka, M. Hladnik 20. 6. 2024 |
Skulptura |
Kanal ob Soči |
2270 MORSKO, 637/6 |
|
Padlim za svobodo v NOB 1941-1945-Bresternica |
— |
Zraven parkirišča v parku, Na Gaj 2, Brestrnica, pred objektom Krajevne skupnosti Bresternica - Gaj. |
"ZA SVOBODO SO DALI ŽIVLJENJE V NOB - 1941 - 1945 MESARIČ LUDVIK 1918 - 1944 REPEK ANDREJ 1900 - 1945 REPEK JOŽE 1931 - 1943 KAJZER IVAN 1913 - 1944 KOREN ALOJZ 1912 - 1942 KOREN MARJAN 1926 - 1944 MESARIČ IVAN 1910 - 1945 BERNAD ANTON 1923 - 1943 CELOFIGA JOŽE 1912 - 1944 DAMIŠ JOŽE 1910 - 1945 ŽNIDARŠIČ SLAVKO 1920 - 1945" |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Bor1974 |
5.5.2021. 00:00 |
— |
— |
Naravni kamen na treh kovinskih podstavkih, z štirimi vklesanimi napisi, pod njim iz granitnih kock mozaik v obliki kroga. |
Maribor |
635 BRESTRNICA, 166/64 |
|
Prehod XIV. divizije-Opoka |
Tretja četa je zavila levo čez most v Opoko, da bi zavarovala smer iz Štor in Celja, prva pa je pohitela desno do Mastnakove hiše, da je zavarovala smer proti Šentjurju. Med prehajanjem čez progo, so vlaki štirikrat ustavili njeno kolono, vendar je bila 14. februarja ob 4.zjutraj že vsa čez. Takrat so treščile mine na obeh tirih. Postavili so jih minerci Šercerjeve in Bračičeve brigade. Vir: F. Strle, Tomšičeva brigada, str. 87. Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 193. |
V kraju Opoka, ob cesti Celje-Mestinje, pri odcepu za Kompole. |
[na naravni skali je shematični zemljevid s kraji in datumi dogodkov] Pohor[je] [napis na plošči] NA TEM MESTU JE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Bor1974, 18.03.2019 in 27.X.2019
S.Gradišnik, 26. 9. 2023 |
10.6.2024. 00:00 |
— |
S.Gradišnik, dodal slike in besedilo, 26. 9. 2023
M.Kermavnar, 10. 6. 2024, po predlogi Mojce Luštrek uredil Ime spomenika in dodal fotografijo 4/5 in katastrske podatke |
Neobdelan kamen z zemljevidom in bronasto ploščo |
Štore |
K. o.1086 Prožinska vas, parc. št. 31/4
|
|
Kolenčeva domačija |
Spominsko obeležje na bivši Kolenčevi hiši(gostilni) na Mirni je posvečeno
ubitima zakoncema Jožefi in Janku Kolencu gostilničarjema z Mirne. Posmrtni ostanki Pepce KOLENC (zgoraj) in njenega moža Janka KOLENC (spodaj).
Pepco so 6. junija 1944 na Mirni umorili domobranci, moža Janka pa so takrat
aretirali in mučili pri Blažičevi tovarni na Mirni in mu razbili glavo. Oropali
so tudi njiju in njuno stanovanje. 6. junija 1944 so domobranci vdrli na Mirno. Med ljudmi, ki so bežali, je bila tudi Pepca. Ustrelili so jo v vrat, jo pobili ter ji sezuli čevlje, dvignili krilo in ji razširili noge. Tako je truplo ležalo do drugega dne. Janka so ujeli domobranci pri Blažičevi tovarni, ga mučili, nato pa odpeljali na hrib Trbinc in ga tam ustrelili. Razbili so mu glavo ter ga okradli. Izropali so njuno stanovanje. (Vir: Dr. Makso Šnuderl, Fašistično domobranski teror, str. 67; Zoran Hudales, Občina Trebnje v NOB, str. 538; Dokumentacija občinskega odbora ZZB Trebnje)«
|
Glavna Cesta 25, Mirna |
[zvezda] 1. X. 2003 ZB IN KS MIRNA |
— |
— |
— |
— |
b. jerčič,19. 3. 2018 |
3.8.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar 3. 8. 2024 dodal katastrske podatke in po predlogi Zdenke Primožič dopolnil opis s podatki iz literature. |
črna marmorna plošča z zlatim napisom in zvezdo |
Mirna |
K. o. 1410 Mirna, parc. št. 78/9 |
|
Spomenik padlim in umrlim v boju proti okupatorjem, Ljubljana-Žale |
Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 18. Špelca Čopič, Damjan Prelovšek in Sonja Žitko, Ljubljansko kiparstvo na prostem, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1991, str. 146-147. |
— |
PADLIM IN UMRLIM V BOJU PROTI OKUPATORJEM SLOVENIJE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D. Divjak 22.11.2024 |
22.11.2024. 00:00 |
— |
— |
Spomenik |
Ljubljana |
— |
|
Baza 20, Kočevski Rog |
SPOMENIK DRŽAVNEGA POMENA Celoten kompleks Baze 20 je dobro pokrit z informativnimi tablami, pa tudi v sprejemnem središču v Lukovem domu deluje izpostava Dolenjskega muzeja, ki jo vodi sodelavec muzeja Jože Saje. Edini tovrstno zgrajeni in ohranjeni kompleks sedeža vodstva odporniškega gibanja med drugo svetovno vojno v Evropi sestavlja 26 barak in bunker. Zgrajene so iz hlodov, desk in krite s skodlami. Nad Červanovo cesto , ki iz Podturna pelje po severovzhodnem pobočju Kočevskega Roga proti Bukovi gorici in Travniku, blizu bolnice Jelendol pod koto 717 na Sokolskem vrhu je gradbena skupina pod vodstvom Rudolfa Ganzittija - Grada začela meseca marca 1943 graditi po načrtih ing. Lojzeta Rojca barake za vodstvo osvobodilnega gibanja, ki je bilo takrat v Polhograjskih Dolomitih, kamor se je umaknilo med Roško ofenzivo. Lokacijo so našli dr. Pavel Lunaček - Igor, ki je Rog s pomočjo svojega osebnega spremljevalca Avgusta Bradača iz Obrha dodobra spoznal, dr. Marjan Brecelj in ing. Lojze Rojec, odobril pa jo je takratni komandant slovenske partizanske vojske Ivan Maček - Matija. Prvo barako so v globoki vrtači, kjer v roški ofenzivi Italijani niso našli taborišča Jurčetove čete, zgradili iz tesanega lesa, ki so ga našli v Rogu, desk s Spreitzerjeve žage v Starih Žagah in materialom iz kočevarskih vasi. Pozneje so to barako dvignili in preuredili ter je rabila za obednico, sejno dvorano in predavalnico. Tudi ostale barake so zgradili v bližnjih vrtačah in na njihovem obrobju. Ker lesa v bližini ni bilo dovolj, so ga pripravljali na žagi v Soteski in Starih Žagah. Barake so služile za prebivanje in delovni prostor. Poimenovali so jih po posameznih ustanovah in forumih, včasih pa tudi kar po posameznih članih osvobodilnega boja, ki so takrat v njej delovali. Ob robu novega naselja so postavili tudi barako za zaščitno četo. Skupaj je bilo 26 barak in štirje bunkerji, od katerih je eden še ohranjen. Kakšno uro od baze 20 je bila na Kraguljem vrhu Baza 21, sedež glavnega štaba. Imela je več bunkerjev za skladišča raznega materiala. V tej bazi je bil tudi vodja angleške vojaške misije pri našem glavnem štabu major William Jones. Tu so ustanovili prvo vojaško šolo za partizanske častnike, katere prvi tečaj je bil avgusta 1943. Politično vodstvo slovenskega odporniškega gibanja je na Bazi 20 delovalo od 17. aprila 1943. Na Bazo 20 so smeli priti le njeni prebivalci, drugi le izjemoma, saj so njen obstoj skrivali tako pred sovražnikom, kot pred ostalimi prebivalci Kočevskega Roga. Večina prebivalcev Baze 20 ni točno vedela kje se nahajajo. Za prikrivanje svoje navzočnosti so izvajali vrsto domiselnih konspirativnih in varnostnih ukrepov. Dostop je bi samo na enem mestu in še to le s pomočjo lestve, ki jo je stražar vsakič spustil. Prišlek se je lestve oprijel, splezal nanjo in po njej splezal na varno. Pogled proti barakam je tedaj zakrival mlad gost smrekov gozd. Okupator Baze 20 ni nikoli izsledil in je edini na tak način zgrajen in ohranjen sedež odporniškega gibanja v Evropi. Po zlomu Italije so šlí CK KPS, IO OF in glavni štab v Sotesko, propagandna komisija in uredništva listov pa najprej v Dolenjske Toplice in nato v Podhosto in na Suhor. Ob nemški ofenzivi 1943 se je vodstvo iz Soteske premaknilo nazaj na Bazo 20, a po treh dneh v bunker pri tehniki »Urška 14‹‹. Ko se je enotedensko hajkanje Nemcev po Rogu končalo, se je vodstvo osvobodilnega boja umaknilo na Seč nad Črmošnjicami, nato pa zopet nazaj na Bazo 20, kjer je ostalo do 19. XII. 1944, ko sta se CK KPS in IO OF preselila v Dobličko goro v Beli krajini. Edini tovrstno zgrajeni in ohranjeni kompleks sedeža vodstva odporniškega gibanja med drugo svetovno vojno v Evropi sestavlja 26 barak in bunker. Zgrajene so iz hlodov, desk in krite s skodlami. Več o Bazi 20 na strani Dolenjskega muzeja Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 154-155. EŠD 271 |
Nahaja se v Kočevskem rogu, nedaleč od Červanove ceste. Oddaljena je približno 25 km od Kočevja. Skoraj čisto do Baze 20 se je možno pripeljati z avtomobilom, le del poti čisto pri Bazi 20 je potrebno prehoditi peš (približno 5-10 min hoje).
DOSTOP: 1. Iz smeri Ljubljane mimo Soteske in v vasi Podturn desno v gozd – sledi nekaj kilometrska asfaltna cesta do Baze 20.
2. Iz Novomeške smeri skozi vas Podturn, na križišču v vasi desno in na koncu vasi levo v gozd – sledi nekaj kilometrska asfaltna cesta do Baze 20.
3. Iz Belokranjske smeri po "Partizanki" skozi Podturn naravnost v križišču in na koncu vasi levo v gozd – sledi nekaj kilometrska asfaltna cesta do Baze 20.
4. Iz Kočevske smeri lahko kar skozi Kočevski rog do Baze 20 ali po cesti skozi Smuko do Dvora, nato desno do Soteske, kjer se desno odcepi partizanska magistrala do Podturna in v križišču pred Podturnom desno v gozd po asfaltirani cesti do parkirišča pod BAZO 20. Lahko pa južno čez Črnomelj, ali severno skozi Ribnico in naokoli po avtocesti do Novega mesta, nato do Dolenjskih Toplic in do Podturna na križišču v vasi desno in na koncu vasi levo v gozd – sledi nekaj kilometrska asfaltna cesta do Baze 20.
|
Podatke vsebuje infotabla pred vhodom v Bazo 20 v slovenskem in angleškem jeziku. BAZA 20 VLOGA IN POMEN Za novo prebivališče političnega vodstva v Kočevskem rogu je bila izbrana globoka kraška vrtača pod koto 711m, nedaleč od Červanove ceste. Pri izbiri so upoštevalikonfiguracijo terena, skritost, dostopnost, možnost oskrbovanja in predvsem varnost. Bivališče so poimenovali Baza 20. Vodstvo se je v prvo barako vselilo 17. aprila 1943. Število prebivalcev je naglo raslo, zato so takoj nadaljevali z gradnjo novih barak. Deske so dobili na žagi v dolini, vrata in že zastrekljena okna pa v opuščenih kočevarskih hišah. Za strešno kritino so uporabili skodle. Na Bazi 20 so živeli in delali člani Izvršnega odbora Osvobodilne fronte, Vrhovnega plenuma OF, Centralnega komiteja Komunistične partije Slovenije, Protifašističnega sveta narodne osvoboditve (AVNOJ), Komisije za agitacijo in propagando, uredniki časopisov, tehnično osebje in drugi. Do jeseni 1944, ko je v njih živelo več kot 140 prebivalcev, so postavili 26 barak. V njih so živeli do decembra 1944, ko so se preselili v Črnomelj. Zaradi izjemnih varnostnih in konspirativnih ukrepov Baza 20 ni bila nikoli odkrita. Baza 20 je edini na tako skrivnosten način zgrajen in do danes avtentično ohranjensedež vodstva kakega odporniškega gibanja v Evropi in je pomemben spomenik slovenski državnosti. Skupaj s še ohranjenima bolnicama Jelendol in Zgornji Hrastnik je že leta 1952 zavarovana kot kulturni spomenik. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Florijan Likar februar 2017, Franc Kulovec 24.8.2019 |
16.7.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 16. 7. 2024, dodal povezavo na Dolenjski muzej in fotografije 3/2 do 3/5 iz 26. 12. 2008 Mojce Luštrek |
26 barak, infotabla |
Dolenjske Toplice |
K.O. Podstenice, pc. št. 1611/473 |
|
Začetek gorenjske vstaje, Laško nad Bukovščico |
Spominska plošča na Kocjanovi hiši v Bukovščici 15 je posvečena posvetovanju gorenjskega političnega in vojaškega vodstva za pripravo vstaje decembra 1941. Obeležje so odkrili leta 1985, hiša se nahaja na griču nad cerkvijo. Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet je v jeseni 1941 ocenilo, da so najbolj ugodni pogoji za nastanek osvobojenega ozemlja na Gorenjskem, izbojevali naj bi ga s splošno vstajo v Poljanski in Selški dolini, prek Jelovice pa naj bi povezovalo še bohinjski in jeseniški kot. Gorenjsko politično in vojaško vodstvo se je pod vodstvom Staneta Žagarja sestalo v prvih dneh decembra 1941 pri Kocjanovih v Bukovščici in izdelalo natančnejši načrt za množično vstajo predvsem v Poljanski dolini, saj je bilo v tej dolini že dotlej zelo široko narodnoosvobodilno gibanje, OF pa je z diverzantskimi in sabotažnimi akcijami močno dvignila razpoloženje pri ljudeh. V skladu z načrti, sprejetimi na posvetu, se je Cankarjev bataljon z Mohorja premaknil v Poljansko dolino, kar je bil v tej dolini znak za upor.
|
Bukovščica 15, pošta Selca. Obeležje je oddaljeno od cerkve v Bukovščici 1 km in 4,5 km od ceste Škofja Loka - Železniki. |
V TEJ HIŠI JE IMEL V PRVIH DNEH DECEMBRA 1941 STANE ŽAGAR, ČLAN CENTRALNEGA KOMITEJA KPS IN GLAVNEGA POVELJSTVA SLOVENSKIH PARTIZANSKIH ČET, POSVETOVANJE S PREDSTAVNIKI GORENJSKEGA OSVOBODILNEGA GIBANJA, NA KATEREM SO SPREJELI SKLEP O ZAČETKU MNOŽIČNE VSTAJE NA GORENJSKEM. OBČINSKI KOMITE ZKS ŠKOFJA LOKA 1985 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar |
— |
16.9.2025. 16:14 |
— |
Spominska plošča |
Škofja Loka |
— |
|
Pilovec, Trebija |
Spominska plošča na grobišču na Pilovcu je posvečena triindvajsetim partizanom, ki so padli na območju Stare Oselice in Trebije v letih 1941 do 1945 in so tu pokopani. Ploščo so odkrili 1. novembra 1962, dostop do grobišča je s Trebije. Po vojni so v to skupno partizansko grobišče prekopali posmrtne ostanke triindvajsetih borcev Prešernove in Vojkove brigade, ki so med vojno padli v Kladju, na severozahodnem delu Žirovskega vrha, nad Fužinami in v Stari Oselici. Podatki o prepoznanih borcih: Gildo Begnach, rojen 1. januarja 1910 v Drenki pri Vidmu (Benečija), stanoval je v Spodnji Idriji, v partizane je vstopil septembra 1943 in bil v Vojkovi brigadi namestnik komandirja čete, padel je 17. novembra 1943 v Stari Oselici. Ljudmila Benedik - Zlatolaska, rojena 17. januarja 1918 v Javorniku pri Čepuljah, tekstilna delavka, v partizane je vstopila aprila 1943, padla je med 2. in 5. avgustom 1943 v Kladju na Žirovskem vrhu kot bolničarka Prešernove brigade. Jože Brilej, rojen leta 1898 v Idriji, padel je 17. novembra 1943 v Stari Oselici. Viktor Černilogar, rojen 19. februarja 1920 v Šebreljah, v partizane je vstopil 14. avgusta 1944, padel je 22. septembra 1944 kot borec 31. divizije. Ivan Eržen, rojen 28. avgusta 1900 v Idriji, v Vojkovo brigado je vstopil 8. septembra 1943, padel je 17. novembra 1943 v Stari Oselici. Peter Frelih, rojen 27. julija 1923 v Davči, mizarski pomočnik, v partizane je vstopil v začetku leta 1944, padel je 22. septembra 1944 na Žirovskem vrhu. Franc Gruden, rojen leta 1920 v Žireh, mizarski pomočnik, v partizane je vstopil 23. oktobra 1943, padel je 17. novembra 1943 v Stari Oselici. Ignac Klemenčič - Bolte, rojen 29. januarja 1916 v Izgorjah, kmečki delavec, član KPS, v partizane je vstopil 13. avgusta 1942, bil je komandant pionirskega bataljona Vojkove brigade, padel je 17. novembra 1943 v Stari Oselici. Franc Koselj, rojen 29. januarja 1924 v Ribnem pri Bledu, pečarski pomočnik, v partizane je vstopil februarja 1944, padel je 22. septembra 1944 pri Pivku v Kladju kot borec Prešernove brigade. Janez Lazar, rojen 2. februarja 1920 v Zavratcu pri Idriji, v Vojkovo brigado je vstopil 12. oktobra 1943, padel v Stari Oselici 17. novembra 1943. Franc Mikuž - Dorče, rojen 13. junija 1923 v Idrijskem Logu, v partizane je vstopil novembra 1942, padel je 17. novembra 1943 v Stari Oselici kot obveščevalec 31. divizije. Ciril Rupnik, rojen 27. marca 1922 v Srednji Kanomlji, v Vojkovo brigado je vstopil 10. septembra 1943, padel v Stari Oselici 17. novembra 1943. Jože Skvarča, rojen 24. aprila 1904 v Spodnji Idriji, padel je 17. novembra 1943 v Stari Oselici. Davorin Tušar, rojen 28. oktobra 1920 v Spodnji Idriji, v Vojkovo brigado je vstopil septembra 1943, padel v Stari Oselici 17. novembra 1943. Albin Vidmar, rojen leta 1916 v Čekovniku pri Idriji, v Vojkovo brigado je vstopil septembra 1943, padel v Stari Oselici 17. novembra 1943. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 351-353. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/trebija.html |
Dostop do grobišča je s Trebije, pod h. št. 55. |
NA TEM MESTU JE POKOPANIH 23 NEPOZNANIH JUNAKOV BORCEV NOB, KI SO V LETIH 1941 – 1945 PADLI NA TUKAJŠNJEM OBMOČJU SLAVA JIM! ZB TREBIJA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar |
— |
— |
— |
grobišče |
Gorenja vas |
2056 TREBIJA, 352/1 |
|
Radomlje, pokopališče, dr. Potokar Ivo |
Sistory navaja Ime in priimek: Ivo Potokar, Oče: Janez, Mati: Marija, Datum rojstva: 02. 04 1899, Kraj rojstva: Radomlje, Kraj bivanja: Radomlje, Stara občina Radomlje, Nova občina Domžale, Poklic (soc. status): odvetnik, Datum smrti/izginotja: 02. 04. 1945, Kraj smrti/izginotja: Dachau, Kraj pokopa: Dachau, Država pokopa: Nemčija. Opomba: Datum rojstva (letnica je ista) se v Sistory razlikuje od datuma
rojstva na nagrobniku. […] ____________ .] […] 10 Dr. Ivo Potokar (1899–1945), pred vojno odvetnik v Kamniku, član skupine,
ki je tik pred okupacijo leta 1941 ustanavljala Samostojno demokratsko stranko,
na začetku sodelavec OF, nato član tistega dela SDS, ki je pristopil k Napredni
delovni skupnosti, pri kateri je bil član ustavno pravnega odbora. Kasneje ga
internirajo v Dachau, kjer umre.« |
Pokopališče Radomlje, P: A; V: _, S: 113. (Elektronski vir: Iskalnik grobov Domžale - Radomlje Dostop 12. 4. 2024)
|
[križ] POTOKAR JEREB DR. IVO UMRL V TAB. DACHAU |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 15.4.2024, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič |
15.4.2024. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Domžale |
K. o. 1936 Radomlje, parc. št. 7 |
|
Vrunčev dom na Svetini |
Sprva počitniški dom na Svetini so zgradili člani ZZB za vrednote NOB Štore, ga slovesno odprli 15.07.1962, sedaj pa je v lasti Lovske družine Bojansko Štore. Ob odprtju je bilo prisotnih še sedem članov I. celjske čete.Vir: http://www.zsc.si/wp-content/uploads/2016/06/Celjska-partizanska-%C4%8Det1.pdf |
Dom Lovske družine Bojansko Štore, Javornik 29. |
[zvezda] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Bor1974, 15.10.2023 |
10.6.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 10. 6. 2024, po predlogi Mojce Luštrek uredil Ime spomenika in dodal fotografije 3/1 do 3/3. |
Spominska plošča |
Štore |
K. o. 1087 Svetina, parc. št. 611/1 |
|
Otočec, stara šola |
Na
beli marmorni plošči so dogodki iz obdobja 1941 do 1945. Ploščo je oblikoval
Jože Zamljen - Drejče
1955.
EŠD 20976 |
Na severni fasadi nekdanje šole sredi vasi, Otočec 14. |
MAJA 1941 PRVI OF ODBOR ZA ŠT-PETETER 30.OKT. 1941 OSKRBI OF ODBOR PARTIZANE, KI 1. NOV. NAPADEJO BUČKO 19. MARCA 1942 PRVI PARTIZANSKI MITING NA TRŠKI GORI MAJA 1942 VOLITVE V NOO 6. JUNIJA 1942 ITALIJANI POŽGO MAČKOVEC AVGUSTA 1942 DELITEV GRAŠČINSKIH POSESTEV 23. SEPT. 1942 ITALIJANI USTRELE VEČINO ČLANOV PODOKROŽJA UJETIH V BECELETOVI JAMI 16. JULIJA 1943 V GOZDU BLIŠČI OKROŽNA KONFERENCA AFŽ 9. SEPT. 1943 ITALIJANSKA VOJSKA POLOŽI OROŽJE OSVOBOJENO OZEMLJE 23. OKT. 1943 VDOR NEMŠKE VOJSKE 27. OKT. 1943 NEMCI UBIJEJO FRANCA BECELETA ČLANA PREDSEDSTVA KOČEVSKEGA ZBORA IN AVNOJ 18. DEC. 1943 DOMOBRANCI UBIJEJO UČITELJA KARLA JAKOPCA MARCA 1944 HUDI BOJI NA TRŠKI GORI 8. MAJA 1945 OSVOBODITEV ZA ZMAGO REVOLUCIJE DALO SVOJA ŽIVLJENJA 98 OBČANOV OB STOLETNICI ŠOLE IN 20 LETNICI OSVOBODITVE KRAJEVNI ODBOR ZZB |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 1. 7. 2020 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Novo mesto |
K. o. 1460 Šentpeter, parc. št. |
|
Gozd Martuljek |
Na zidu s trojnim zaklučkom in zvezdo na sredini je pritrjena plošča, okrog spomenika je na vsako stran po 5 strbričkov, povezanih z verigo. Spomenik je posvečen šestim padlim domačinom. Tri plošče ponazarjajo Triglav. Avtor spomenika iz leta 1955 je arh. Vinko Glanz. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 201. EŠD 16898 |
sredi Gozd Martuljka takoj za mostičkom na levi iz smeri Mojstrana ob opuščenem gostišču, ki je trenutno naprodaj (Zgornje Rute 7) |
KOT ŽRTVE STE PADLI ZA NAS GREGORI FRANC PINTAR JOŽE RANT ANDREJ ROBIČ JOŽE ROBIČ MIHA ŠMID JANEZ SLAVA PADLIM ZA SVOBODO! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik |
— |
— |
— |
zid s ploščo |
Kranjska Gora |
2170 GOZD, 156/22 |
|
Žrtvam za svobodo, Duplica |
48 padlim delavcem tovarne Stol v NOV. Odkrita 30. avgusta 1953. Imena delavcev so tudi na spomeniku v parku pred stavbo. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 208. Spominska obeležja NOB občine Kamnik, Kamnik: Kulturna skupnost, Zveza združenj borcev NOB, 1975, spomenik št. 5. Vodnik po poti spominov NOB občine Kamnik, 1988, str. 55. EŠD 11956 |
Jakopičeva 11., v avli vhoda na sredini stavbe (nekoč Kulturni dom). |
[zvezda] ŽRTVAM ZA SVOBODO DOBAJ VINKO 1922 – 1942 SLAVA JIM |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 21. 6. 2018 |
5.7.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, dodal fotografije 3/2 do 3/5 Zdenke Primožič in dopisal imena |
marmornata plošča s Triglavom in zvezdo |
Kamnik |
1908 PODGORJE, 1420/18 |
|
Aretacija duhovnika Mihaela Grešaka |
Župnišče pri cerkvi v Laporju. |
V TEM ŽUPNIŠČU JE BIL 5. 7. 1942 ARETIRAN DUHOVNIK MIHAEL GREŠAK. PO MUČENJU V CELJSKEM ZAPORU JE BIL 22. 7. 1942 USTRELJEN Z DRUGIMI TALCI. NAJ PRI BOGU PROSI ZA NAS.POSTAVLJENO OB 80. LETNICI DOGODKA. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
12.8.2023. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Slovenska Bistrica |
— |
||
Notranjski odred, Velike Bloke |
Na območju nekdanje vojašnice Velike Bloke je pred skrajno levo stavbo stal spomenik, steber z bronastima ploščama, stilizirano vejo ter petokrako zvezdo na vrhu. Levo in desno sta bila manjša bazena z vodo. Do spomenika so vodile z nižjega nivoja kamnite stopnice. Na višji, čelni plošči je bil lika partizana, na desni, nižji, napis. Vojašnica se je imenovala po Notranjskem partizanskem odredu, proti koncu svojega delovanja je v njej bil 502. Učni center JLA. Po letu 2009 se je področje vojašnice razdelilo na vojaški del in za potrebe obrtne cone. Neznanci so najprej ukradli plošči in zvezdo, odstranjene so bile marmorne plošče, kasneje je bil spomenik zrušen (vandaliziran). Opomba 1: Gre za enega od razmeroma redkih slovenskih spomenikov NOB, ki so bili tako temeljito demolirani.
»VELIKO SLAVJE NA VELIKIH BLOKAH — SPOMENIK JE ODKRIL JANKO RUDOLF, PRISOSTVOVALO PA JE 5000 LJUDI, MED NJIMI TUDI BORCI NOTRANJSKEGA ODREDA IN DRUGIH ENOT, KI SO SE BOJEVALE NA NOTRANJSKEM Borci Notranjskega partizanskega odreda se še po vojni niso sestali. Krajevni odbor Zveze borcev je zato imenoval odbor, ki naj bi organiziral zbor borcev Notranjskega odreda. Zbor je bil 18. septembra v Starem trgu pri Ložu. Iz vseh strani so prihajali borci. Prijazni Stari trg je bil ves v zastavah; avtomobilov je bilo toliko, da je bilo težko najti parkirni prostor. Borce je pozdravil predsednik občinske skupščine Cerknica tovariš Franc Kavčič, patrulje pa so ponesle vence k spomenikom in spominskim ploščam v občini. Nato je kolona osebnih avtomobilov in avtobusov krenila proti Velikim Blokam. Tam je v lepo urejenem parku vojašnice Notranjskega odreda že bila zbrana množica, ki je želela prisostvovati otvoritvi spomenika Notranjskemu partizanskemu odredu. In ko je podpredsednik skupščine SR Slovenije tovariš Janko Rudolf odkril spomenik in spregovoril, je bilo tam zbranih 5000 ljudi. Ob tej priložnosti je nekdanji komandant Notranjskega odreda Franc Sotlar izročil partizansko zastavo predstavniku garnizije Velike Bloke. Zapel je moški pevski zbor Svobode Loška dolina, recitator je navdušil množico, zaigrala je tudi godba sindikalne podružnice Kovinoplastike. Udeleženci zbora so poslali pozdravno brzojavko tovarišu Titu. Po zboru se je nadaljevalo partizansko srečanje v vzdušju, ki ga prisotni dolgo ne bodo pozabili.«
geslo: vojska123 |
V naselju Velike Bloke se po cesti mimo gostilne Miklavčič zapeljemo v vojašnico nekdanje JLA. Spomenik je stal levo pred skrajno levo stavbo, kjer so bile spalnice . |
NOTRANJSKEMU PARTIZANSKEMU ODREDU OD 24.IV.1942 - 16.V.1945 NOTRANJCI IN PRIPADNIKI JLA . S PONOSOM ZA VEDNO BRANILCE TEH KRAJEV V HVALEŽNEM SPOMINU BO HRANIL NAŠ ROD |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
D.Divjak, 25. marec 2020
23.julij 2021 dopolnil D.Divjak |
26.2.2024. 00:00 |
— |
23.7.2021 dopolnil podatke D.Divjak
M. Kermavnar, 1.4.2023, dodal Opombo 1
M.Kermavnar, 26.2.2024, po predlogi Zdenke Primožič dodal fotografijo 2 in izvleček članka iz časopisa Glas Notranjske. |
Spomenik |
Bloke |
K.o.: 1673-Velike Bloke, št. parc.:2010/26 |
|
Padlim vaščanom gasilcem |
— |
Pročelje gasilskega doma PGD ParižljeTopovlje, Parižlje 13 |
V SPOMIN PADLIM VAŠČANOM GASILCEM MED |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Bor1974, 25.XI.2019-, fotografije M. Hladnik |
23.7.2020. 00:00 |
— |
— |
Plošča |
Braslovče |
— |
|
Rdeča hiša na Poljanski ulici v Ljubljani |
Arhitekt Marko Župančič (po informaciji Alenke Župančič). Plošča je bila odkrita 6. septembra 1948. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 30. |
Rdeča hiša, Poljanska 15, Ljubljana, na vogalu uvoza v hišo. |
ŽRTVAM NOB VKLESANA V KAMEN TRAJNEGA SPOMINA ČOP MIHA AŽNIK ANTON BIDOVEC DRAGA DEMIROVIČ PERO GOJKOVIČ DUŠAN REICH ANTON SUŠNIK UROŠ ŠILC MAJDA FINK MILOŠ LEGAT CIRIL LEGAT UROŠ PERANEK MIRKO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 7. 4. 2017 dopolnil 11. 4. 2020 |
11.4.2020. 00:00 |
— |
— |
vzidan kamnit blok |
Ljubljana |
POLJANSKO PREDMESTJE, 214/26 |
|
Rečica ob Savinji, pokopališče |
— |
Pokopališče je na Z robu Rečice ob Savinji. |
KRAJNČEVI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
5.2.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobniki |
Rečica ob Savinji |
— |
|
LIPNIK - spomenik Mihi Eržku |
EŠD: 22296 Na kvader iz obdelanega kamna, 0,70 x 0,80 x 0,30 m, ki se zaključi s stiliziranim Triglavom - 0,40 m, je pritrjena kamnita zglajena plošča 0,25 x 0,30 m s posvetilom Mihi Eržku, ki so ga leta 1944 na tem mestu ustrelili domobranci. Spomenik so postavili 1954. leta. Je v bližini Kuharjeve zidanice. |
AC Trebnje - Novo Mesto, odcep Črešnjevek - Lukovek - Lipnik oz. Črešnjevek, smer Meglenik, nato desno proti Lipniku, čez cesto nasproti hiše Lipnik 3a |
TUKAJ JE DAL ŽIVLJENJE ZA SVOBODO LETA 1944 ERŽEK MIHA MEDVEDJE SELO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
T. Bizjak, 19.8.2017; P. Strajnar |
— |
— |
— |
spominska plošča, kraj zgodovinskega dogodka |
Trebnje |
k.o. 1418 - Lukovek, parc. št. 2945 |