191

Dom zveze borcev, Škofja Loka

Spominski plošči na Domu zveze borcev Škofja Loka na Kidričevi cesti sta posvečeni 197 padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja v letih 1941–1945 z območja Občinske organizacije ZB NOB Škofja Loka, ki jo sestavljajo krajevne organizacije Škofja Loka - mesto, Stara Loka - Podlubnik, Trata -  Godešič. Odkriti sta bili ob odprtju doma 18. decembra 1954.

.

Po podatkih iz leta 1975 je na območju upravne enote Škofja Loka, oziroma na območju ZB za vrednote NOB Škofja Loka,  padlo med narodnoosvobodilno vojno 1017 borcev in žrtev fašističnega nasilja, od tega  iz Škofje Loke in okolice 243, iz Selške doline 302, iz Poljanske doline 349 in iz Žirov ter okolice 123.

.

Od žrtev iz Škofje Loke in okolice jih je padlo z območja Puštala 47, Reteč in Godešiča 26, Trate 15, Stare Loke 54, Sv. Duha 36 in Škofje Loke 65. Na ploščah na Domu ZB v Škofji Loki je s tega območja zapisano 197 imen žrtev.

.

.

Več...

Podatki o padlih z območja  Škofje Loke in okolice:

Ivan Bergant, rojen 9. julija 1902 v Seničici pri Medvodah, živel je v Škofji Loki, kemik, aretiran je bil 4. januarja 1942, umrl je 14. oktobra 1942 v taborišču Neuengamme pri Hamburgu.

Jože Bergant, rojen 19. marca 1901 v Dravljah, mizar v Logu, aretiran je bil 9. septembra 1944, umrl je 11. marca 1945 v taborišču Flossenburg.

Nikolaj Blaznik, rojen 12. novembra 1919 v Idriji, tovarniški delavec, živel je v Škofji Loki, v partizane je vstopil 7. februarja 1943, ujet je bil kot komandir Žirovske čete na Žirovskem vrhu avgusta 1943,  ustreljen je bil kot talec 31. decembra 1943 v Medvodah.

Jože Bohinc, rojen 22. aprila 1927 v Škofji Loki, avtomehanikarski vajenec, v partizane je vstopil 5.  novembra 1943, padel je istega leta.

Franc Bozovičar - Radko, rojen 24. novembra 1925 v Stari Loki, tovarniški delavec, v partizane je vstopil januarja 1943, padel je 19. marca 1943 na Babni Gori.

Leopold Božnar, rojen 19.  novembra 1925 v Škofji Loki,  mesarski pomočnik, v partizane je vstopil 16. februarja 1943, padel je 9. februarja 1944 pri Vrhu Treh kraljev nad Logatcem.

Ivan Časl, rojen 21. junija 1896 v Šmartnem, nameščenec, živel v Škofji Loki, član KPS, aretiran je bil 8. in ustreljen 9. februarja 1944 kot talec za Kamnitnikom v Škofji Loki.

Anton Demšar, rojen 21. maja 1907 v Jazbinah pod Malenskim Vrhom, ključavničar in tesar, zaposlen v Škofji Loki. V partizane je vstopil 6. decembra 1941 kot prvi škofjeloški partizan, v Cankarjevem bataljonu je bil intendant, sodeloval je v boju v Rovtu, v poljanski vstaji in dražgoški bitki. Padel je na Stirpniku 8. februarja 1942.

Franca Dolinar, rojena 31. marca 1882 v Kopačnici, krošnjarka, aretirana je bila 4. maja 1942, umrla je 17. septembra 1942 v Spaltu na Bavarskem.

Pavel Erznožnik, rojen 15. junija 1913 na Dobračevi, brivec v Škofji Loki, aretiran je bil 8. in ustreljen   9. februarja 1944 kot talec za Kamnitnikom v Škofji Loki.

Stanislav Fojkar, rojen 25. maja 1919 v Škofji Loki, čevljar, v partizane je vstopil 4. maja 1943, padel je leta 1943  na Cavrnu pod Križno Goro.

Anton Franko, rojen 3. januarja 1881 v Gabrovem, kmečki delavec, sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja, aretiran je bil 8. in ustreljen 9. februarja 1944 kot talec za Kamnitnikom v Škofji Loki.

Matija Gregorin, rojen 19. februarja 1897 v Lukovici pri Ljubljani, gostilničar v Škofji Loki, aktivist OF, aretiran je bil 8. in ustreljen 9. februarja 1944 kot talec za Kamnitnikom v Škofji Loki.

Anton Gruden,  rojen 26. oktobra 1896 v Škofji Loki, obrtnik, član KPS, v partizane je vstopil 22. julija 1943, padel je 31. marca 1945 na Križni Gori.

Vilko Gruntner, rojen 22. oktobra 1911 v Škofji Loki, elektrotehnik, aretiran je bil 4. januarja 1942, umrl je 19. septembra 1942 v taborišču Dachau.

Janez Guzelj, rojen 27. aprila 1907 v Škofji Loki, mizar, aretiran je bil 17. februarja 1942, umrl je 29. oktobra 1942 v Stutthofu.

Viktor Guzelj, rojen 20. decembra 1905 v Škofji Loki, uradnik, aretiran je bil oktobra 1943, umrl je 12. marca 1945 v taborišču Bergen-Belsen.

Dušan Horvat, rojen 31. avgusta 1922 v Škofji Loki, študent, v partizane je vstopil septembra 1943, pogrešan je od junija 1944.

Pavel Jamnik, rojen 25. januarja 1890 v Škofji Loki, klobučar, sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja, aretiran je bil 8. in ustreljen 9. februarja 1944 kot talec za Kamnitnikom v Škofji Loki.

Ciril Jurjevič, rojen 6. julija 1912 v Škofji Loki, sodarski pomočnik, v partizane je vstopil 27. decembra 1943, ujet, umrl je 29. decembra 1944 v Mauthausnu.

Janez Jurjevič, rojen 2. novembra 1915 v Škofji Loki, čevljar, aktivist OF, aretiran decembra 1943, zaprt v Begunjah in ustreljen je bil 9. februarja 1944 kot talec za Kamnitnikom v Škofji Loki

Jože Kavčič - Jernač, rojen 18. aprila 1907 v Škofji Loki, gostilničar, kleparski in vodoinštalaterski mojster, telovadec v telovadnem društvu Sokol, gasilec, kulturnik - sodeloval je v tamburaškem in pevskem zboru. V partizane je vstopil 23. decembra 1941, boril se je v Cankarjevem bataljonu. Bil je sekretar okrožnega odbora OF Kamnik. Padel je v Črnem grabnu pri Blagovici 15. januarja 1945.

Peter Kavčič, rojen 29. junija 1902 v Kopačnici, živel v Stari Loki, žagar, sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja, aretiran 8. in ustreljen 9. februarja 1944 kot talec za Kamnitnikom v Škofji Loki.

Peter Kavčič  - Jegorov, rojen 20. avgusta 1908 v Škofji Loki, kleparski in vodoinštalaterski mojster,  decembra 1941 je vstopil v Cankarjev bataljon in se udeležil bojev v poljanski vstaji in v Dražgošah januarja 1942, nato je bil borec  Škofjeloške čete. Aprila 1943 je bil imenovan za sekretarja Mestnega komiteja KPS Škofja Loka, jeseni leta 1943 pa za sekretarja Rajonskega komiteja KPS Škofja Loka in v tej funkciji padel 18. marca 1944 v Breznici pod Lubnikom.

Viktor Kocijančič, rojen 1. novembra 1901 na Studencu pri Ljubljani, zdravnik v Škofji Loki, sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja, aretiran 8. in ustreljen 9. februarja 1944 kot talec za Kamnitnikom v Škofji Loki.

Franc Korbič,  rojen 16. novembra 1921 v Škofji Loki, tehnični risar, v partizane je vstopil leta 1941, padel je 1944  na Štajerskem.

Jože Korbič, rojen 21. marca 1925 v Škofji Loki, krojaški vajenec, v partizane je vstopil 11. maja 1942, padel je 10. avgusta 1942  v Podstenicah v Kočevskem rogu.

Vlado Krek, rojen 27. junija 1913 v Kanalu ob Soči, mesar v  Stari Loki, sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja, aretiran 8. in ustreljen 9. februarja 1944 kot talec za Kamnitnikom v Škofji Loki.

Franc Krmelj, rojen 21. decembra 1915 v Škofji Loki,  klepar, v partizane je vstopil novembra 1943, padel je 20. novembra 1943  na Prtovču.

Jože Krmelj, rojen 15. februarja  1921 v Škofji Loki, mizar, v partizane je vstopil marca 1943, padel je oktobra 1943 v Cerknem.

Ana Leben, rojena 10. oktobra 1900 v Škofji Loki, gospodinja, aretirana je bila 16. avgusta 1943, umrla je v taborišču Auschwitz 21. marca 1944.

Ana Lorger, rojena 18. marca 1916 v Erfurtu v Nemčiji, tovarniška delavka v Škofji Loki, internirana je bila 4. maja 1942, umrla je novembra 1944 v Ansbachu zaradi mučenja.

Leopold Markič, rojen 28. avgusta 1904 v Ljubljani, pek v Škofji Loki, aretiran je bil marca 1942, ustreljen je bil kot talec 20. aprila 1942 v Mauthausnu.

Janez Novinec, rojen 14. maja 1913 v Škofji Loki, šofer, v partizane je vstopil 28. julija 1943, padel je 17. decembra 1943  na Pokljuki.

Andrej Oblak, rojen 24. septembra 1921 v Škofji Loki,  mlekarski delavec, v partizane je vstopil  12.  februarja 1943, padel je 19. marca 1943  na Babni Gori.

Valentin Oblak, rojen 10. februarja 1886 v Škofji Loki, brivec, sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja, aretiran je bil 8. in ustreljen 9. februarja 1944 kot talec za Kamnitnikom v Škofji Loki.

Frančiška Paulus, rojena 24. januarja 1897 v Stari Loki, gospodinja, internirana je bila 25. julija 1942, umrla je 3. avgusta 1944 v taborišču Rottenfels am Main.

Leopold Paulus, rojen 2. oktobra 1919 v Stari Loki, avtomehanikarski pomočnik, v partizane je vstopil aprila 1943, padel je 9. septembra 1943  v Rakitnici pri Ribnici.

Stane Paulus, rojen 7. maja 1924 v Stari Loki, avtomehanikarski pomočnik, v partizane je vstopil februarja 1943, padel je 20. avgusta  1944 na Krnu kot namestnik komandanta Gregorčičeve brigade.

Jože Pavlica, rojen 12. novembra 1912 v Braniku, čevljar, pomočnik oskrbnika v koči na Lubniku, aktivist, ustreljen je bil 19. oktobra 1941 na Lubniku.

Anton Pevc, rojen 18. novembra 1914 v Radovljici, učitelj v Škofji Loki, sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja od leta 1942, ujet kot  obveščevalec pri komandi mesta Radovljica in ustreljen kot talec 21. januarja 1945 v Zapužah pri Begunjah.

Darko Pevec, rojen 13. septembra 1923 v Mariboru, poštni uslužbenec v Škofji Loki, septembra 1944 je bil aretiran kot sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja, v Mauthausnu na njem delali medicinske poskuse, umrl je 12. julija 1945 doma za posledicami taborišča.

Franc Pfajfar (ne Fajfar), rojen 7. februarja 1894 v Škofji Loki, krojač, sekretar partijske organizacije v Škofji Loki, aretiran je bil 28. januarja 1942 in ustreljen kot talec 31. marca 1942 v Dragi pri Begunjah.

Franc Pirc, rojen 11. januarja 1901, v Črnem Vrhu nad Idrijo, tovarniški delavec v Škofji Loki, sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja, aretiran je bil 8. in ustreljen 9. februarja 1944 kot talec za Kamnitnikom v Škofji Loki.

Peter Poljanec, rojen 1. avgusta 1908 v Škofji Loki, poštni uslužbenec, sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja, aretiran je bil 8. in ustreljen 9. februarja 1944 kot talec za Kamnitnikom v Škofji Loki.

Bojan Potočnik, rojen 7. novembra 1919 v Stari Loki, trgovski pomočnik, v partizane je vstopil 6. januarja 1942 in se udeležil dražgoške bitke, padel je 11. marca 1942 pri Sv. Barbari kot borec Škofjeloške čete.

Marjanca Potočnik, rojena 11. maja 1925 v Stari Loki, dijakinja, partizanka, padla je v Beli Cerkvi pri Novem mestu leta 1944.

Borut Šink, rojen 25. maja 1912 v Sežani, študent, živel je v Škofji Loki, aretiran je bil novembra 1944, umrl je 5. marca 1945 v Mauthausnu.

Karel Šinkovec, rojen 15. novembra 1903 v Žireh, krojač v Škofji Loki, sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja, aretiran je bil 8. in ustreljen 9. februarja 1944 kot talec za Kamnitnikom v Škofji Loki.

Karmelo Špeh, rojen 17. oktobra 1923 v Trstu, brivski pomočnik v Škofji Loki, v partizane je vstopil jeseni 1941, padel je 19. septembra 1942  na Notranjskem.

Pavel Špeh, rojen 5. decembra 1924 v Trstu, mizarski pomočnik v Škofji Loki, partizan od leta 1944, ujet in ustreljen je bil 21. januarja 1945 na Blegošu.

Franc  Štajer, rojen 1. junija 1921 v Škofji Loki, lesni delavec, aretiran je bil 25. marca 1942, ustreljen kot talec 14. maja 1944 v Brandenburgu.

Marjan Tibljaš, rojen 13. septembra 1908 v Senju (Hrvaška), trgovec v Škofji Loki, aretiran je bil 22. maja 1942, ustreljen je bil kot talec 28. julija 1942 v Bistrici pri Podbrezjah.

Ivo Vraničar, rojen 29. oktobra 1910 v Karlovcu, brivec v Škofji Loki, aretiran je bil 9. maja 1942, umrl je 17. junija 1942 v taborišču Mauthausen.

Slavka Zorman, rojena 13. maja 1919 v Mali vasi pri Ljubljani, uslužbenka, 2. marca 1944 odšla v partizane, v Crngrobu je čakala na zvezo za Cerkno, namenjena je bila na učiteljski tečaj, padla je v zasedi 5. marca 1944.

Podatki o padlih z območja  Stara Loke in okolice:

Anton Afrič, rojen 17. septembra 1926 v Stari Loki, čevljar, v partizane je vstopil 5. junija 1943, pogrešan je od julija 1944 na Primorskem.

Alojz Balanč, rojen 21. junija 1906 pri Sv. Lenartu, gostilničar, v partizane je vstopil 6. decembra 1943, padel je 1944 na Stirpniku.

Franc Bašelj, rojen 20. avgusta 1911 na Bukovici, mesarski pomočnik, ustreljen je bil kot talec 28. julija 1942 v Bistrici pri Podbrezjah.

Franc Berčič, rojen 28. oktobra 1912 v Stari Loki, ključavničar, v partizane je vstopil 15. marca 1944, padel je maja 1944 v Zmincu.

Rudolf Berčič, rojen 14. aprila 1925 v Stari Loki, dijak, v partizane je vstopil  leta 1943, padel je 15. septembra 1943 pri Turjaku.

Stanko Berčič, rojen 3. maja 1927 v Stari Loki, čevljarski vajenec, v partizane je vstopil  4. julija 1943, padel je 15. septembra 1943 pri Turjaku.

Martin Cof, rojen 12. novembra 1901 v Veštru, gozdni delavec, ustreljen je bil kot terenec 17. junija 1944 doma.

Franc Fojkar, rojen 5. avgusta 1904 v Škofji Loki, strojnik, ubit je bil 29. maja 1943 v Binklju.

Jakob Gaber, rojen 9. julija 1901 na Trnju, zidar, obveščevalec kurirske postaje na Križni Gori, aretiran je bil 8. in ustreljen 9. februarja 1944 kot talec za Kamnitnikom v Škofji Loki.

Ana Gosar, rojena 26. julija 1895 v Spodnji Luši, gospodinja, v partizane je vstopila junija 1943, padla je v bunkerju mesarjev pri Zakrašniku pri Sv. Lenartu 12. junija 1944.

Anton Gosar, rojen 8. maja 1893 v Stari Loki, mesar, v partizane je vstopil junija 1943, padel je v bunkerju mesarjev pri Zakrašniku pri Sv. Lenartu 12. junija 1944.

Pavel Gosar - Razin, rojen 26. junija 1920 v Stari Loki, mesarski pomočnik, v partizane je vstopil junija 1943, kasneje je bil načelnik Okrajne gospodarske komisije Škofja Loka, umrl je 8. februarja 1944 v Veštrskem mlinu.

Tone Hafner, rojen 15. januarja 1919 v Stari Loki, kovaški pomočnik, v partizane je vstopil 15. maja 1943, padel je 15. julija 1944 na Križni Gori.

Franc Hafner, rojen 2. februarja 1884 v Binklju, mizar, ubit je bil doma 17. aprila 1944.

Franc Hafner, rojen 7. avgusta 1905 na Trnju, priložnostni delavec, ustreljen je bil kot partizan doma 15. januarja 1944.

Franc Jamnik, rojen 14. oktobra 1920 v Binklju, kmečki delavec, v partizane je vstopil  15. februarja 1943, ponesrečil se je 14. junija 1943.

Franc Jugovic,  rojen leta 1906 v Ljubljani, kovač, živel je v Stari Loki, v partizane je vstopil 1.  decembra 1943, padel je 28. marca 1945 na Vojskem.

Marija Kalan, rojena 13. januarja 1906 v Stari Loki, učiteljica, aretirana je bila avgusta 1943, umrla je 14. februarja 1944 v Auschwitzu.

Franc Kovačič, rojen 27. junija 1913 v Gabrju pri Novem mestu, pismonoša, živel v Binklju, v partizane je vstopil marca 1943, januarja 1944 je bil ujet in zaprt v Begunjah,  ustreljen je bil 9. februarja 1944 kot talec za Kamnitnikom v Škofji Loki.

Franc Langerholc, rojen 11. decembra 1923 v Zadobju, pletar, v partizane je vstopil  12. januarja 1943, ujet in ustreljen kot talec 19. aprila 1943 v Lipnici pri Kropi.

Janez Langerholc, rojen 27. januarja 1912 na Jesenicah, šofer, živel je v Stari Loki, v partizane je vstopil  maja 1943, padel je avgusta 1943 na Žirovskem vrhu.

Rudolf Mihelič, rojen 19. januarja 1920 v Zgornji Lipnici, torbar, živel je  v Stari Loki, v partizane je vstopil novembra 1943, padel je leta 1944 pri Novem mestu.

Janez Mrak - Jurče, rojen 16. januarja 1921 v Virlogu pri Škofji Loki, mizar, marca 1943 je vstopil v Gorenjski odred in nato prešel v Prešernovo brigado. Pri preboju iz obroča v Žirovskem vrhu je bil 4. avgusta 1943 na Selu hudo ranjen, zavlekel se je v koruzo, tam so ga našli Nemci in ustrelili za pokopališčem na Dobračevi.

Franc Pintar, rojen 2. avgusta 1915  v Veštru, strojni ključavničar, v partizane je vstopil  7. marca 1943, padel je 22. marca 1943 pri Polhovem Gradcu.

Ciril Pivk, rojen 4. julija 1925 v Stari Loki, tovarniški delavec, v partizane je vstopil 15. marca 1943, padel je 22. marca 1943 v Dobravi pri Polhovem Gradcu.

Franc Podobnik, rojen 12. decembra 1922 v Pevnu, čevljarski pomočnik, v partizane je vstopil 15.  marca 1943, padel je februarja 1945 pri Moravčah.

Janko Prevodnik, rojen 15.  avgusta 1925 v Stari Loki, tapetniški pomočnik, v partizane je vstopil 15. februarja 1943, padel je 18. marca 1943 v Polhograjskih Dolomitih.

Alojzij Pustavrh, rojen 9. junija 1894 v Črnem Vrhu nad Polhovim Gradcem, posestnik v Veštru, sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja, aretiran 8. in ustreljen 9. februarja 1944 kot talec za Kamnitnikom v Škofji Loki.

Franc Pušar, rojen 24. marca 1915 v Puštalu, čevljarski pomočnik, v partizane je vstopil  22. februarja 1943, padel je 16. julija 1944 na Jelovici.

Jože Rešek, rojen 12. marca 1908 v Malenskem Vrhu, mizar, v partizane je vstopil januarja 1944, ubit je bil po mučenju 18. avgusta 1944 v Škofji Loki.

Anton Svoljšak, rojen 25. maja 1924 v Stari Loki, krojaški pomočnik, v partizane je vstopil decembra 1943, padel je 17. aprila 1945 v Kališah.

Alojz Šink, rojen 21. junija 1927 v Stari Loki, mehanikarski vajenec, v partizane je vstopil  januarja 1944, padel je decembra 1944  v Zgornji Luši.

Janez Šink, rojen 3. aprila 1923 v Stari Loki, uradnik, v partizane je vstopil aprila 1943, padel je 20. julija 1944  v Čepovanu.

Zdravko Šivic, rojen 14. februarja 1924 v Škofji  Loki, tehnik, v partizane je vstopil 15. novembra 1943, padel je 1. aprila 1945 na Vojskem.

Albin Štibilj, rojen  24. februarja 1923 v Veštru, cestar, v partizane je vstopil 4. julija 1943, ujet in umrl po mučenju 16. maja 1944 v Strmici nad Bukovščico.

Andrej Štibilj, rojen 1895 v Veštru, delavec, ustreljen je bil 17. junija 1944 doma.

Vinko Štibilj, rojen 4. aprila 1922 v Veštru, cestni delavec, v partizane je vstopil 14. februarja 1943, padel je 5. avgusta 1943 v Topoljah nad Selci.

Ivan Štiglic, rojen 29. avgusta 1929 v Veštru, ustreljen je bil 19. oktobra 1943 blizu doma.

Jože Vidmar, rojen 14. marca  1925 v Stari Loki, ključavničar, v partizane je vstopil leta 1943, ujet avgusta 1944, pregnan v Salzburg, 7. maja 1945 je prišel domov, kjer so ga ustrelili domobranci.

Matevž Vidmar, rojen 29. septembra 1878 v Veštru, gozdni delavec, sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja, aretiran 8. in ustreljen  9. februarja 1944 kot talec za Kamnitnikom v Škofji Loki.

Helena Žontar, rojena 27. aprila 1926 na Trati pri Škofji Loki, kmečka delavka, ustreljena je bila jeseni leta 1943 v Veštru pri delu na polju.

Podatki o padlih z območja  Puštala in okoliških vasi:

Pavel Ahačič, rojen 16. januarja  1925 v Tržiču, kmečki delavec, živel je v Hosti,  v partizane je vstopil  29. junija 1943, padel je 24. aprila 1945 na Dolenjskem.

Anton Bergant, rojen 15. januarja 1919 pri Sv. Barbari, kmečki delavec, v partizane je vstopil  1. marca 1943, padel je  8. avgusta 1943 v Šentjoštu nad Horjulom.

Anton Bernik, rojen 12. januarja 1925  pri Sv. Barbari, kovaški pomočnik, v partizane je vstopil  29. junija 1943, padel je septembra 1943 pri Turjaku.

Franc Bernik, rojen 10. januarja 1915  v Puštalu, mizarski pomočnik, v partizane je vstopil 31.  junija 1943, padel je septembra 1943 pri Turjaku.

Andrej Božnar, rojen 30. novembra 1925  pri Sv. Andreju, gozdni delavec, v partizane je vstopil 15.  januarja 1944, pogrešan od marca 1944 v Benečiji.

Franc Božnar, rojen 24. januarja 1929  pri Sv. Andreju, kmečki delavec, v partizane je vstopil  3. marca 1945, padel je 25. marca 1945 nad Rovtom v Selški dolini.

Jakob Božnar, rojen 12. oktobra 1914 pri Sv. Barbari, gozdni delavec, pred odhodom v partizane je stanoval v Puštalu, v Cankarjev bataljon je vstopil 19. decembra 1941 in sodeloval pri vdoru v gestapovske zapore v Škofji Loki 21. decembra 1941. Udeležil se je poljanske vstaje  in dražgoške bitke. Kot borec Škofjeloške čete je 22. maja 1942 vodil četo k Sv. Andreju z desne na levo stran Hrastnice, pri Cibrovi kmetiji je bil iz zasede ustreljen.

Janez Božnar, rojen 28. maja 1926  pri Sv. Andreju, kmečki delavec, v partizane je vstopil 11. januarja  1944, padel je 14. septembra 1944 na Gorah nad Idrijo.

Janko Božnar, rojen 1. avgusta 1922  pri Sv. Andreju,  voznik, v partizane je vstopil 2. februarja 1943, padel je 15. aprila 1945  v Besnici pri Tržiču.

Franc Bradeško, rojen 2. oktobra 1911  pri Sv. Barbari, mizarski  pomočnik, v partizane je vstopil  8. junija 1942, ujet je bil novembra 1942, umrl je 3. aprila 1943 v Mauthausnu.

Janez Bradeško - Taras, rojen 20. maja 1914, kmečki delavec, bil je oskrbnik Jamnikove domačije, po bitki Škofjeloške čete 11. marca 1942 z Nemci, se je priključil četi in bil kurir na razmejitveni črti. Padel je 29. oktobra 1942 v Tomažkovem gozdu pod Sv.Ožboltom.

Štefan Bradeško, rojen 23. decembra 1917  v Dragi,  delavec, v partizane je vstopil 26. decembra 1943, pogrešan je od oktobra 1944.

Janez Brdnik, rojen 17. septembra 1909  v Dragi,  delavec, v partizane je vstopil 18. maja 1944, pogrešan je od marca 1945.

Štefan Čarman, rojen 26. decembra 1922  v Hosti, delavec, v partizane je vstopil 15. marca 1943, padel je 4. decembra 1943  pri Turjaku.

Pavel Eržen, rojen 18. decembra 1908 v Škofji Loki, šofer, aretiran je bil 4. januarja 1942, umrl je v taborišču Dachau 20. novembra 1942.

Anton Fojkar, rojen 18. oktobra 1908 v Škofji Loki, tovarniški delavec, aretiran je bil 16. februarja 1942 in ustreljen 31. marca 1942 v Dragi pri Begunjah.

Franc Fojkar, rojen 4. julija 1913  v Stanišah,  voznik, v partizane je vstopil 10. marca 1943, padel je konec julija 1943 v boju za Žužemberk.

Jakob Guzelj, rojen 15. julija 1911 v Puštalu, zidarski pomočnik, v partizane je vstopil 10. marca 1943, ujet julija 1943 pri Žužemberku, ustreljen je bil kot talec 19. januarja 1944 v Kovorju pri Tržiču.

Franc  Hartman, pravnik, rojen 28. septembra 1903 v Otočah na Gorenjskem, živel v Puštalu, ustreljen kot talec 28. junija 1942 pri Brodeh.

Anton Hostnik, rojen 24. maja 1892 v Puštalu, delavec, aretiran je bil 5. julija 1944, ustreljen je bil kot talec 7. julija 1944 v Podljubelju.

Franc Hribernik, rojen 24. oktobra 1918 v Puštalu, mizar v Gorenjski predilnici v Škofji Loki, aktivist NOG od zime leta 1941. V partizane je vstopil 6. junija 1943 in postal intendant Škofjeloške čete, v februarju 1944 je postal pomočnik intendanta Tomaževega bataljona Gorenjskega odreda in nato intendant bataljona. V jeseni 1944 je bil premeščen v Obveščevalni center Škofja Loka Gorenjskega vojnega področja. Padel je 1. maja 1945 na Žolščah.

Janez Jamnik - Žane,  rojen 29. septembra 1919 v Pungertu, kadet pilotske šole, 13. junija 1943 je vstopil v Loško četo Gorenjskega odreda in nato prešel v Prešernovo brigado, padel je v noči na 4. avgust 1943 pri preboju na Selu pri Žireh.

Vladislav Jamnik, rojen 2. januarja 1921 v Pungertu, krojaški pomočnik, v partizane je vstopil 3.  februarja 1943, ujet je bil 6. oktobra 1943 in ustreljen kot talec 31. decembra 1943 pri Medvodah.

Anton Jenko,  rojen 17. januarja 1906  v Pungertu, kolar, v partizane je vstopil 20. marca 1944, padel je 6. aprila 1944 v Todražu.

Avgust Jenko,   rojen 4. avgusta 1922  v Pungertu, delavec, v partizane je vstopil 15. marca 1943, padel je 25. avgusta 1944 pri Čatežu na Dolenjskem.

Jože Kalan, rojen 21. februarja 1907  pri Sv. Barbari,  kmečki delavec, v partizane je vstopil junija 1943, padel je septembra 1943 pri Turjaku.

Jože Košir - Rajko, rojen 24. marca 1926 v Puštalu, kmečki delavec, od avgusta 1943 je bil kurir postaje G-13a v Polhovcu, nato pri terenskih kurirjih nad domačijo pri Jarčku nad Hrastniško grapo, padel je 6. maja 1944 v Hrastniški grapi.

Marija Krmelj, rojena 21. novembra 1896 na Selu nad Polhovim Gradcem, gospodinja, umorjena 6. septembra 1944 v domači hiši od domobrancev s Črnega Vrha.

Anton Kržišnik - Groga se je rodil 20. maja 1918 pri Sv. Ožboltu, bil je kmečki delavec. 4. maja 1943 je vstopil v Škofjeloško četo, septembra 1943 je bil dodeljen v novoustanovljeno kurirsko postajo G-15 prve relejne linije. Padel je 24. maja 1944 pod Šinkovo domačijo pri Sv. Florijanu pod streli domobrancev iz Škofje Loke.

Katarina Kržišnik, rojena 24. aprila 1913 pri Sv. Ožboltu, s partizani je začela sodelovati po odhodu svojih bratov Antona in Pavleta v partizane. Bila je obveščevalka in kurirka, sodelovala je s kurirskima postajama G-13 na Sv. Ožboltu in z G-15 na Sv. Barbari. Domobranci so jo 20. februarja 1945 po zverinskem mučenju ustrelili.

Franc Maček, rojen 10. aprila 1918 na Sv. Andreju, delavec, padel je 24. decembra 1941 na mostu na Visokem.

Janez Martelak, rojen 26. decembra 1896 v Škofji Loki, aretiran je bil 9. februarja 1944 in odpeljan v Begunje, umrl je 28. februarja 1945 v Dachauu.

Franc Nartnik, rojen 27. septembra 1916  v Puštalu, mizarski pomočnik, v partizane je vstopil 3. marca 1943, ujet aprila 1943, ustreljen je bil kot talec 19. aprila 1943 v Lipnici pri Kropi.

Jakob Notar, rojen 11. decembra 1906  v Puštalu,  zidarski pomočnik, v partizane je vstopil 19. decembra 1943, padel je marca  1945 pri Cerknem.

Franc Okorn, rojen 16. unija 1909  pri Sv. Barbari,  kmet, v partizane je vstopil avgusta 1944, pogrešan od novembra 1944.

Leopold Okorn, rojen 11. novembra  1921  v Puštalu, delavec, v partizane je vstopil 1. marca 1943, ujet in ustreljen je bil 1. maja 1945 v Bodoveljski grapi.

Janez Omejc, rojen 5. avgusta 1896 pri Sv. Ožboltu, posestnik, sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja, aretiran je bil 8. in ustreljen 9. februarja 1944 kot talec za Kamnitnikom v Škofji Loki.

Jože Omejc, rojen 21. marca 1905  pri Sv. Ožboltu,  kmet, v partizane je vstopil 7. marca 1943, ujet je bil 20. novembra 1944 pri Cerknem, umrl je v Nemčiji.

Stanislav Pečnik, rojen 6. decembra 1913  v Gostečah, v partizane je vstopil jeseni  1942, umrl je ranjen septembra 1943 na Dolenjskem.

Valentin Pleško, rojen 21. januarja 1926  v Puštalu, dijak, v partizane je vstopil decembra 1943, pogrešan je od leta 1944.

Alojz Prezelj - Lovrač, rojen 21. junija 1910 pri Sv. Andreju, delavec, stanoval je v Bodovljah, 25. marca 1943 je vstopil v Škofjeloško četo, nato je bil kurir na postaji G-15, padel je 16. aprila 1944 pri Sv. Barbari.

Janez Prezelj, rojen 31. oktobra 1913 pri Sv. Andreju, kmečki delavec, sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja, aretiran je bil 8. in ustreljen 9. februarja 1944 kot talec za Kamnitnikom v Škofji Loki.

 Valentin Sever, rojen 7. februarja 1903 v Puštalu, tovarniški delavec, aretiran je bil novembra 1943, umrl je v Buchenwaldu marca 1945.

Alojz Trojar, rojen 12. februarja 1920  v Puštalu,  trgovski pomočnik, v partizane je vstopil 11. junija 1943, padel je 24. avgusta 1943 v Bodovljah.

Franc Tušar, rojen 25. novembra 1899 v Novakih pri Cerknem, kmet iz Puštala, sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja, aretiran je bil 8. in ustreljen 9. februarja 1944 kot talec za Kamnitnikom v Škofji Loki.

Franc Vodnik, rojen 19. julija 1918  v Puštalu,  kmečki delavec, v partizane je vstopil 3. marca 1943, padel je 16. januarja 1944 v Puštalu.

Podatki o padlih z območja  Trate in okoliških vasi:

Ludvik Bertoncelj, rojen 29. julija 1927 na Suhi, vajenec, v partizane je vstopil 4. januarja 1944, padel je v zadnjih bojih leta 1945 na Koroškem.

Avgust Dolinar, rojen 28. avgusta 1928 na Suhi, vajenec, v partizane je vstopil 15. aprila 1944, padel je maja 1944 na Jelovici.

Rudi Eržen, rojen 21. marca 1914 v Sovodnju, kovač in šofer, v partizane je vstopil 12. februarja 1944, padel je 10. marca 1944 v Martinj Vrhu.

Milan Ferdin, rojen 18. junija 1925 v Starem dvoru, krojaški pomočnik, v partizane je vstopil 4. januarja 1944, ujet in ustreljen je bil 25. marca 1945 v Rovtu v Selški dolini.

Peter Gaber, rojen 4. julija 1913 v Papirnici, tovarniški delavec, v partizane je vstopil 13. marca 1943, padel je 2. maja 1943 na Veseli Gori na Dolenjskem.

Peter Hafner, rojen 22. februarja 1918 na Trati, ključavničarski pomočnik, v partizane je vstopil 23. marca 1943, padel je 22. decembra 1944 v Lomu nad Tržičem.

Matevž Kajzer, rojen 1.  septembra 1911 na Šutni, torbarski pomočnik, v partizane je vstopil 24. marca 1944, padel je 13. maja 1944 v Žabnici.

Anton Karlin, rojen 25. maja 1913 na Suhi, ključavničarski pomočnik, v partizane je vstopil junija 1943, pogrešan na Žirovskem vrhu avgusta 1943.

Bernard Koblar, rojen 15. maja 1901 v Škofji Loki, živel je na Suhi, pismonoša, kot aktivist narodnoosvobodilnega gibanja je bil aretiran 26. julija 1941, ustreljen je bil kot talec 3. januarja 1942 v Begunjah.

Anton Kovač, rojen 11. maja 1927 v Ljubljani, torbarski vajenec v Virmašah, v partizane je vstopil 13. decembra 1943, ujet in ustreljen je bil 18. junija 1944 na Selški planini na Jelovici.

Ivan Kovač, rojen 18. avgusta 1919 na Grencu, tovarniški delavec, aretiran je bil kot aktivist 4. aprila 1942, umrl je 12. avgusta 1942 v Auschwitzu.

Luka Krek, rojen 18. oktobra 1925 v Starem dvoru, kmečki delavec, v partizane je vstopil 4. februarja 1944, pogrešan je v zadnjih bojih na Koroškem.

Edvard Longo, rojen 2. avgusta 1913 v Leskovcu na Dolenjskem, mehanik, živel je v Virmašah, v partizane je vstopil 28. maja 1943, ujet je bil 7. junija 1943 in ustreljen kot talec 26. junija 1943 v Soteski v Bohinju.

Marija Longo (rojena Proj) - Manja se je rodila 30. novembra 1919 v Virmašah, bila je tekstilna delavka, 28. maja 1943 je vstopila v Škofjeloško četo, padla je kot terenska politična delavka pod streli domobrancev iz Škofje Loke.

Ferdinand Majnik, rojen 12. maja 1905 v Lescah, učitelj, živel je v Virmašah, v partizane je vstopil 12. februarja 1944, padel je aprila 1944 pri Godoviču.

Adolf Mihelič - Kofendež, rojen 5. februarja 1907 v Škofji Loki, mizar, v partizane je vstopil 8. junija 1943, bil je v puškarski delavnici, padel je 11. novembra 1944 nad Gostečami.

Janez Miklavc, rojen 24. julija 1919 v Ljubljani, mehanik, živel je na Suhi, v partizane je vstopil 3. maja 1943, padel je 19. marca 1944 pri Cerknem.

Dušan Pirc, rojen 10. junija 1926 v Ljubljani, dijak, živel je na Trati, aretiran je bil 28. maja 1942, ustreljen 28. julija 1942 v Bistrici pri Podbrezjah.

Anton Svoljšak, rojen 7. julija 1923 na Suhi, elektrikarski pomočnik, v partizane je vstopil leta 1943, ujet 17. decembra 1943, ustreljen kot talec 31. decembra 1943 v Medvodah.

Ludvik Starman, rojen leta 1922 na Suhi, tovarniški delavec, v partizane je vstopil marca 1943, padel je leta 1945 pri Žužemberku.

Miroslav Štalc, rojen 29. februarja 1912 na Rakovniku, padel je 16. decembra 1943 v Retečah.

Marjan Trojar, rojen 14. novembra 1914 v Starem dvoru, mehanik, v partizane je vstopil spomladi 1943, ranjen je umrl  17. oktobra 1943 v partizanski bolnišnici pod Ratitovcem.

Janez Vidmar, 10. oktobra 1910 v Zavrhu pri Smledniku, delavec, živel je v Virmašah, v partizane je vstopil aprila 1944, padel je 5. aprila 1945 na Otavniku pri Postojni.

Valentin Vrhovnik, rojen 14. februarja 1917 na Šutni, tovarniški delavec, v partizane je vstopil avgusta 1943, ujet decembra 1943, ustreljen je bil kot talec 24. januarja 1944 v Šenčurju.

Gregor Zakotnik, rojen 9. marca 1925 v Starem dvoru, trgovski pomočnik, v partizane je vstopil 10.  septembra 1943, ujet 14. decembra 1943, ustreljen je bil kot talec 24. januarja v Šenčurju.

Valentin Završnik, rojen 14. februarja 1922 v Virmašah, mizarski pomočnik, v partizane je vstopil 12.  februarja 1943, padel je 1. aprila 1945 na Vojskem.

Podatki o padlih z območja  Reteč, Godešiča in okoliških vasi:

Franc  Avguštin, rojen 22. novembra 1923 v Retečah, kmečki delavec, v partizane je vstopil novembra 1943, padel  je 15. decembra 1943 na Pokljuki.

Franc Bertoncelj, rojen 9. januarja 1895 na Godešiču, krojač, aretiran je bil 31. avgusta 1942 v Bizoviku pri Ljubljani, umrl je na Rabu 26. novembra 1942.

Metod Černetič, rojen 22. decembra 1912 v Kostanjevici na Krki, brivec na Godešiču, v partizane vstopil maja 1943, ujet je bil 7. junija 1943 in ustreljen kot talec 26. junija 1943 v Soteski v Bohinju.

Jože Debenc - Lubnikar,  rojen 26. februarja 1909 pri Sv. Barbari, lesni delavec,  v partizane je vstopil marca 1944, padel je 11. novembra 1944 v puškarski delavnici nad Gostečami.

Janez Drnovšek, rojen 18. avgusta 1900 v Retečah, kmet, ustreljen je bil 9. januarja 1945 na domu.

Vinko Drnovšek - Sivc, rojen 22. januarja 1926 v Retečah, dijak, v partizane je vstopil julija 1943 v Škofjeloško četo, padel je kot kurir pri Jarčku nad Hrastniško grapo 6. maja 1944.

Ivan Franko, rojen 26. aprila 1921 v Ljubljani, delavec, v partizane je vstopil decembra 1941, kasneje politični delavec  v škofjeloškem okraju, padel je 7.  junija  1943 v gozdu Za voglom na Godešiču.

Janez Franko, rojen 25. maja 1887 na Jesenicah, mizar na Godešiču, aretiran je bil junija 1941, umrl je 23. marca 1942 v Buchenwaldu.

Janez Hafner, rojen 14. decembra 1901 na Godešiču, delavec, v partizane je vstopil julija 1944, pogrešan od 4. januarja 1945.

Franc Habjan, rojen 21. oktobra 1919, mlinarski pomočnik, v partizane vstopil februarja 1943, padel je 15. avgusta 1943 pri Brezovici pri Borovnici.

Ludvik Habjan, rojen 13. avgusta 1893 na Godešiču, pilarski mojster, aretiran je bil 1. marca 1944,  umrl je v Gusnu  28. januarja 1945.

Franc Keber, rojen 15. septembra 1904 na Godešiču, čevljarski pomočnik, v partizane vstopil februarja 1944, padel je 30. marca 1945 pod Križno Goro.

Karel Keber, rojen 19. septembra 1919 na Godešiču, delavec, v partizane je vstopil marca 1943, ujet je bil 7. junija 1943 in  ustreljen kot talec 26. junija 1943 v Soteski v Bohinju.

Avgust Krajnik, rojen 11. avgusta 1922 na Godešiču, gojenec vojaške šole, v partizane je vstopil  junija 1943, padel  je 23. januarja  1944 pri Železnikih.

Matevž Krajnik, rojen 15. septembra  1927 na Godešiču, vajenec, v partizane je vstopil februarja 1944, padel je 19. julija 1944 na Cerkljanskem Vrhu.

Franc Keber, rojen 15. septembra 1904 na Godešiču, čevljarski pomočnik, v partizane vstopil februarja 1944, padel je 30. marca 1945 pod Križno Goro.

Franc Kermelj, rojen 17. februarja 1906 v Retečah, železniški uslužbenec, v partizane je vstopil januarja 1944, padel je 24. marca 1945 v okolici Hotavelj.

Avgust Krajnik, rojen 11. avgusta 1922 na Godešiču, gojenec vojaške šole, v partizane je vstopil  junija 1943, padel  je 23. januarja  1944 pri Železnikih.

Franc  Križnar, rojen 28. septembra 1914 na Godešiču, ključavničarski  pomočnik, v partizane je vstopil decembra 1941, padel je 21. septembra  1942 na Poljški planini pod Stolom.

Matevž Križnar, rojen 25. septembra 1918 na Godešiču, mizarski pomočnik, v partizane vstopil maja 1943, padel 9. septembra 1943 v Ribnici na Dolenjskem.

Janko Krmelj, rojen 20. novembra 1912 v Retečah, železostrugar, v partizane je vstopil decembra 1941, padel je 9. avgusta 1944 na Krvavcu.

Katarina Krmelj, rojena 30. aprila 1908 na Godešiču, gospodinja, ustreljena je bila 23. julija 1944 na domu v Retečah.

Nikolaj Luskovec, rojen 28. novembra 1915 na Godešiču, ključavničarski  pomočnik, v partizane je  vstopil februarja 1943, padel je 27. januarja  1944 pri Cerknem.

Stanislav Luskovec, rojen 7. maja 1914 na Godešiču, tovarniški delavec, v partizane je vstopil februarja 1944, ujet je bil 6. julija 1944, umrl je 28. aprila  1945 v Mauthausnu.

Peter Porenta, rojen 20. februarja 1904 v Retečah, krojač, v partizane je vstopil septembra 1943, padel je 30. marca 1945 na Križni Gori.

Stanislav Prelesnik, rojen 16. novembra 1911 v Retečah, tovarniški delavec, v partizane je vstopil septembra 1943, padel  je 15. oktobra 1943 pri Turjaku.

Franc Volčič, rojen 12. novembra 1903 v Gorenji vasi-Retečah, tovarniški delavec, v partizane je vstopil januarja 1944, padel je 20. aprila 1944 na Mežaklji.

Anton Žagar, rojen 2. septembra 1926 v Gorenji vasi-Retečah, tovarniški delavec, v partizane je vstopil  julija 1943, pogrešan od leta 1945.

Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 317-324.

Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/scaronkofja-loka.html

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 268.

Dom ZB, Kidričeva cesta 1, Škofja Loka

plošča na levi strani vrat:

                                          1941                        [peterokraka zvezda]                          1945

                                                        Z LJUBEZNIJO IN PONOSOM

                              SE VAS BODO SPOMINJALI  ŠE POZNI RODOVI …

                                                                         Org. ZB Škofja Loka

PAVLICA JOŽE             1912   1941     BERGANT IVAN              1902   1942     DEMŠAR ANTON         1907   1942   

DOLINAR FRANČIŠKA 1885   1942     FAJFAR FRANC              1896   1942     GRUNTNER VILKO      1911   1942   

GUZELJ JANEZ             1907   1942     KORBIČ JOŽE                1925   1942     MARKIČ LEOPOLD      1906   1942   

POTOČNIK BOJAN       1919   1942     ŠPEH KARMELO            1923   1942     TIBLJAŠ MARIJAN       1908   1942   

VRANIČAR IVO             1910   1942     BOHINC JOŽE                1927   1943     BOZOVIČAR FRANC    1925   1943   

BLAZNIK NIKO              1919   1943     FOJKAR STANE             1919   1943     KRMELJ FRANC           1915   1943   

KRMELJ JOŽE               1921   1943     NOVINC JANEZ             1913   1943     OBLAK ANDREJ           1921   1943   

PAULUS LEOPOLD       1919   1943     ŠTAJER FRANC             1921   1944     BOŽNAR LEOPOLD      1925   1944   

ČASEL IVAN                  1896   1944     ERZNOŽNIK PAVEL       1913   1944     FRANKO ANTON          1880   1944   

GREGORIN MATKO      1897   1944     HORVAT DUŠAN            1922   1944     JAMNIK PAVEL            1890   1944   

JURJEVIČ JANEZ          1915   1944     KAVČIČ PETER             1908   1944     KAVČIČ PETER            1902   1944   

KOCJANČIČ VIKTOR    1901   1944     KREK LADO                   1913   1944     LEBEN ANA                  1900   1944   

LORGER ANA                1916   1944     OBLAK VALENTIN         1886   1944     PAULUS FRANČIŠKA  1897   1944   

PAULUS STANE            1924   1944     ZORMAN SLAVKA         1919   1944     PIRC FRANC                 1901   1944   

POLJANEC PETER       1908   1944     POTOČNIK MARJANCA 1925   1944     ŠINK BORUT                1912   1944   

ŠINKOVEC KAREL        1903   1944     PEVEC DARKO              1923   1945     BERGANT JOŽE           1901   1945   

BOZOVIČAR RADO       1920   1945     GUZELJ VIKTOR            1905   1945     GRUDEN ANTON         1896   1945   

JURJEVIČ CIRIL            1912   1945     KAVČIČ JOŽE                 1907   1945     KORBIČ FRANC           1921   1945   

PEVC ANTON                1914   1945     ŠPEH PAVEL                  1924   1945

                                                                Org. ZB – Stara Loka

BAŠELJ FRANC            1911  1942     BERČIČ RUDI                  1925   1943     BERČIČ STANE              1927   1943   

FOJKAR FRANC           1904  1943     JAMNIK FRANC               1920   1943     LANGERHOLC FRANC  1920   1943   

LANGERHOLC JANEZ 1912  1943     MRAK JANEZ                   1920   1943     PINTAR FRANC              1915   1943   

PIVK CIRIL                    1925  1943     PREVODNIK JANKO        1925   1943     ŠTIBILJ VINKO               1922   1943   

ŠTIGLIC IVAN               1929  1943     ŽONTAR LENČKA            1926   1943     AFRIČ ANTON                1926   1943   

BALANČ ALOJZ            1901  1944     BERČIČ FRANC               1912   1944     COF MARTIN                  1901   1944   

GABER JAKOB             1901  1944     GOSAR ANA                     1895   1944     GOSAR ANTON             1893   1944   

GOSAR PAVEL             1920  1944     HAFNER ANTON              1919   1944     HAFNER FRANC            1884   1944     

HAFNER FRANC          1905  1944     KALAN MINKA                  1906   1944     KOVAČIČ FRANC           1921   1944   

MIHELIČ RUDOLF        1920  1944     PUSTAVRH ALOJZ          1894   1944     PUŠAR FRANC               1915   1944   

REŠEK JOŽE                1908  1944     ŠINK ALOJZ                      1927   1944     ŠINK JANEZ                   1923   1944   

ŠTIBILJ ALBIN              1923  1944     ŠTIBILJ ANDREJ              1895   1944     VIDMAR MATEVŽ           1878   1944   

JUGOVIC FRANC         1906  1945     PODOBNIK FRANC          1922   1945     ŠIVIC ZDRAVKO            1924   1945   

SVOLJŠAK ANTON      1924  1945     VIDMAR JOŽE                  1925   1945

                                                                  SLAVA VAM!       

plošča na desni strani vrat:

                            1941                                    [peterokraka zvezda]                               1945

                                                              … KER STE DAROVALI

                                                           ZA SVOBODO SVOJA ŽIVLJENJA …

                                                                            Org. ZB - Puštal 

MAČEK FRANC           1918  1941     BOŽNAR JAKOB          1914  1942     BRADEŠKO JANEZ      1914  1942

ERŽEN PAVEL            1908  1942     FOJKAR ANTON          1908  1942     HARTMAN FRANC        1903  1942

BERGANT ANTON      1919  1943     BERNIK ANTON           1925  1943     BERNIK FRANC            1915  1943

BRADEŠKO FRANC   1911  1943     ČARMAN ŠTEFAN       1921  1943     FOJKAR FRANC            1913  1943

JAMNIK JANEZ           1919  1943     JAMNIK LADO              1921  1943     NARTNIK FRANC          1916  1943

TROJAR ALOJZ          1920  1943     PEČNIK STANISLAV    1913  1943     BOŽNAR JANEZ            1926  1944

BRADEŠKO ŠTEFAN  1917  1944     GUZELJ JAKOB           1911  1944     HOSTNIK ANTON          1892  1944

JENKO AVGUST         1922  1944     JENKO ANTON            1906  1944     KALAN JOŽE                  1907  1944

KOŠIR JOŽE               1926  1944     KRMELJ MARIJA          1896  1944     KRŽIŠNIK ANTON         1918  1944

OKORN FRANC          1909  1944     OMEJC JANEZ             1896  1944     OMEJC JOŽE                 1905  1944

PLEŠKO VALENTIN    1926  1944     PREZELJ ALOJZ          1910  1944     PREZELJ JANKO          1913  1944

SEVER VALENTIN      1903  1944     TUŠAR FRANC            1899  1944     VODNIK FRANC             1918  1944

AHAČIČ PAVEL           1925  1945     BOŽNAR ANDREJ       1926  1945     BOŽNAR FRANC            1929  1944

BOŽNAR JANKO         1922  1945     BRDNIK JANEZ            1909  1945     HRIBERNIK FRANC       1918  1945

KRŽIŠNIK KATARINA  1913  1945     MARTELAK JANEZ     1896  1945     NOTAR JAKOB               1906  1945

OKORN LEOPOLD      1921  1945

                                                                 Org. ZB - Trata

KOBLER BERNARD      1900  1942     KOVAČ IVAN                 1919  1942     PIRC DUŠAN                1926  1942

ARHAR IVAN                 1921  1943     GABER PETER              1913  1943     KARLIN ANTON            1913  1943 

LONGO EDVARD          1913  1943     SVOLJŠAK ANTON       1923  1943     ŠTALC MIRKO              1912  1943

TROJAR MARJAN         1918  1943     DOLINAR AVGUST       1928  1944     ERŽEN RUDI                 1914  1944

HAFNER PETER           1918  1944     KAJZER MATEVŽ          1911  1944     KOVAČ ANTON             1927  1944 

KREK LUKA                  1925  1944     MAJNIK FERDINAND    1905  1944     MIHELIČ ADOLF           1907  1944

MIKLAVC JANKO          1919  1944     VRHOVNIK VALENTIN  1917  1944     ZAKOTNIK GREGOR    1925  1944

BERTONCELJ LUDVIK 1927  1945     FERDIN MILAN              1925  1945     HOSTNIK ANDREJ        1901  1945

STARMAN LUDVIK        1922  1945     VIDMAR JANEZ             1910  1945     ZAVRŠNIK VALENTIN  1922  1945

LONGO MARIJA            1919  1944

                                                                Org. ZB - Reteče 

BERTONCELJ FRANC  1894  1942     FRANKO JANEZ            1887  1942     KRIŽNAR FRANC          1914  1942

AVGUŠTIN FRANC        1923  1943     ČERNETIČ METOD       1912  1943     FRANKO IVAN              1921  1943

HABJAN FRANC            1919  1943     KEBER KAREL              1919  1943     KRIŽNAR MATEVŽ        1919  1943

PRELESNIK SLAVKO    1911  1943     DEBENC JOŽE              1909  1944     DRNOVŠEK VINKO      1926  1944

KRAJNIK AVGUST        1922  1944     KRAJNIK MATEVŽ         1927  1944     KRMELJ JANKO            1912  1944

KRMELJ KATARINA      1908  1944     LUSKOVEC NIKOLAJ    1915  1944     VOLČIČ FRANC            1903  1944

DRNOVŠEK JANEZ       1900  1945     HABJAN LUDVIK           1893  1945     HAFNER JANEZ            1901  1945

KEBER FRANC              1904  1945     KRMELJ FRANC            1906  1945     LUSKOVEC SLAVKO    1914  1945

PORENTA PETER         1904  1945     ŽAGAR ANTON              1926  1945

                                                                 SLAVA VAM!

—

—

Obstoječi spomeniki

—

Franc Podnar

30.5.2024. 00:00

—

M. Kermavnar, 4.3.2023, dodal fotografije 3/2 do 3/5 M.Kermavnar, 29.10.2023, dodal Besedilo na spomeniku po predlogi Zdenke Primožič Dopolnil CV po Jožeta Kavčiča po podatkih in dokumentih Jone Kužnik Pokorn. M. Hladnik 30. 5. 2024

Spominska plošča

Škofja Loka

K. o. 2035 Škofja Loka, parc. št. 102/12

2025

Lokacija prvotnega groba Dušana Škodiča - Sulca, prekopan v skupen grob na pokopališču leta 1979

—

Pokopališče Volče

Dušan Škodič - Sulc

komandant 1. čete 2. bataljona severno primorskega odreda

24.7.1924

padel v borbi 1.5.1943

V Vogrinkih pri Tolminu

—

—

Uničeni spomeniki

—

1.marec 2021 dopolnil D.Divjak

1.3.2021. 00:00

—

1.3.2021 dopolnil podatke D.Divjak

Grob(išče)

Tolmin

K.o.: 2249-VOLČE, št.parc.:867

3660

Spominska plošča na Kuku

Plošča je na objektu TRV Slovenija. Postavljena 1979 leta.

Po cesti Idrsko - livek - Livške Ravne - Kolovrat. Po dobrem kilometru iz Livških Raven je na ovinku parkirišče. Od tukaj naprej po poti, ki vodi do RTV pretvornika.

Na tem območju so enote operativnega štaba za zahodno primorsko 7. aprila 1945 razbile nemški SS batalion skupaj z domobransko četo. Ta zmaga je označila začetek zaključne ofenzive teh enot, ki so osvobodile Tolmin, Kobarid, Bneško Slovenijo in Goriška Brda, ter do 2.5.1945 prodrle na črto Humin - Videm - Krmin.

Domicilni odbor Briško - Beneškega odreda.

—

—

—

—

Vojko Hobič 28.12.2018

—

—

—

Bronasta plošča

Kobarid

2230 LIVEK, 2556/2

528

Delnice - Spominski steber v Delnicah

Spominski steber v Delnicah je posvečen padlim kurirjem postaje G-5 in vaščanom Delnic, ki so omogočili delovanje te izredno pomembne postaje. Spomenik sredi vasi so odkrili septembra 1956.

Kurirska postaja G-5 prve relejne linije je delovala na območju Gabrške Gore in Delnic v letih od 1942 do 1945. Kurirji so povezovali postaje od Bukovega Vrha v Poljanski dolini do Studenske grape v Selški dolini. Področje je bilo zelo nevarno, postaja je izgubila kar tretjino svojih članov.

Vaščani Delnic so od vsega začetka ljudske vstaje v celoti sodelovali z OF in partizani, zato so vas sovražniki poimenovali »mala Moskva«. Med vojno je vsak šesti prebivalec Delnic daroval svoje življenje za svobodo.

Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 81-83.

Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/delnice.html

Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 113.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 253.

Komanda kurirjev pri PK ZKS za Gorenjsko je postavila I. gorenjsko relejno linijo: Dolomiti-Butajnova-Kolobocija-Polkjanska dolina-Gaberška gora-Krivo brdo-Martinj vrh-Podlonk-Jelovica. Vendar so bile prve TV stanice na Gorenjskem že julija 1942 in to G 5 v Gabrški gori nad vasjo Delnice-Poljanska dolina. V istem času pa so bile ustanovljene še G 7 na hribu Bačni v vasi Todraž, G 3 v Martinj vrhu in G 1 v Podlonku pri Železnikuh. V spomin na te stanice so preživeli kurirji lani ( 1956-op. D.D.) odkrili spomenik v vasi Delnice. Zakaj ves čas vojne je bila tu G 5 in vsi ljudje so tu tudi sodelovali s partizani. Te stanice tudi Nemci niso nikoli odkrili, čeprav je bila le nekaj metrov nad vasjo in so zanjovedeli vsi vaščani. To je prvi spomenik, postavljen v spomin na kurirje, v Sloveniji; menda celo tudi v Jugolaviji.        Vir:  Borec, št.1-letnik IX.-Januar 1957

Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji123

Dostop: Poljane-Delnice 5 km; Poljane-Škofja Loka 13 km

G-5

1942–1945

—

—

Obstoječi spomeniki

—

Franc Podnar Dopolnil D.Divjak, 7. avgust 2020

7.2.2022. 00:00

—

Tu je delovala partizanska javka. Steber je iz devetih kosov, projektant Stane Derkovič, postavil Pripravljalni odbor Kurirskega zbornika ZB NOV Poljane 9. 9. 1956. -- M. Hladnik po kartoteki MNZ 7. 2. 2022

Spomenik

Gorenja vas

K.o.: št.parc.:1213/1

1380

LJUBLJANA-Spominska plošča Fran Šturm

Franc Šturm. Wikipedija.

V avli Filozofske fakultete UL, Aškerčeva 2, Ljubljana.

Dr. Fran Šturm 1881--1944

Dekan Filozofske fakultete, romanist, udeleženec ustanovnega sestanka Osvobodilne fronte slovenskega naroda, njen organizator na Univerzi, član plenuma OF, padel kot žrtev fašističnega nasilja.

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M. Hladnik 12. 4. 2017 4.julij 2021 dopolnil D.Divjak

4.7.2021. 00:00

—

4.7.2021 dopolnil podatke D.Divjak

spominska plošča

Ljubljana

K.o.: 1721 - GRADIŠČE I., št.parc.:*524

664

Spominska plošča v zgradbi pošte

Spominska plošča na hodniku zgradbe Pošte Škofja Loka je posvečena štirim uslužbencem Pošte Škofja Loka, žrtvam fašističnega nasilja. Odkrita je bila 19. decembra 1954, zgradba pošte je na Kapucinskem trgu.

Več...

Podatki o padlih uslužbencih pošte:

Bernard Koblar, rojen 15. maja 1901 v Škofji Loki, živel je na Suhi, pismonoša, kot aktivist narodnoosvobodilnega gibanja je bil aretiran julija 1941, ustreljen je bil kot talec 3. januarja 1942 v Begunjah.

 Darko Pevec, rojen 13. septembra 1923 v Mariboru, poštni uslužbenec v Škofji Loki, septembra 1944 je bil aretiran kot sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja, v Mauthausnu na njem delali medicinske poskuse, umrl je 12. julija 1945 doma za posledicami taborišča.

Franc Kovačič, rojen 27. junija 1913 v Gabrju pri Novem mestu, pismonoša, živel v Binklju, v partizane je vstopil marca 1943, januarja 1944 je bil ujet in zaprt v Begunjah,  ustreljen je bil 9. februarja 1944 kot talec za Kamnitnikom v Škofji Loki.

Peter Poljanec, rojen 1. avgusta 1908 v Škofji Loki, poštni uslužbenec, sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja, aretiran je bil 8. in ustreljen 9. februarja 1944 kot talec za Kamnitnikom v Škofji Loki.

Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 326-328.

Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/scaronkofja-loka.html

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 269.

Zgradba pošte je na Kapucinskem trgu.

1941                 1945

ZA SVOBODO DOMOVINE

SO ŽRTVOVALI ŽIVLJENJA

USLUŽBENCI POŠTE

ŠKOFJA LOKA

KOBLAR  BERNARD

POLJANEC  PETER

KOVAČIČ  FRANCE

PEVEC  DARKO

SLAVA JUNAKOM!

—

—

Obstoječi spomeniki

—

Franc Podnar

—

—

—

Spominska plošča

Škofja Loka

—

8902

Moravče, pokopališče, Janežič Milan

Sistory navaja Ime in priimek: Milan Janežič, Oče: Peter, Mati: Marija, Datum rojstva: 09. 09. 1923, Kraj rojstva: Moravče, Kraj bivanja: Ljubljana, Poklic (soc. status): dijak, Datum smrti/izginotja: 21. 12. 1944, Kraj smrti/izginotja: Kuzovec pod Pasjo ravnijo, Kraj pokopa: Moravče.

»JANEŽIČ Milan, pomočnik političnega komisarja Škofjeloškega odreda. Rodil se je 9 septembra 1922 v Moravčah, dijak.
21. decembra 1944 je s skupino članov štaba odreda preverjal položaje odreda na Pasji ravni. Zaradi goste megle so zašli med domobrance. Dvema članoma štaba je uspelo pobegniti, njemu pa ne. Šele po vojni so svojci po naključju odkrili njegov grob. Očitno je bilo, da so ga domobranci ujeli, pripeljali do Črnega Vrha in ga po zaslišanju ubili.«

(Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 1. knjiga, Izven boja pobiti in na druge načine umorjeni, ranjeni in ujeti slovenski partizani, Novo mesto: Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije (Knjižnica NOV in POS: knj. 87), 1995, str. 111).

Iskalnik grobov Domžale - Moravče 

Pokopališče Moravče, Iskalnik grobov Domžale – Moravče, P: B, V: 9, S: 6 (Iskalnik grobov Domžale - Moravče Dostop: 15 4. 2024).

JANEŽIČ                           DOSTAL

MILAN  1922         PAD  1944

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M.Kermavnar, 16.4.2024, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič

16.4.2024. 00:00

—

—

družinski nagrobnik

Moravče

K. o. 1955 Moravče, parc. št. 137/1

9739

Grobnica padlih borcev RA

Posebno veličastna je grobnica v kateri je pokopanih 521 padlih borcev Rdeče armade, ki so v aprilskih dneh 1945 pomagali osvobajati Prekmurje. Načrt za grobnico je naredil arhitekt Štefan Ficko iz Murske Sobote; odkrita je bila 1. 11. 1962.Vir: Vodnik po partizanskih poteh str. 345.

DVOJNIK ???

MURSKA SOBOTA-Spomenik padlim borcem Rdeče armade

Pokopališče M.Sobota.

—

—

—

Neobiskani spomeniki

—

S.Gradišnik

6.6.2025. 00:00

—

—

grobnica

M. Sobota

—

8243

Avgust Robežnik

Avgust Robežnik: To je bil nekdanji lastnik znamenite gostilne Pri Žabarju. Nada Kodela (glej njen grob) je bila njegova najmlajša sestra. Od sorodnikov sem izvedela, da so ga zaman čakali do leta 1946. Domnevajo, da so ga leta 1941 ubili ustaši v Jasenovcu, a zanesljivih podatkov niso nikoli dobili. -- M. Luštrek 3. 4. 2023

Pokopališče Vič: oddelek [zid], vrsta [BL], grob [8]

[križ]
RODBINA ROBEŽNIK
AVGUST   *1903, pogrešan 1941.

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M. Hladnik po podatkih in slikah M. Luštrek

8.4.2023. 00:00

—

—

družinski nagrobnik

Ljubljana

—

8977

Dob, pokopališče, Nemec Emil

Sistory navaja: Ime in priimek: Emil Nemec, Oče: Andrej, Mati: Antonija, Po domače: Goltnarjev, Datum rojstva: 21. 05. 1925, Kraj rojstva: Dob, Kraj bivanja: Dob, Stara občina Dob, Nova občina: Domžale, Poklic (soc. status): strojni ključavničar, Datum smrti/izginotja: 14. 03. 1945, Kraj smrti/izginotja: Menina planina, Kraj pokopa: Dob.
Opomba: Podatek o dnevu rojstva je v Sistory (21.) drug kot na nagrobniku (22.). Emil Nemec je napisan tudi na spominski plošči Padlim borcem za svobodo in žrtvam fašističnega nasilja 1941–1945 v Dobu.

Iskalnik grobov Domžale

Pokopališče Dob, Trg svetega Martina 1, Domžale, Iskalnik grobov Domžale, Dob, P: S, V: 21, S: 3 3 8 (Iskalnik grobov Domžale, Dob Dostop: 27. 4. 2024).

[križ s Kristusom]

DRUŽINA
NEMEC
EMIL
22. 5. 1925
14. 3. 1945

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M.Kermavnar, 26.4.2024, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič

30.4.2024. 00:00

—

—

družinski nagrobnik

Domžale

K. o. 1943 Dob, parc. št. 1/2

3339

Razgledni stolp na Vrhu Staneta Kosca

Ni v RKD. 17 m visok razgledni stolp je bil na vrhu (647 m) postavljen leta 1957 v spomin na ustanovitev Kamniškega bataljona. Na njem je pritrjena bronasta osmerokotna plošča, posvečena ustanovitvi Kamniškega bataljona. Postavljena je bila 21. septembra 1958 na pobudo glavnega odbora ZZB NOV Slovenije. Oblikoval jo je arhitekt Marko Šlajmer.

Tik ob stolpu stoji še manjše zidano obeležje z vdelano spominsko ploščo, ki spominja na preimenovanje vrha Rašice v Vrh narodnega heroja Staneta Kosca. Pobudo za postavitev obeležja je podal okrajni odbor ZZB NOV Ljubljana. Načrt zanj je prav tako izdelal arhitekt Šlajmer in prav tako je bilo odkrito 21. septembra 1958.

• Rašica (vzpetina). Wikipedija.
• Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 86.
• Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 43.
• Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 87-88.

Vrh Staneta Kosca nad Rašico je priljubljena izletniška točka, zraven je planinska koča (Rašica 50).

Napis na plošči na zidani skali pod stolpom:

VRH

NARODNEGA HEROJA

STANETA KOSCA

IMENOVAN 21. IX. 1958

Napis na plošči na stolpu:

NA TEM MESTU JE BIL

17. VIII. 1941  V ZAČETKU

VSTAJE SLOVENSKEGA

LJUDSTVA USTANOVLJEN

KAMNIŠKI BATALJON, KI

JE ZAJEL BORCE OD

SAVE DO KAMNIŠKIH 

PLANIN

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M. Hladnik 25. 7. 2018 nedokončano, slika z Wikipedije.

—

—

—

Razgledni stolp z osmerokotno ploščo

Ljubljana

1746 RAŠICA, 863/3

3711

Kolovec

Zidan spomenik piramidalne oblike z vgrajeno marmornato ploščo, posvečen od 1941 obstoječi partizanski javki. Nemški okupator jo je 28. 1. 1944 požgal in ubil pet domačinov. Postavljen je bil 22. 7. 1958.

Napis na spomeniku je napačen: v ogenj so vrgli le živo Jernejčevo mater, drugi člani družine so padli drugod.

• EŠD 15887
• Pomniki revolucionarnega delavskega gibanja in NOB v domžalski občini, Domžale: Kulturna skupnost, Občinski odbor ZZB NOV, 1979, str. 127.
• Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 188.

Jugozahodno od hriba Kolovec, na vrtu nekdanje Jernejčeve [tudi Jernejevčeve] domačije.

TU JE STALA HIŠA V KATERI JE BILA
OD L. 1941 DALJE PARTIZANSKA JAVKA
DNE 28. 1. 1944 SO NEMCI IN
DOMAČI IZDAJALCI TU POBILI PET
TOVARIŠIC IN TOVARIŠEV IN JIH VRGLI V
PLAMENE GOREČE HIŠE

NJIHOVA NEPOZABNA IMENA SO
MARIJA VRENJAK
KATICA VRENJAK
SLAVKO VRENJAK

SREČKO VRENJAK
LUKA HRIBAR

OHRANILI JIH BOMO V TRAJNEM SPOMINU

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M. Hladnik ok. 2019, slike Mojca Luštrek 9. 11. 2021

9.11.2021. 00:00

—

—

—

Radomlje

1935 ROVA, 890