| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve ali odkritja | Status | Opombe | Ime vnašalca | Datum prvega vnosa | Zadnja sprememba | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Hauanstetten, taborišče, Nemčija |
Geslo: taborišče1243, nedokončano123 |
— |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
D. Divjak 29.5.2024 |
29.5.2024. 00:00 |
— |
— |
— |
— |
— |
|
Ivo Slavec - Jokl, grob |
Sistory navaja Ime in priimek: Ivan Slavec. »Rojen 30. 4. 1916 na Jesenicah na Gorenjskem, živel pa je v Struževem pri Kranju. Končal je šest razredov gimnazije in enoletno trgovsko šolo v Ljubljani. Bil je planinec in smučar, ljubitelj narave in izletov. Ob okupaciji se je takoj spomladi 1941 vključil v OF. Po prvih bitkah na Gorenjskem je na svojem domu skrival ranjence in ilegalce. Gestapo v Kranju ga je začel preganjati, zato je odšel spomladi 1942 v partizane v Ljubljanski pokrajini. Kot komandant bataljona Loškega odreda je bil v nekem italijanskem napadu težko ranjen. Italijani so mislili, da je mrtev, in so ga slekli. Ko so mu sezuvali čevelj z ranjene leve noge, so mu odtrgali še palec. Jokl, ki je bil pri zavesti, je stisnil zobe in se potuhnil, in Italijani so odšli.
Jeseni 1942 je bil na lastno željo poslan z Notranjskega nazaj na Gorenjsko. Vztrajno je organiziral mladinske akcije in OF. Opravljal je funkcijo rajonskega sekretarja, psotal je sekretar kranjskega okrožnega komiteja KPS, potem član pokrajinskega odbora OF za Gorenjsko.
Za 21. 6. 1944 je sklical sestanek mestnega odbora OF Kranja, a Jokl ni prišel Nemci in domobranci so ga napadli na Pševem nad Kranjem in ga ubili. Za narodnega heroja je bil razglašen leta 1953.«
»Kranjski domobranci so družno z nemškimi policisti na Pševem pod Sv. Joštom 21. junija 1944 ubili Iva Slavca-Jokla, okrožnega sekretarja KPS Kranj, ter njegovega sodelavca Jožeta Vrečka, načelnika okrožne gospodarske komisije. Oba sta bila iz Kranja.« (Ivan Jan, Odstrte zavese /Okupator in gorenjsko domobranstvo/, Ljubljana, 1992, str. 252.
|
Mestno pokopališče Kranj, D – 8/8 |
Napis na nagrobni plošči SLAVEC IVO SLAVEC-JOKL |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po podatkih in slikah Zdenke Primožič |
23.2.2023. 00:00 |
— |
— |
Nagrobnik |
Kranj |
2123 ČIRČE, 392/1 |
|
Lozice, Grob 2 znanih in 5 neznanih borcev NOV |
Na grobu, ki je v velikosti običajnih družinskih grobov je skromna kamnita plošča s posvetilom in imeni pokopanih. V grobu sta pokopana dva znana in pet neznanih borcev NOV. |
Pokopališče Lozice.
Grob leži levo od vhoda v zadnji vrsti ob zidu nekje v sredini.
Hiša v bližini: Lozice 1b |
OGRIČ JOŽKO 1927-1944 SLAVA PADLIM ZA SVOBODO! |
— |
1. 11. 1962 |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar |
14.8.2020. 00:00 |
30.12.2025. 09:26 |
— |
Grob(išče) |
Vipava |
K. o. 2407 Lozice, parc. št. 669/2 |
|
TRAVNIK-LOŠKI POTOK-Spominska plošča |
Prebivalci Loškega Potoka so prihod in ukrepe italijanskega okupatorja sprejeli z velikim odporom. Trgali so italijanske zastave in plakate ter na vsakem koraku izražali odpor do novih gospodarjev. Neposreden povod za izbruh odpora so bili plakati s slikami Mussolinija in kralja Emanuela. Zato so Italijani 5. maja 1941 aretirali in zaprli v Modičevo hišo 38 ljudi ( po nekaterih podatkih 42 ljudi)-aktivistov OF , od katerih so jih 11 zadržali in postavili pred vojaško sodišče. To je 8 ljudi obsodilo na zapor od 1 do 5 let, 3 pa oprostilo. Plošča dimenzije 60 x 40 cm je bila odkrita 23. julija 1976. Pokrovitelj je bilo podjetje BPT TRŽIČ, obrat šivalnice Loški Potok. Ev. štev. 22501 Prim. tudi: Karel Mikulič, Trganje italijanskih zastav in lepakov, Občina Loški Potok v borbi za osvoboditev in lepše življenje: Krimski bataljon, Ogenca, Jelenov Žleb, Ljubljana: Samozaložba, 2000, str. 47–53. [Elektronski vir] Karel Mikulič, Občina Loški Potok v borbi za osvoboditev in lepše življenje |
Plošča je na hiši, ki je na desni strani ceste s Hriba v Travnik, Travnik 1. |
ZVEZDA V TEJ HIŠI JE OKUPATOR 5. V. 1941 ZAPRL 38 POTOČANOV ZARADI TRGANJA OKUPATORJEVIH ZASTAV IN LEPAKOV |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Daniel Divjak, 12. junij 2018 |
12.6.2018. 00:00 |
— |
— |
Marmornata spominska plošča |
LOŠKI POTOK |
K.o.1641-HRIB, št.par. 1186/1 |
|
Škofja Loka, pokopališče, Ana in Anton Gosar |
Sistory navaja za Ano Gosar Datum rojstva: 26. 7. 1895, Datum smrti/izginotja: 13. 6. 1944. Sistory navaja za Antona Gosarja Datum rojstva: 8. 5. 1893, Datum smrti/izginotja: 13. 6. 1944. »Gosar Ana, 1895, Spodnja Luža, gospodinja, v partizane 20. 6. 1943, ubita 12. 6. 1944 v Spodnji Luši; (Vincencij Demšar, Žrtve NOB v Škofji Loki, Loški razgledi, 1975, letnik 22, številka 1, str. 182) Gosar Anton, 1895, Stara Loka, mesar, v partizane 13. 6. 1943, padel 12. 6. 1944 pri Lenartu nad Lušo; (Vincencij Demšar, Žrtve NOB v Škofji Loki, Loški razgledi, 1975, letnik 22, številka 1, str. 182) »Dne 17. junija je isti sodeloval pri izdaji in ustrelitvi […] Isti dan sta pri akciji bila ustreljena zakonca Gosar (Ana in Anton, Hrenova) iz Škofja Loke. […] Tudi tu gre za malenkostne netočnosti (datumi), a bistvo pove vse; tudi to, da so obveščevalci hitro ugotovili izvor izdajstva ter preprečili nadaljnje delovanje gestapovsko-domobranske agenture.« (Ivan Jan, Odstrte zavese, Okupator in gorenjsko domobranstvo, Ljubljana, 1992, str. 227) Prim. tudi Jože Vidic, Ana in Anton Gosar-Hrenova, Zločin pri Lenartu, Ljubljana: Zavod Borec, 1973, str. 24–25.
Ana in Anton Gosar sta napisana tudi na spominski plošči pri Zakrašniku.
|
Pokopališče Stara Loka, Škofja Loka.
Hiša v bližini: Stara Loka 69 |
RODBINA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 7.3.2023, po podatkih in slikah Zdenke Primožič |
7.3.2023. 00:00 |
20.9.2025. 14:47 |
— |
— |
Škofja Loka |
K. o. 2027 Štara Loka, parc. št. 578/5 |
|
Joža Grilc |
Spominska plošča je bila odkrita leta 1959 (ali 1956) na pobudo Krajevne organizacije ZB NOV Lancovo. Ploščo je izdelala livarna Železarne Jesenice. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 249. Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 224. |
Na ovinku ob makadamski cesti, ki povezuje hiše v Zgornji Lipnici, 300 m zahodno od hišne št. 9. |
V spomin padlemu borcu NOV in aktivistu OF tov. Grilc Jožu roj. 10. 3. 1903 padel 7. 5. 1945 Slava mu |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
mhladnik |
— |
— |
— |
Plošča na betonski zvezdi na podstavku |
Radovljica |
K. o. 2164 Lancovo, parc. št. 325/40 |
|
Padli na Rovtarici |
Postavil Okrajni odbor Zveze borcev NOV Kranj leta 1960. Spomenik je junija 2018 obnovil SPT Davovec.
|
Na JV delu križišča cest na Rovtarici na Jelovici, 10 m stran od ceste, 100 m južno od h. št. 38. |
Padlim partizanom na območju Rovtarice 1941--1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 13. 7. 2017 |
— |
27.12.2025. 15:40 |
— |
— |
Bohinj |
— |
|
Krka - spomenik narodnemu heroju Ivanu Hrovatu - Žanu |
Spomenik so postavili na pobudo njegovih partizanskih tovarišev 8. junija 1975. Zgodovinsko ozadje Kot sin slovenskih izseljencev v ZDA se je Ivan Hrovat - Žan rodil 7. januarja 1915 v Clevelandu, Ohio. Zaradi očetovih denarnih prihrankov mu je bilo omogočeno, da se je leta 1921 vrnil domov in se z družino naselil v Krški vasi. Osnovno šolo je obiskoval na Krki in se po zaključenih petih razredih zaposlil kot gozdni delavec in tesar. Ko je nato kot gozdni manipulant deloval na Krki, je spoznal več delavcev, ki so mu s svojimi izkušnjami razširili obzorje glede delavskega in narodnega gibanja. Tako je na Krki postal eden izmed prvih organizatorjev narodnoosvobodilnega gibanja in maja 1942 kot komandir čete narodne zaščite rekrutiral in odpeljal četo krških kmečkih fantov, oboroženih s puškami in brzostrelkami v Zahodno-dolenjski odred. V tem odredu in nato še v Tomšičevi brigadi je bil komandir čete, od tam pa so ga po koncu italijanske ofenzive leta 1942 zaradi hrabrosti in izkušenj v partizanskem bojevanju vpoklicali v Glavni štab NOV in PO Slovenije ter ga postavili za poveljnika zaščitne enote štaba. S to četo je bil med drugim tudi v Drvarju v času, ko so Nemci z zračnim desantom poskušali uničiti Vrhovni štab NOV in PO Jugoslavije, in uspešno branil umik štaba ter maršala Tita. Odlikovan je bil s partizansko spomenico 1941. Po vojni je za nedoločen čas bil sodelavec OZNE, nato pa po končani gozdarski šoli v Mariboru imenovan najprej za direktorja gozdnega gospodarstva v Tržiču in potem za direktorja uprave gojitvenih lovišč v Sloveniji. Upokojil se je leta 1963 in umrl 7. julija 1970 v Ljubljani, kjer je tudi pokopan. Za narodnega heroja je bil proglašen 27. novembra 1953. Viri:
Avtor fotografij: Stanko Podržaj, 2016 EŠD 24305 |
Kip stoji nasproti na novo zgrajene osnovne šole na Krki, zraven družbenega doma Krka, h. št. 1a. |
Žan Hrovat Narodni heroj Udeleženci NOV Ob 30 letnici osvoboditve |
— |
— |
— |
— |
Stanko Podržaj, 16. 12. 2016 |
— |
— |
— |
Doprsni kip iz brona |
Ivančna Gorica |
k.o.1827, parc. št. 542/17 |
|
Chvatal, Perko, Hribar |
Marmornati kvader na zidanem podstavku, posvečen aktivistom OF, Francu Chwatalu, Venclju Perku, Ignacu Hribarju, ustreljenim 20.8.1944. Spomenik je bil odkrit 29. novembra 1949. Domobransko postojanko so v Domžalah ustanovili 8. 8. 1944. Uspelo ji je začasno razbiti OF v teh krajih. Pomniki revolucionarnega delavskega gibanja in NOB v domžalski občini, Domžale: Kulturna skupnost, Občinski odbor ZZB NOV, 1979, str. 213-214. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 186. . Avtor ni naveden, Spomenik žrtvam domobranskega nasilja za Šumberkom, Občinski poročevalec, Leto VIII, Posebna številka, Domžale, 15. junija 1969, str. 7/16. Elektronski vir: Občinski poročevalec, posebna številka 15. 6. 1969, str. 7/16 Dostop: 5. 3. 2024. EŠD 15847 |
Na virski strani griča Šumberk, na križišču Kopališke ceste in Litijske ulice, 500 m od izvoza za Domžale z avtoceste Ljubljana-Maribor. |
FRANC CHVATAL VENCEL PERKO IGNAC HRIBAR PADLI 20. IX. 1944 OHRANIMO ŽRTVE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 17. 6. 2018 |
8.3.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 8.3.2024, po predlogi Zdenke Primožič dodal članek iz časopisa |
kamnit steber na zidanem podstavku |
Domžale |
1958 BREZOVICA, 1321/5 |
|
Spominsko obeležje Rudiju Balohu, Moste 47 |
V Mostah št. 47 se je leta 1915 rodil aktivist OF Rudi Baloh, ki so ga Nemci aretirali leta 1941 in ga odpeljali v Begunje. Umrl je leta 1942 v Dachauu. Datum odkritja: 4. 7. 1958, obnovljeno leta 1989. Viri: Legat Franc, Uprli smo se. Franc Legat, Medium d.o.o., 2010. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 206. Fotografije: Marko Gričar. |
Smer Žirovnica – Potoki, zadnja skupina hiš z desne pred mostom v Mostah. |
NA TEJ DOMAČIJI SE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Marko Gričar, 31. 3. 2017. |
— |
— |
M. Kermavnar, 21.22.2022: Rudi Baloh je pokopan med borci na brezniškem pokopališču. V začetku vojne so Nemci žare še pošiljali domov, kasneje pa so to opustili. |
Bronasta plošča na steni stanovanjske hiše. |
Žirovnica |
Skrbnik: ZB Žirovnica |
|
LJUBLJANA, PST - pomnik NOB ob Poti spominov in tovarištva št.37 |
— |
Z Dunajske pri AMZ do Štembalove, nato desno po Ulici aktivistov do konca. Nato po peš poti do bloka na Maroltovi 15, steber se nahaja pred blokom. |
1942-1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Obiskal in fotografiral Peter Potokar
Dušan Škodič |
27.3.2023. 00:00 |
— |
— |
Betonski steber |
Ljubljana |
Maroltova ulica 15 |
|
Visoko, pokopališče Kurešček, Germek Franc, Ana |
naslov: Visoko pri Kureščku, vojni status: Civilist, datum smrti: 21. 9.
1943, kraj smrti: Velike Lašče (Jamnikov gozd), vzrok smrti: Usmrtitev s sodbo
vojaškega ali posebnega sodišča, povzročitelj smrti: NOV in POS
datum rojstva: 24. 2. 1922, kraj rojstva: Visoko, vojni status: NOV in POS, voj. enota, čin: Notranjsko vojno področje, obveščevalni center, datum smrti: 1. 1. 1945, kraj smrti: Rob, vzrok smrti: Ustreljen, povzročitelj smrti: Domobranci »GRMEK Franc, partizan obveščevalnega centra Notranjskega vojnega področja. Rodil se je na Visokem pri Turjaku. Po poročilih domobranske posadke Velike Lašče za obdobje od 1. do 7. januarja 1945 so ga domobranci »na begu ustrelili«.
»Priloga I.
Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123 |
Pokopališče Kurešček, od pokopaliških vrat 6. vrsta (ob zidu) 4. grob z desne strani vrste (prvi grob levo od razpela).
Hiša v bližini: Visoko 121 |
[cvetlica] GERMEK – OVI ANA 1898 - 1943 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 30.5.2025, po fotografijah in podatkih Zdenke Primožič |
30.5.2025. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Ig |
K. o. 1712 ZAPOTOK, parc. št. 737 |
|
Bistrica ob Sotli - Spominska plošča Ivanu Skvarči - Modrasu |
19.12.1943 je Kozjanski bataljon v sodelovanju z bataljonom hrvaškega Zagorskega odreda napadel nemško postojanko Bistrica ob Sotli; pri tem je padel komandant Janko Skvarča - Modras, v boju naslednjega dne pri Preski pa še politkomisar Jožko Planinc - Kostja. Med ostrimi spopadi sta se enoti umaknili čez Sotlo na hrvaško stran, po novem letu pa se je Kozjanski bataljon vrnil na svoje območje, izvedel nekaj manjših akcij ter se februarja 1944 priključil 14. diviziji ob njenem prihodu na Štajersko. V spomin na padlega narodnega heroja Janka Svarča - Modrasa so na poslopju blizu nekdanje postojanke vzidali ploščo. Bronasti relief je delo Vladimirja Štovička. (Vodnik po partizanskih poteh, 1978, str. 586; Bor1974) Po "Sistory" je bil rojen 27.01.1915 v Sp. Idriji. Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 183. Geslo: herojsmrt123 |
PLOŠČA JE NA HIŠI ŠT. 9, TIK OB CESTI, DOM KULTURE IN OSREDNJA GOSTILNA V KRAJU. |
relief zvezda V NOČI NA 20. 12. 1943 JE OB PARTIZANSKEM NAPADU NA TUKAJŠNJO OKUPATORJEVO POSTOJANKO PADEL NARODNI HEROJ IVAN SKVARČA MODRAS |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ana Novak, 8.2.2017, slika in opis Bor1974, 14.XII.2019 |
— |
— |
— |
Spominska plošča z reliefom |
Bistrica ob Sotli |
1250 KUNŠPERK, 23/11 |
|
Spomin na prve partizanske borbe |
Na Zakrajškovi hiši je vzidana spominska plošča, ki je posvečena prvi frontalni bitki Štajerskega bataljona. Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 187-188. |
Na hiši Zakrajškovih (Skok) Čreta 1. |
SPOMIN NA I. PARTIZANSKE BORBE ČRETA 26. 10. 1941 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik, 10. 10. 2020 |
— |
— |
Popravek lokacije, 3.19.2021, Gradišnik. |
Spominska plošča |
Vransko |
K. o. 1011 Tešova, parc. št. 356/1 |
|
Ivan Farčnik - Buč |
Doramenski kip borca Ivana Farčnika-Buča, delo prof. Edija Salezina, stoji na
kamnitem podstavku z napisom. Po Farčniku se imenuje šola v Vranskem. |
Pred osnovno šolo, Vransko 23. |
IVAN |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
5.5.2020. 00:00 |
— |
— |
Kip |
Vransko |
— |
|
Pirniče, pokopališče, Oton Vrhunec - Blaž Ostrovrhar |
Sistory navaja Ime in priimek: Oto Verhunec, Po domače: Ostrovrhar, Datum rojstva. 10. 2. 1915, Kraj rojstva: Selca pri Škofji Loki, Datum smrti/izginotja: 5. 4. 1945, Kraj smrti/izginotja: Topole pri Selcih, Kraj pokopa: Selca. Oton Vrhunec (s partizanskim imenom Blaž Ostrovrhar), slovenski partizan in pesnik, * 10. februar 1915, Selca, † 5. april 1945, Topolje. (iz Wikipedije, Dostop: 15. 3. 2023). |
Pokopališče Pirniče, Medvode, po poti od glavnih pokopaliških vrat, leva stran pokopališča, 6. vrsta, 7. grob ( od omenjene poti).
Cca 260 m SV po cesti od hiše Zgornje Pirniče 32c |
V R H U N E C |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 16.3.2023, po podatkih in slikah Zdenke Primožič |
16.3.2023. 00:00 |
20.9.2025. 15:17 |
— |
— |
Medvode |
1974 ZGORNJE PIRNIČE, 587 |
|
Ricmanje Italija plošča |
V vasi Ricmanje na pročelju hiše je postavljena spominska plošča tretji proletarski brigadi, ki je v drugi svetovni vojni zavzemala Trst. |
Vas Ricmanje - San Giuseppe della Chiusa Italija. |
1945 MAJ - JUNIJ MAGGO - GIUGNO VAS JE GOSTILA BORCE IL PAESE OSPITO I COMBATTENTI DEL 2. BAT. 3. PROLETARSKE KRAJIŠKE UDARNE BRIGADE NOVJ >>UZOR BRIGADA >> V SPOMIN- IN MEMORIA SKD SLAVEC RICMANJE 2005 |
— |
— |
— |
— |
Ivan Zorč 12. 04. 2018 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Italija |
— |
|
Spomenik žrtvam zaključnih bojev II.SV v Podklancu pri Dravogradu |
Granitno spominsko znamenje, posvečeno III. armadi, ki je leta 1945 razbila nemške enote. Spomenik se nahaja ob krožišču cest Dravograd - Slovenj Gradec - Ravne na Koroškem, izven naselja Podklanec pri Dravogradu. Na sotočju rek Meže, Mislinje in Drave. so potekale zadnje obsežne vojaške akcije povezane z umikom nemške armadne sklupine "E" z Balkane in v njeni sestave tudi vse kolaborantske vojske : Nedičeva Srbije, Paveličeve neodvisne države Hrvaške - ustaši in domobrancim , četniki Draže Mihajlovića in drugih pod poveljstvom general polkovnika Aleksandra Löhra. Glavnini teh vojsk je po kapitulaciji Nemčije za umik v smeri Avstrije ostalo nekaj komunikacij - ena izmed njih je bila tudi preko Koroške. Večji del nemške vojske, ki ni bila razorožena že v celjski kotlini in okolici Šođtanja, je ostala cesta Velenje Dravograd in ozka cesta preko Zavodnja-Slemena-Črne-Poljane. Vojska NDH in Četniki pa so se umikali po cesti Dolič-Mislinja-Slovenj Gradec-Dravograd. 9.maja 1945 so se po kapitulaciji Nemčije zanje močno spremenile razmere. Enote 14. divizije so dobile nalogo, da zasedejo vsa mečja mesta v slovenskem delo Koroške. Tako je 1. brigada dobila nalogo, da zasede širše območje Sinče vasi in razooroži 14.SS divizijo in druge sovražne enote , ki so se nahajale ali umikale proti notranjosti Koroške. 2. brigada je bila usmerjena proti Velikovcu z namenom,da ga zasede , sovražne sile pa preusmerja proti Celovcu in v Labodsko dolini .13.brigada je dobila nalogo, da zasede Borovlje in da skupno z enota Koroškega odreda brani prehod preko reke Drave v notranjost Avstrije . Naajvečji pritisk je bil v smeri proti Dravogradu, kjer so enote partizanske vojske preprečevale umik sovražnim vojskam in prehod reke Drave v Dravogradu . 10.maja 1945 so v Dravograd prispele enote Tomšičeve brigade , ki s pomočju Prekmurske brigade in osvobodijo Dravograd. 11. maja so se jim prišle na pomoč še enote Zidanškove brigade in polovica Šlandrove brigade , obe sta bili na poti na Koroško. 12. maja pa so pprišle v Dravograd še prve enote 51.divizije iz III jugoslovanske armade. Pritisk je na mostove jepostajal vse hujši, zato v Dravograd 13.maja prihiti še 12.brigada -17.divizije JA. Sovražnikova vojska se je želela rešiti iz obkolitve in ker ni uspela pri Dravogradu se je 14.maja 1945 preusmerila v Mežiško dolino. Razdivjane bitke ob sotočju rek Mislinje , Meže in Drave obstreljevanje položajev z lahkim in težkim orožjem je terjalo mnogo življenj in povzročilo veliko materialne škode na okoliških civilnih kmetijskih objektiv . Pogajanja o predaji sovražnih enot so bila jalova saj se poražene vojaške formacije niso hotele predati . Viri : "PO POTEH SPOMINA"-Spominska obeležja narodnoosvobodile borbe na Koroškem stran št. 39; Zapis za lokalno kroniko vMuzeju revolucije v Slovenj Gradcu avtorja ŽOLNIR Bogdana ": DOLIČ-PODKLANEC-POLJANA" Objavljen v glasilu "Koroški fužinar", "KOROŠKA V VRTINCU DOGODKOV OB KONCU DRUGE SVETOVNE VOJNE " Rista STOPJANOVIĆA Ravne na Koroškem 2005 in "NEPOZABNI MAJ 1945 NA KOROŠEM" 2006 ter Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 208. EŠD 7457 |
Obeležje se nahaja ob krožišču Dravograd-Slovenj Gradec-Ravne na Koroškem izven naselja Podklanec pri Dravogradu. Dostop ni težaven . obeležje se nahaja cca 10 metrov od vozišča v meri proti Ravnam na Koroškem in je možen ob vsakem času in vseh treh dolin . |
Na spomeniku je zapisana letnica postavitve 1955 in napis : BRIGADE IV.OPERATIVNE CONE ZDRUŽENE Z BORCI III.ARMADE SO V NARODNOOSVOBODILNI VOJNI OSVOBAJALI JUGOSLOVANSKO ZEMLJO TER 15.MAJA 1945 NA TEM PREDELU DOKONČNO STRLE UMIKAJOČE SE NEMŠKE FAŠISTIČNE TOLPE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Milan PONGRAC , JULIJ 2017 |
— |
— |
— |
samostojen kamniti blok-lomljen granit kvadratne oblike |
Dravograd |
Podklanec Dravograd, parcelna številka 452 , EŠD 7457 , upravljavec obeležja Občina iz OOZB NOB Dravograd |
|
Branik |
Spomenik v obliki kamnitega stebra z zvezdo na vrhu. Stoji na stopničastem podstavku. Postavljen je bil 5. 12. 1947. EŠD 21707 Po JSNP (131) je bil postavljen 12. 5. 1947. Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 248-249. |
Ob cesti, na vaškem trgu južno pod zaselkom s cerkvijo sv. Urha. |
[zvezda] LJUBITE SVOJO DOMOVINO TAKO, KOT SMO JO LJUBILI MI! BAVČER BORIS ROJ. 1922 + 1943 ANDERLIČ ANTON . ROJ 1873 + 1945 BIRSA ALBINA ROJ. 1916 + 1944 BIRSA JOŽEF " 1894 + 1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 29. 5. 2019 nedokončano
Lanko Marušič, 19.7. 2020 |
28.4.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 28.4.2024, dopolnil besedilo in dodal imena na spomeniku ter fotografije 3/2 do 3/4. |
vaški spomenik padlim |
Nova Gorica |
K. o. 2336 Branik, parc. št. 4657/5 |
|
Maline pri Štrekljevcu - Spomenik NOB |
Na kamnitem kvadru so imena osmih domačinov, ki so padli med leti 1941in 1945. Spomenik je bil postavljen 1984. EŠD 19304 |
Na zelenici v vasi. Hiša v bližini: Maline pri Štrekljevcu 19
N 45°41'54.4452" E 15°13'10.1856" |
PADLI V NOV IZ VASI MALINE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik, slike in koordinate Nejc Plečko |
14.6.2020. 00:00 |
— |
— |
— |
Semič |
— |
|
Komenda, Pokopališče, Čebulj Janez, Franc in Jakob |
Slstory navaja Ime in priimek: Janez /Ivan/ Čebulj, Oče; Janez, Mati: Marija, Po domače: Pirčev, Datum rojstva: 01. 11. 1916, Kraj rojstva: potok pri Komendi, Kraj bivanja: Potok pri Komendi, Poklic (soc. status): absolvent medicine, Datum smrti/izginotja: 18. 04. 1944, Kraj smrti/izginotja: Podboršt, Kraj pokopa; Komenda. »PODBORŠT PRI KOMENDI Spomenik pri hiši št. 3, kjer so 18.4.1944 padli terenci Ivan Čebulj, Ivan Orešnik in Stane Simončič; spomenik postavljen leta 1959.« (Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 215) Glej tudi: spomenik pred hišo Podboršt pri Komendi 3.
______________________________________________________________________ Slstory navaja Ime in priimek: Franc Čebulj, Oče: Franc, Mati: Marija, Po domače: Pirčev, Datum rojstva: 30. 01. 1913, Kraj rojstva: Potok pri Komendi, Kraj bivanja: Potok pri Komendi, Datum smrti/izginotja: 17. 03. 1945Kraj smrti/izginotja: Dachau, Kraj pokopa: Dachau. ______________________________________________________________________ »2. ČEBULJ Franc, obveščevalec VDV v Komendi. Neugotovljenega dne julija 1944 so domobranci iz Cerkelj ujeli njega in brata Jakoba. Odpeljali so ju v postojanko Cerklje, kjer so ju zasliševali. Predali so ju Nemcem. Franc je umrl v Dachauu neugotovljenega dne. (Vir: Jože Vidic, Sedem krst za Ronkarjevo družino, str. 362)« (Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 2. knjiga: Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi Slovenci, Ljubljana: Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 1997, str. 63) »Tako so policisti in raztrganci naglo in nepričakovano 18. aprila 1944. leta vpadli na Komendsko Dobravo. Ropali so po hišah in zmerjali ljudi z banditi. […] Prejšnji večer so se na Komendski Dobravi zbrali domala vsi politični delavci kamniškega okrožja. […] Seminaristi Janez Čebulj-Ivo, Ivan Orešnik-Samo, Srečo Cerar-Črt in Maks Simončič-Pet so jo mahnili proti Komendi. […] Ležali so na mahu z razprto brošuro pred seboj. Občasno so izmenjali mnenje o tem ali onem, potem so spet utihnili in se poglobili v študij. Ob enih jim je fantič Milan (menda z Brega pri Komendi) prinesel v kanglici kosilo. Dober tek so izgubili v tistem trenutku, ko so iz dobravške smeri zaslišali strele. Nemci! Mar nas spet hajkajo? Z veliko naglico so pojedli in se zamislili: Kam sedaj? (1) […] Namesto da bi šli globlje v gozd, so krenili po cesti Komenda–Komendska Dobrava […] Zbežali so po potoku navzdol proti Podborštu. Črt je padel v tolmun in ostal v vodi, Nemci pa so streljali in tekli za bežečimi. Pred Podborštom sta Janez Čebulj in Maks Simončič-Pet skušala uteči prek travnika proti gozdu, a sta tu oba padla. […] Padle politične delavce OF Čebulja, Orešnika in Simončiča so Nemci naložili na voz in odpeljali v Komendo, kjer so jih položili pod hrast nasproti Mejača (ta hrast še stoji). Tu so dva dni ležali v opozorilo ljudem. Janez Čebulj-Ivo je bil kmečki sin s Potoka pri Komendi, sicer pa študent medicine. Pri Okrajnem odboru OF Komenda je bil referent za propagando. Njegov brat Franc je bil obveščevalec pri VDV, Jakob pa je bil doma kot aktivist OF. Julija 1944. leta so domobranci doma ujeli oba brata in ju odpeljali v domobransko postojanko v Cerklje, kjer so ju zasliševali in mučili. Franc je umrl v taborišči Dachau.« (Jože Vidic, Sedem krst za Ronkarjevo družino, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 380, 381, 382)
|
Pokopališče Komenda, desna stran, ob zidu, ki meji na novi del pokopališča. |
RODBINA PIRČEVA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 3.7.2023, po slikah in podatkih Zdenke Primožič |
15.7.2023. 00:00 |
20.9.2025. 15:40 |
— |
— |
Komenda |
K. o. 1904 Kaplja vas, parc. št. 2 |
|
Spominska plošča Veri Šlander in Dušanu Kraigerju |
Vera in Dušan sta padla pod Tolstim vrhom in štab grupe odredov je sklenil da se pred sovržniki umaknejo proti Menini. Naložili so ju na zasilna nosila in krenili na pot. Ker pa je bila močna sovražna zaseda na prelazu Lipa so se vrnili nazaj na Čreto ju pokopali na Kozjem lazu in skrbno grob zamaskirali.... Vir: Rado Zakonjšek - Velika preiskušnja Viktor Šošter - Dobroveljski Miha pravi o tej borbi naslednje: Vir: Stane Terčak, Na Dobrovljah smreke cveto - Planinski vestnik, 1959/12. Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 200-201. Glej tudi: Spomenik padlima borcema Veri Šlander in Dušanu Kraigherju |
Po gozdni cesti iz vasi Potok mimo Doma planincev na Farbanci proti Sv. Joštu do Kozjega laza - 10 km. Od gozdne ceste do spomenika je 10 minut hoda. |
dr. Dušan Kraiger + 8.2.1908 Vera Šlander + 19.2.1921 Padla + 15.6.1943 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Sandi Grudnik |
— |
19.9.2025. 16:35 |
— |
— |
Nazarje |
Šmartno ob dreti, p.š.1189/1, Nadškofija Ljubljana in Republika Slovenija |
|
Zali Log, pokopališče, Koblar Matevž |
SIstory navaja Ime in priimek: Matevž Koblar, Oče. Anton, Mati: Neža, Datum rojstva: 10. 09. 1926, Kraj rojstva: Potok, Kraj bivanja: Potok, Datum smrti/izginotja: 29. 06. 1944, Kraj smrti/izginotja: Kamnik, Kraj pokopa: NULL.
|
Pokopališče Zali Log, spodnji del, ob zidu, vzporednem s cesto Železniki–Zali Log in najbližjem tej cesti. |
[križ]
|
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 24.7.2023, po slikah in podatkih Zdenke Primožič |
24.7.2023. 00:00 |
20.9.2025. 15:45 |
— |
— |
Železniki |
K. o. Zali Log, parc. št. 22/4 |
|
Sidro |
Sidro, pripeljano s slovenske obale (ni pa prišlo, kot pravi priljubljena urbana legenda, z italijanske čezoceanke Rex), je bilo na Kongresnem trgu postavljeno leta 1954 v počastitev ponovne pridobitve slovenskega izhoda na morje. Špelca Čopič, Damjan Prelovšek in Sonja Žitko, Ljubljansko kiparstvo na prostem, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1991, str. 16. |
Na sredini severnega roba parka Zvezda, Kongresni trg, Ljubljana |
SIMBOL |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po podatkih in sliki Mojce Župančič |
15.11.2023. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 15.11.2023, dodal fotografijo 3/3 Mojce Luštrek |
sidro |
Ljubljana |
Ljubljana mesto, 3200/1 |
|
Padli telovadci, Vrhnika |
Kamnita plošča sive barve, velikosti 60 x 50 cm, s štirimi vijaki privita na zid, levo od vhoda v stavbo telovadnice TD Partizan. Na plošči so vklesana imena padlih borcev, telovadcev vrhniškega Sokola. Spominsko znamenje so odkrili člani Športnega društva Partizan Vrhnika, 1955. leta. |
Tržaška 9, Vrhnika |
1941 [zvezda] 1945 PADLIM TELOVADCEM ŠIMNIC KONDRAD SLAVA JIM! PARTIZAN, 19. 6. 1955 |
— |
1955 |
Obstoječi spomeniki |
— |
T. Bizjak, 10. 2. 2017. |
— |
26.7.2025. 11:13 |
Standardiziral ime spomenika, izpolnil rubrike vrsta, kategorija, čas postavitve, zmanjšal razmike pri besedilu ... M. Hladnik 26. 7. 2025 |
Spominska plošča |
Vrhnika |
k.o.2002, parc.št.:2819/8 |