Memorial Table

-
-
Id Ime Opis Lokacija in dostop Besedilo na spomeniku Avtor spomenika Čas postavitve ali odkritja Status Opombe Zadnja sprememba Spremembe, dopolnila, popravki Vrsta spomenika Občina Katastrski podatki
3224
Spomenik na grobišču Fluder

Gospodinja Tončka Tesovnik se spominja pripovedi tasta in  moža o poboju. Pripovedovala sta, kako so jih pred usmrtitvijo peljali mimo domačije. Preden so jih ubili, so jih fotografirali in obstaja tudi fotografija pobitih. Trupla so pustili, da so jih pozneje domačini pokopali. Potomci ubitih prihajajo na grob in se družijo s Tončko. Prihajajo potomci ubitega Alojza Jermana z Dolskega pri Ljubljani(doma je imel šest otrok in nosečo ženo), drugi je bil s Trške gore pri Novem Mestu, tretja je bila ženska s Skornega, iz Maribora je bil Pirtovšek, eden pa je bil rudar iz Trbovelj, ki so ga po vojni rudarji prekopali. Znane žrtve so še Napotnik, Taufer in Cimrle.

Otvoritev spomenika je bila leta 1960.

Avtor spomenika je arhitekt Dušan Samec.

Vir: KO ZB za vrednote NOB Ljubno ob Savinji

EŠD 4576

Na ljubenski obvoznici zavijemo levo in se pelejemo mimo skakalnic do kmetije Fluder. Do sem je 1,5 km. Pri kozolcu zavijemo levo in po 300 m pridemo do travnika kjer stoji spominsko obeležje.N:46 20 32, E:14 49 21, 470 m

    TU 

                JE 

  OKUPATOR 

           PRED 

USTRELITVIJO 

    ZVERINSKO 

MUČIL 

     ŠESTNAJST 

RANJENIH 

          BORCEV 

NOV 

          ZAJETIH 

V BOLNIŠNICI 

NA 

    PETKOVEM 

JANUARJA 

                1945"

Sandi Grudnik, 19.6.2018
Granitna skulptura
Ljubno
K.o.:Savina, parc.št.:708, lastnik:Martina Bezovšek
5525
Trnava

Granitni blok, posvečenim žrtvam fašističnega nasilja na Trnavi med leti 1941 - 1945. Nad napisom vklesana peterokraka zvezda.

EŠD 10465

Pod drevesom pred Hmeljarskim domom, h. št. Trnava 5a, na vzhodnem koncu vasi.

PADLIM BORCEM 
NOV IN ŽRTVAM
FAŠISTIČNEGA NASILJA
1941-1945
TRNAVA 7. JULIJA 1977

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik
7.5.2020. 00:00
Braslovče
839
Senožeče - Spomenik padlim in žrtvam NOB

Celoten spomenik je postavljen v spomin na padle borce oz. žrtve vojnega nasilja v vaseh krajevne skupnosti Senožeče. Spomenik je bil odkrit 27. 8. 1967 (v Registru nepremične kulturne dediščine je prišlo do tiskarske napake in je zapisana napačna letnica 1976). Pobudo za postavitev spomenika je prevzela Zveza borcev in krajevna skupnost Senožeče. Ob odkritju je bila izdana brošura Senožeče v borbi in izgradnji. Senožeška pokrajina v preteklosti in sedanjosti. Skupno je na tleh krajevne skupnosti Senožeče padlo 42 borcev in 25 žrtev vojnega nasilja.

Od leve strani je postavljen zid z imeni vseh sedmih vasi v krajevni skupnosti Senožeče. Desno od zida je spominska plošča z zgoraj navedenimi verzi Kajuha. Kip v ospredju je delo kiparja Marjana Keršiča, ki prikazuje moža, ki je zaradi hudih muk na koncu svojih moči.

Kasneje sta bila na desni strani dodana še doprsna kipa v čast Pepci Čehovin - Tatjani in Niku Šturmu - Tarzanu. Odkrita sta bila 15. 9. 2002. Oba borca sta bila za Senožeče in okolico pomembni osebnosti, saj sta s svojo vključitvijo med partizane služila za zgled številnim drugim okoliškim prebivalcem, ki so se uprli okupatorju.

Literatura:

Benedik, Franc et al. Vodnik po partizanskih poteh. Ljubljana: Borec, 1978.

Dolenc, Ervin. Senožeče: skupnost na prepihu. Koper: Rubic Trade, 1994.

»Povelje štaba XXX. divizije z dne 4. junija 1944 podrejenim enotam za napad na nemško-domobransko postojanko na razdrtem in za demonstrativni napad na Senožeče in Postojno.« V: Zbornik dokumentov in podatkov o narodnoosvobodilni vojni jugoslovanskih narodov. Del 6, Knj. 14, Borbe v Sloveniji 1944 (1. junij-15. julij), ur. Jože Čertalič in Jože Novak, str. 113-114. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1972.

»Poročilo štaba IX. korpusa NOVJ z dne 20. junija 1944 glavnemu štabu NOV in PO Slovenije o aktivnosti podrejenih enot v prvi polovici junija.« V: Zbornik dokumentov in podatkov o narodnoosvobodilni vojni jugoslovanskih narodov. Del 6, Knj. 14, Borbe v Sloveniji 1944 (1. junij-15. julij), ur. Jože Čertalič in Jože Novak, str. 307-315. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1972.

Savnik, Roman, ur. Senožeče v borbi in izgradnji. Senožeška pokrajina v preteklosti in sedanjosti. Senožeče: Krajevni odbor ZB NOV, 1967.

Sila spomina: Senožeče, Štjak, Vrabče 1965-1991, ur. Lea Franetič et al. Nova Gorica: Branko, 2015.

Sotlar, Rezka. »Kopija življenjepisa sestre.« 40 let kulturnega društva PEPCA ČEHOVIN – TATJANA Senožeče. Senožeče: Kulturno društvo Pepca Čehovin – Tatjana, 2014.

Ustni vir: Rado Meden, rojen ?, Senožeče.

http://www.24ur.com/novice/slovenija/obletnica-prikljucitve-primorske.html

http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?ESD=13472&submit.x=7&submit.y=6

Fotografije: E. Franetič, december 2016.

Spomenik je postavljen tik ob glavni cesti skozi Senožeče, med nekdanjo osnovno šolo in trgovino.

Na spominskem zidu je sedem kvadrov, ki predstavljajo vse vasi krajevne skupnosti Senožeče, katerih imena so vklesana nanje.

.

     Na spominski plošči je napisano:

MOJE TELO PRETEPENO POGLEJTE

LICA OTEKLA,

USTA NABREKLA,

MOJE DLANI KRVAVEČE,

MOJE OČI PLAMENEČE!

BIL SEM ZEMLJAK,

VSAK MOJ KORAK,

SVOJI SEM ZEMLJI PODARIL...

PA SO PRIŠLI TI PREKLETI HUDIČI

KODER SO ŠLI, SO ZA NJIMI MRLIČI...

KAJUH

.

     Na podstavku doprsnega kipa Pepce Čehovin - Tatjane je napis:

PEPCA ČEHOVIN -

TATJANA

ROJENA        PADLA

25. 1. 1921  13. 3. 1943

PRVA PRIMORSKA

PADLA PARTIZANKA

SENOŽEČE 15. 9. 2002

     .

Na podstavku doprsnega kipa Nika Šturma - Tarzana je napis:

NIKO ŠTURM -

TARZAN

ROJEN           PADEL

20. 12. 1912  27. 2. 1943

EDEN IZ SKUPINE

PRVIH AKTIVISTOV

OF

NA PRIMORSKEM

SENOŽEČE 15. 9. 2002

Elena Franetič, december 2016
21.6.2021. 00:00
Dodal sliko kipa iz JSNP. M. Hladnik 1. 5. 2021, nadomestil z novimi posnetki 20. 6. 2021
kipi s spominskimi ploščami
Divača
8018
Tine Poglajen - Blisk

Slučajno najdeno obeležje. Slika partizana je iz Litijskega zbornika NOB, 1969, 295.

Ob cesti nasproti hiše Tuji Grm 21. Plošča iz črnega marmorja na podstavku tiči pod grmičkom.

14. 8. 1943

JE TUKAJ PADEL
PARTIZAN BLISK,
TINE POGLAJEN

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik po posnetkih in podatkih zakoncev Luštrek.
19.12.2022. 00:00
Ljubljana
2248
Spomenik na domačiji pri JUNČKU na Kozjem vrhu

Lackov odred je v letih 1944-1945 operiral po kobanskem hribovju na levi strani reke Drave. V začetku marca leta 1945 je prispel tudi do Junčka in Bogatca pod Košenjakom in tu plačal svoj največji krvni davek. Usodnega dne 7. marca (Marjan Žnidarič navaja 3. marca, opomba MK) leta 1945 so okupatorji kar dvakrat napadli Junčkovo in Bogatcevo domačijo, kjer se je po uspelih akcijah na avstrijski strani kobanskega, zadrževal drugi bataljon Lackovega odreda. Prvi nemški napad so Lackovi partizani junaško odvrnili in v tem boju smrtno ranili takratnega šefa dravograjskega Gestapa in zloglasnega vojnega zločinca Platzla. Lackovci so bili zelo ponosni na to zmago in nihče ni pričakoval, da se bodo Nemci tega dne še vrnili. Zgodilo pa se je prav to. Že v večernem časuje sledil njihov drugi napad in to z druge strani ter z večjo silo. Pri Junčku in Bogatcu so bili Lackovi borci  hudo presenečeni. V hudem boju, ki je prisilil Lackovce k umiku po globoko zasneženi čistini. Od vsepovsod so bili izpostavljeni ognju sovražnikovega orožja. Hraber Bataljonski obveščevalec tov. Kijev je s svojim mitraljezom nekaj časa zadrževal pobesnele Nemce in svojim soborcem nakazoval smer umika. Boj pri Junčku in Bogatcu je bil eden najbolj tragičnih bojev Lackovega odreda z Nemci. V neenakem boju je padlo 16 borcev, med njimi dve partizanki. Okupator je pobijal tukajšnje domačine, jim požigal domačije in jih nekatere še žive zmetal v ogenj.

VIRI: Janko MESSNER-MORIŠČE DRAVOGRAD 1946-več ponatisom zadnji 2010, Ludvik PUŠNIK -PO POTEH SPOMINA 2008,Občina Dravograd STIČIŠČA POTI 2005, Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 211.

EŠD 7454

Spomenik je bil postavljen leta 1966.

Obeležje se nahaja na kmetiji p.d. JUNČKO na Kozjem vrhu št. 3 ob lokalni cesti Dravograd-Ojstrica-Kozji vrh-Pernice- Bistriški jarek-Muta. Dostop po večinoma makadamski cesti je možen z vsemi prevoznimi sredstvi .

Na plošči je napis: 

7. MARCA 1945 JE NA TEH HRIBIH V BORBI IZGUBILO ŽIVLJENJE 27 BORCEV LACKOVEGA ODREDA.

OKUPATOR JE POŽGAL: MEŽNARIJO, KOCHOVO, PEČOVNIKOVO, JUNČKOVO IN BOGATČEVO DOMAČIJO.  

V NJIH JE ZGORELO 11 ŽRTEV,

USTRELJENE SO BILE 4 ŽRTVE.

TI BOŠ ŠE OSTAL,

JAZ BOM ŠE ŽIVEL,

KER NE MORE MISEL

SE SPREMENITI V PEPEL.

Obstoječi spomeniki
Milan PONGRAC , avgusta 2017
lomljena granitna plošča - nepravilne oblike
Dravograd
K.o. Kozji vrh ; parcelna št. 54/1 ;
1326
Kum
Na severni fasadi planinskega doma na Kumu.

Padlim planincem v NOV.

Moči, okrepljene v planini,

moči, podarjene domovini.

PD Kum

M. Hladnik 7. 4. 2017
spominska plošča
Trbovlje
8919
Moravče, pokopališče, Janež Terezija in Jernej, Bizjak Jernej in neznani partizan

Janež Terezija: SIstory navaja Ime in priimek: Terezija Janež, Oče: Janez, Mati: Ivana, Po domače: Tinčkova, Datum rojstva: 19. 10 1891, Kraj rojstva: Zgornje Koseze, Kraj bivanja: Zgornje Koseze, Stara občina: Moravče, Nova občina: Moravče, Poklic (soc. status): posestnik, Datum smrti/izginotja: 17. 09. 1943, Kraj smrti/izginotja: Zgornje Koseze, Kraj pokopa: NULL, Država pokopa: Slovenija.

Janež Jernej: SIstory navaja Ime in priimek: Jernej Janež, Oče: Anton, Mati: Terezija, Po domače: Tinčkov, Datum rojstva: 12. 08. 1919, Kraj rojstva: Zgornje Koseze, Kraj bivanja: Zgornje Koseze, Stara občina: Moravče, Nova občina: Moravče, Poklic (soc. status): posestnik, Datum smrti/izginotja: 17. 09. 1943, Kraj smrti/izginotja: Zgornje Koseze, Kraj pokopa: NULL, Država pokopa: Slovenija.
.
Bizjak Jernej: SIstory navaja Ime in priimek: Jernej Bizjak, Oče: Janez, Mati: Ivana, Datum rojstva: 03. 09. 1897, Kraj rojstva: Zgornje Koseze, Kraj bivanja: Vače, Stara občina: Vače, Nova občina: Litija, Poklic (soc. status): zidar, Datum smrti/izginotja: 17. 09. 1943, Kraj smrti/izginotja: Koseze pri Pečah, Kraj pokopa: NULL, Država pokopa: Slovenija.Opomba. Podatek o letnici rojstva v SIstory (1897) ni enak kot na nagrobniku (1898).
.
Opomba
Janež Terezija in Janež Jernej ( letnica rojstva 1921) sta napisana tudi na spomeniku V spomin žrtvam Moravške doline 1941 – 1945 v Spominskem parku pred cerkvijo sredi Moravč.
.
Iskalnik grobov Domžale – Moravče (Jernej Bizjak)

Pokopališče Moravče, Iskalnik grobov Domžale – Moravče (Jernej Bizjak), P: B, V: 3, S: 1 0 (Iskalnik grobov Domžale - Moravče Dostop: 18. 4. 2024)

17. 9. 194[4?, 3?]  [sta dala svoje življenje]

za domovino

JANEŽ TEREZIJA
roj. BIZJAK stara 52 let
JANEŽ JERNEJ star 24 let
            in
Neznani partizan
JERNEJ BIZJAK
* 3. 9. 1898       + 17. 9. 194[?]

Naj jim bo lahka slovenska zemlja 
.
Opomba: Besedilo na nagrobniku je slabo berljivo, zato prepis  ni zanesljiv. 
Prim.:  Zgornje Koseze, Spominsko znamenje NOB.

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 18.4.2024, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič.
18.4.2024. 00:00
20.9.2025. 17:16
Moravče
K. o. 1955 Moravče, parc. št. 137/1
4164
Spomenik Đuri Đakoviću in Nikoli Hećimoviću

Litoželezna doprsna kipa Đure Đakovića in Nikole Hečimovića na škarpi, do katere so urejeni stopniščni dostopi. Aktivista so v času šestojanuarske diktature, 24.4.1929 ubili v Šelejevi grabi. Posmrtne ostanke so 1947 prenesli v Beograd.

Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 233.

EŠD 17581

Sveti Duh na Ostrem vrhu, na križišču. Hiša v bližini: Sveti Duh na Ostrem vrhu 49

Đuro Đaković, 1886 - 1929

Nikola Hećimović, 1900 - 1929

Po ukazu protiljudskega režima sta bila Đuro Đaković, organizacijski sekretar CK KPJ in Nikola Hećimović, sekretar CK rdeče pomoči Jugoslavije, umorjena 25. 4. 1929 v Šelovi grapi ob državni meji. Spomenik so postavili pred VI. kongresom KPJ leta 1952 Titovi graničarji. Dopolnjen je bil leta 1979. / Po naredbi protunarodnog režima bijahu Đuro Đaković, organizacioni sekretar CK KPJ i Nikola Hećimović, sekretar CK crvene pomoći Jugoslavije, umoreni u Šelovoj grapi uz državnu granicu. Pred VI. kongresom KPJ 1952 godine. Spomenik su postavili Titovi graničari. Bio je dopunjen 1979 godine.

Obstoječi spomeniki
Marko Gričar, Junij 2019
S.Gradišnik, dodala foto št.4, 20. 4. 2023
Park z dvema kipoma in spominskim kamnom
Selnica ob Dravi
K. o. 625 Gradišče, parc. št. 783/2
5558
Francu Dolinšku, Čemšeniška planina

Granitna piramidna skala na pravokotni betonski ploščadi. Na sprednji strani je pritrjena pravokotna plošča z napisom. Spominski kamen (odkrit 1956) je posvečen partizanu Francu Dolinšku.
EŠD 19280

Zahodno od planinskega doma na Čemšeniku.

NA TEM MESTU JE PADEL
4. 6. 1942 JUNAK BOREC NOV
DOLINŠEK FRANC
ROJ. 13. 2. 1912 ODZVAU SE JE 
KLICU PARTIJE KOT ZVESTI
SIN SVOJEGA LJUDSTVA
IN DAROVAL DOMOVINI
NAJDRAŽJE ŽIVLJENJE

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik, foto Franc Štibernik 16. 5. 2020
24.5.2020. 00:00
Naravni kamen z marmorno ploščo.
Zagorje ob Savi
1636
Radovljica - Tovarna Almira

Spominsko ploščo, delo kamnoseka Alojza Vurnika, je vzidal kolektiv tovarne pletenin in nogavic. Odkrili so jo 15. septembra 1956. Kovinsko skulpturo, delo pisatelja Toneta Svetine, je vzidal Kolektiv Almire in odkril leta 1975.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 250.

Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 170.

Na vzhodnem pročelju tovarne, št. 2.

Za svobodo, za socializem, so padli v NOV

Fink Ivanka
Vidic Marija
Dežman Joža
Ažman Metod

Slava jim!

Kolektiv tovarne pletenin in nogavic

15. IX. 1956

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 23. 4. 2017, foto 27. 8. 2011
skulptura in plošča
Radovljica
K. o. 2157 Predtrg, parc. št. 92/1
8082
Sedež biroja KPJ, Velenje

Leta 1928 se je biro CK KPJ preselil iz Beograda v Zagreb, konec 1929 iz Zagreba v Ljubljano, marca 1930 pa iz Ljubljane v Lokovico. Po velikem vdoru policije v partijsko organizacijo v Sloveniji so preiskovalni organi ugotovili, da so se od 9. marca do 10. maja 1930 v Stropnikovi hiši zadrževali komunistični funkcionarji in organizatorji: Žika Pečarski-Ribarac, Krka Stanisavljević, Risto Samarđić-Starić, France Klopčič-Tišler.

  • Milan Ževart: NOB v Šaleški dolini.
Iz neznanih razlogov je bila spominska plošča prestavljena na centralni spomenik NOB v Pesje.

V TEJ HIŠI JE BIL OD MARCA DO MAJA 1930 ILEGALNI SEDEŽ BIROJA CENTRALNEGA KOMITEJA KOMUNISTIČNE PARTIJE JUGOSLAVIJE.

To je bilo na Kavretovi hiši.

Obstoječi spomeniki
S.Gradišnik, 26. 11. 2025
21.1.2023. 00:00
27.11.2025. 16:46
Spominska plošča
Velenje, Partizanski spomeniki št.38
1171
Padlim borcem 9. SNOUB, Makoše

V vasici Makoše je postavljena naravna kamnita gmota (višina 180 cm) z vklesanim napisom.

V Makoše je v noči od 24. na 25. marec 1943 prišel 3. bataljon IX. kočevske brigade iz sestava XVIII. divizije. Brigada je bila razporejena na območju Blok-Dan-Makoš in Poloma. Po nemški ofenzivi jeseni 1943 je sovražnikvzpostavil več močnih oporišč, med drugimi tudi v Ribnici. XVIII. divizija je dobila nalogo, da ga iz strateških razlogov likvidira. V pripravi za napad je divizijsko poveljstvo predvidelo nov razpored svojih sil. Med drugim naj bi se zamenjala 4. bataljon IX. brigade, ki je bil na črti Polom-Vrhovec s 3. bataljonom iste brigade, ki je bil nastanjen v vasi Vinice. Zamenjava naj bi se izvedla v Makošah. 

Po nočnem pohodu so borci 3. bataljona 25. marca 1944 ob 8. uri prišli v Makoše. Štab bataljona je za moštvo odredil počitek, odredil le 3 stražarje in na teren poslal tri bojne patrulje. Na osnovi izdaje sta istega dne iz Kočevja in Ribnice krenili dve koloni Nemcev in domobrancev, skupaj 450 mož. Spotoma so zajeli partizansko izvidnico, se izognili zasedi in patrulji in silovito napadli speče borce. Po komaj 15 minutnem boju je padlo 17 borcev, nekaj je bilo ranjenih in ujetih 67 .

22. julija 1965 je bil odkrit omenjeni spomenik, ki je bil narejen po osnutku gradbenika Janka Hrena.

EŠD 22461

Iz Dolenje vasi po cesti v smeri Male gore do naselja Lipovec, preko železniškega prehoda po gozdni makadamski cesti do naselja Makoše. Spomenik stoji na travniku blizu razcepa poti.

K VEČNI STRAŽI SMO SE ZBRALI 

IN LEGLI SMO MED TVOJE KORENINE

ŠE MRTVI BOMO VAROVALI 

SVOBODO NAŠE DOMOVINE. 

SEDEMNAJSTIM BORCEM  

3. BATALJONA IX. SNOU BRIGADE

XVIII. DIVIZIJE NOV IN POJ  

PADLIM NA TEM KRAJU 25. MARCA 1944.

Vasja Marinč, 9.3.2017, dop. Daniel Divjak 5.januar 2018, 19.3.2022
19.3.2022. 00:00
19.3.2022 dodal posnetke 2-4 D.Divjak
Spomenik
Ribnica
K.o. 1626 GORIČA VAS, št.p. 2370/5
2674
Vrhovci

Prvotno obeležje je stalo v vznožju gozda ob odcepu ulice Pod jezom s Ceste na Vrhovce.

Arhitekta Vlasto Kopač in Peter Trpin.  Postavljeno leta 1977 kot nadomestek prvotnega spomenika, odkritega 18. julija 1950 (arh. Peter Trpin).

Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 72.

EŠD 22807

Vrhovci, v parku ob križišču Ceste na Bokalce in Ceste na Vrhovce, pred OŠ, Cesta na Bokalce 1, Ljubljana.

V UPORU SE JE RODILA SVOBODA
.
               23. JULIJ 1942
         DAN FAŠISTIČNEGA
         POKOLA IN POŽIGA
             NA VRHOVCIH
.
       NE POZABIMO ŽRTEV
MIKLAVC FERDO           BOJT ALOJZIJ
MIKLAVC VLADIMIR      AŽMAN ANDREJ
MIKLAVC FRANCE        AŽMAN VIKTOR
VELKOVRH FRANCE    HIRSCH ALOJZIJ
ARTAČ ANTON              PREDALIČ ANTON
RIBNIKAR IVKO            ZADNIKAR JANEZ
ZIBELNIK FRANCE       VRHOVEC BOGOMIR 

Obstoječi spomeniki
M. & M. Hladnik 6. 1. 2018
18.9.2023. 00:00
M.Kermavnar, 18. 9. 2023, dodal fotografijo 3/2 Mojce Luštrek in uredil Besedilo na spomeniku
okrogel obelisk z rdečo zvezdo
Ljubljana
Šujica, 2177/2
1392
Družini Šoln, Šoštanj

Na fasado Šolnove hiše je pritrjena marmorna spominska plošča, odkrita v spomin na pet članov družine Šoln, ki so padli v drugi svetovni vojni.
EŠD 4383

Levstikova 6, Šoštanj

Iz te hiše so dali življenje za svobodo:

borci:
Šoln Karel 1918--1943
Šoln Milan 1921--1943

kot žrtve:
predvojni revolucionar
Koren Rudi 1912--1943
Šoln Slavko 1923--1942
Šoln Fani 1911-1944

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 12. 4. 2017 Stane Gradišnik, 29.5. 2020
9. 10. 2021 dodal fotografije S.Gradišnik.
spominska plošča
Šoštanj
2772
Idrija, Spomenik padlim v NOB in rudarjem

Spomenik je posvečen padlim borcem in žrtvam fašizma v NOB, ter idrijskim rudarjem.

Postavljen je bil 29.8.1953, stoji pa na Mestnem trgu. Plastika je delo akademskega kiparja Toneta Kralja. https://sl.wikipedia.org/wiki/Tone_Kralj.

Trg je bil leta 2005 prenovljen. Stoji na mestu župnijske cerkve s. Barbare. Temeljni kamen zanjo je 10.avgusta 1622 blagoslovil ljubljanski škof Tomaž Hren. Spomladi 1945 je bila v letalskem napadu cerkev poškodovana in leta 1951 porušena.

Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 253.

EŠD 19468

Mestni trg v centru Idrijie, hiša v bližini: Mestni trg 14

 

NI MAR SMRTI NAM BILO NE TRPLJENJA.
O, RASTI GROB KOT ROBSKI MRAK NOČI.
STRMELI SMO ZA ZARJO LEPŠEGA ŽIVLJENJA.
V SONCU PRAVICE ŽEJNI IN LUČI.

KO NAŠI UPI SO POGNALI KLAS,
PREDRAMIL SUŽNJA V NAS JE GLAS SRCA
IN DUŠE NAŠE JE ZAJEL VIHAR
IN TUJEC VEČ NAM NE BO GOSPODAR.

ZAHVALA VAM, KI STE PRELILI KRI.
PO STEZI VAŠIH BOLEČIN SMO ŠLI V SVOBODO,
DA ZDAJ SAMI SI KUJEMO USODO.
PO SUŽNJIH DNEH OSTAL JE LE SPOMIN

ZVEZA BORCEV IDRIJA
29. AVGUST 1953

ing. arh. Viljem Stermecki (načrt), Tone Kralj akad. kipar (kip)
29. 8. 1953
Obstoječi spomeniki
Dušan Škodič, 17. 2. 2018
25.12.2025. 20:03
Kip
Idrija
K. o. 2357 Idrija mesto, parc. št. 1360/1
1998
Nekdanja šola v Gorjušah

Spominska plošča tečaju voditeljev SKOJ-a za jeseniško okrožje jeseni 1944, odkrita 3. 10. 1954, ob 35. letnici SKOJ-a, na pobudo Občinskega komiteja LMS Bohinj. Izdelali so jo v livarni Železarne Jesenice.

Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 99-100.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 247.

EŠD 14225

Po poti spominov

Na levem delu vzhodne fasade šole, ki je bila zgrajena 1937 in je bila po vojni trgovina, danes Gorjuše 36. Za hišo, na nasprotni strani dvorišča. Plošča je res na nenavadno čudnem mestu, tako da sva jo našla šele pri drugem obisku.

TU SE JE VRŠIL V
JESENI 1944 LETA
TEČAJ VODITELJEV SKOJA
JESENIŠKEGA OKROŽJA

ODKRITO OB PRILI 35 LETNICE SKOJA
3. 10. 1954

OBČINSKI KOMITE LMS BOHINJ

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 23. in 26. 7. 2017
Spominska plošča
Bohinj
1776
Spominsko znamenje pri Lesjaku

Na Lesjakovi domačiji v Kprivni je spominska plošča dvema padlima borcema zaščitne čete Vzhodnokoroškega odreda.

Ob cesti Koprivna - Sv. Jakob je ob odcepu ceste v hrib in k izviru reke Meže domačija Lesjak. kjer je spominska plošča na fasadi hiše.

V BOJU STA PADLA, ŽIVLJENJE STA DALA

LESJAK BOLTEŽAR - ROJ. 1923

PADEL MAJA 1945

KREČ MELHIOR - ROJ 1924

SLAVA NJUNEMU SPOMINU

Alojz Ovnič, 8. maj 2017
Plošča na pročelju hiše
Črna na Koroškem
1727
Vojsko, grobišče Vojščica

Partizansko pokopališče na Vojščici je nema priča hudih bojev nemške ofenzive na glavnino IX. Korpusa v začetku leta 1945. Pokopališče ima nagrobne kamne v obliki svinčenk (pri nabojih) razporejene v več vrstah. Na njih so imena pokopanih. Pokopanih je 305 borcev, od tega 226 znanih, 79 neznanih, 9 pripadnikov tuje narodnosti, 2 narodna heroja (Anton Šibelja - Stjenka in Boško Dedeić - Pop). Pred pokopališčem je kamnit obelisk z vklesanim posvetilom.

Arh. Savin Sever, Milko Kožar, Edvard Ravnikar, 1956. 

  • Odlok o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov ter naravnih znamenitosti na območju občine Idrija, Ur.l. SRS, št. 16/86-791, 17/88-944, Ur.l. RS, št. 56/93-2057, 45/97-2470, 131/2003-5607, 45/2007-2487, 115/2007-5744
  • EŠD 4940

Vir: Zavod za spomeniško varstvo - Gorica

Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 260-261.

Geslo: herojgrob1234

250 m ZA hišo Vojsko 78, na desni strani ceste, če prihajamo z Vojskega

 

GLEJTE TOVARIŠI TO SO GROBOVI
TRISTOINPET JUNAKOV.
PADLI SO OB ZARJI SVOBODE
DNE 1.IV.1945, KO JE SOVRAŽNIK
SKUŠAL UNIČITI SADOVE
NAŠIH NAPOROV ZA PROSTOST
IN LEPŠO BODOČNOST. UMRLI
SO IN S SVOJO SMRTJO PREPREČILI
NJEGOVE NAKANE. ZA NJIMI
JOČEJO VSA NAŠA SRCA IN
OBLAKI. NEPOZABNI SO. NAŠA
MISEL JIH BO OBISKOVALA DOKLER
BODO STALE TE GORE, KI
SO JIH OBLILI S SVOJO SRČNO
KRVJO. SPOMIN NANJE NAM BO
KOT ZASTAVA V NOVIH BOJIH IN
ZMAGAH ZA ČLOVEKA VREDNO
ŽIVLJENJE.

KOKOŠAR LUDVIK             1924 
ŠTEMPIHAR SAŠA                       - 1943
SPACAL MILAN                    1919 - 1945
PAVŠIČ FRANC                    1906 - 1945
REHUJAJEV TIMISLUK        1920 - 1944
DOSIMONOVIČ BLAGOJE   1906 - 1944
HRIBOVŠEK BOGO              1920 - 1944
ŠTRUCELJ IVAN                   1921 - 1944
VALANT FRANC ISTOK        1916 - 1945
RAVNIK JANEZ                     1917 - 1945
PRINČIČ MIHAEL                   1889 - 1945
RAVNIK ALOJZ   
HUMAR MIRKO                      1924 - 1944
ČIBEJ FRANC - OČKA                     - 1944
KAVČIČ FRANC                      1895 - 1945
KAJŽAR IVAN                          1926 - 1945
BREGAVŠEK JOŽE - MATJAŽ 1917 - 1943
LULIK VLADIMIR                    1920 - 1945
KAVČIČ FRANC   
URŠIČ PETER 
ŠTROSAR VANDA                      6 LET 
REGENT VOJKO                     1914 - 1945
LUKAŠEVIČ STANISLAV        1923 - 1945
ŽVAB JOŽE                               1909 - 1945
TORKAR LADO                        1922 - 1944
KRAJNIK JOŽE                                 - 1944
RASKUM BLEJKO                   1915 - 1944
PRELAZ VIKTOR                     1924 - 1944
DEDEIČ BOŠKO - POP            1907 - 1944
VILFAN JANEZ                         1917 - 1944
VIDMAR STANKO                    1926 - 1944
MILAVEC STANKO                  1924 - 1944
UŠAJ MIRO                              1921 - 1944
TROHA IVAN                            1913 - 1944
HELMICH VLADIMIR               1922 - 1945
KENIC JAKOB                          1911 - 1943
BERGANT MATEVŽ                 1921 - 1944
TOMAROV AJTERBERG         1920 - 1944
ANTON ŠIBELJA-STJENKA 
35 NEPOZNANIH PADLIH BORCEV 
ŠAVLI MIHA                              1921 - 1944
CVETERNIK AVGUST              1924 - 1944
PRETNAR ANDREJ                  1905 - 1944
KOVRH SLAVKO                      1926 - 1944
ZAVRŠNIK VALENTIN              1922 - 1945
ZOR FRANC                              1905 - 1945
VRTNIK JURIJ                           1924 - 1945
CIZANA SAMUEL                      1924 - 1945
LAPAJNE ALOJZ
KRAJNIK HILARIJ                     1901 - 1945
PREK FRANC                            1928 - 1945
ŠPACAPAN LUDVIK
SMREKAR MARICA                   1926 - 1945
PETERC PETER                        1919 - 1945
KOŽELJ FORTUNAT                  1903 - 1945
ANIKIN ALEKSIJ                        1921 - 1945
KOKOLJ EDVARD-MARTIN     1911 - 1945
KEMČIČ ANDREJ                     1913 - 1945
SARTI MARIO                           1921 - 1943
FRANETIČ JOŽE                      1909 - 1944
ŽNIDAR FRANC                                - 1944
JANČAR DOMINIK                   1923 - 1944
FIGALJ IVAN                             1924 - 1944
ZLOBER ALOJZ                        1920 - 1944
VOLK CIRIL                               1909 - 1944
CIMITAN ERMINIO                   1920 - 1944
CERNIČ ALBERT                       1917 - 1944
VONČINA PETER
38 NEPOZNANIH PADLIH BORCEV 
GLAVIČ FRANC                         1902 - 1945
BRANISELJ DRAGOMIR-SVARUN 1923 - 1944
BRECELJ ZVONKO                   1925 - 1945
PODGORNIK EDVARD              1926 - 1944
KOGEJ LUDVIK                          1917 - 1944
JEREB TOMAŽ                           1908 - 1945
NOVAK PAVEL                            1924 - 1945
PAVŠIČ IVAN                              1916 - 1945
BAJT MARKO                             1922 - 1945
40 NEPOZNANIH PADLIH BORCEV
SAJC BALDOMIR                       1909 - 1945

Arh. Savin Sever, Milko Kožar, Edvard Ravnikar, 1956.
22. 7, 1956
Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 26. 4. 2017 foto ok. 2000, dopolnila Danica Markič 18. 5. 2018
26.12.2025. 20:56
M. Kermavnar, 4.10.2022, dopolnil opis, napis na spomeniku
Grob(išče)
Idrija
K. o. 2696 Vojščica, parc. št. 803/8
4201
Kip partizana

.Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 271.

Na Žagi za spomenikom pri trgovini v parku zadaj.

SPOMENIK PARTIZANA, KI GA JE IZDELAL TULIO TAMARO IZ NABREŽINSKEGA MARMORJA IZ TRSTA V SPOMIN PADLIM BORCEM 2. SVETOVEN VOJNE IN UMRLIM V INTERNACIJI, JE BIL POSTAVLJEN LETA 1947 V ČASU ZAVEZNIŠKE VOJAŠKE UPRAVE S POMOČJO PROSTOVOLJNIH PRISPEVKOV VAŠČANOV TER ZAVEZNIŠKE UPRAVE. KASNEJE SO MU DODALI KAMNITI PODSTAVEK, NA KATEREM SO BILA NAKNADNO ZAPISANA IMENA PADLIH TER GA S TEM DVIGNILI PRECEJ VISOKO. Z LETI SE JE POJAVILO NEGODOVANJE O SPOMENIKU. PARTIZAN IMA NAMREČ AMERIŠKO UNIFORMO IN AMERIŠKO OROŽJE. LE KAPA Z ZVEZDO, KI LEŽI NA NJEGOVIH STOPALIH, DOKAZUJE, DA NAJ BI TO BIL PARTIZAN. SPOMENIK JE BIL LETA 1977 ZAMENJAN Z NOVIM - DANAŠNJIM SPOMENIKOM. SPOMENIK KAMNITEGA PARTIZANA JE BIL PRESTAVLJEN PRED OŠ NA ŽAGI IN TAM OSTAL DO LETA 2013, KO GA JE KS ŽAGA ZARADI PRENOVE ŠOLE PREMAKNILA NA NJEGOVO DANAŠNJO LOKACIJO, TOREJ V BLIŽINO NJEGOVEGA PRVOTNEGA MESTA.

Obstoječi spomeniki
Vojko Hobič,1.7.2019
M. Kermavnar, fotografije 3, 4/1 in 4/2
Kip
Bovec
2212 ŽAGA, 904/1
3283
Trem padlim borcem v Beričevem

Kenotaf je bil urejen leta 1957.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 17.

EŠD 19800

Na JZ robu pokopališča v Beričevem, na notranji strani pokopališkega zidu, tik desno od vhoda.

1941--1945
PADLI ZA SVOBODO
GRAD MIHAEL   * 8. 12. 1918 padel 5. 5. 1943
VELEPEC ALOJZ * 30. 5. 1903 "       4. 8. 1944
ŽLE STANE        * 1. 11. 1923 "      24. 2. 1944

SLAVA NJIM!

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 14. 7. 2018
nagrobnik v obliki Triglava in z zvezdo
Dol pri Ljubljani
1760 BERIČEVO, 10/1
222
Spominska plošča Jožetu Strupiju

OPIS SPOMENIKA: Vzidana podolgovata plošča iz rdečkastega marmorja s škofjeloškega Kamnitnika (velikost 50 cm x 35 cm). Napis je vbočeno (reliefno) izklesan in neobarvan.  

Spominsko ploščo je dal vzidati mestni odbor ZB Kranj leta 1952. Načrt za ploščo je napravil arhitekt Marijan Šorli.

Na zadnji sliki je prvotna spominska plošča, ki je bila vzidana na pročelje sosednje stavbe Podrtina, ki je bila kasneje porušena zaradi gradnje kokrškega mostu. To ploščo so svečano odkrili 16. aprila 1949, na predvečer četrte obletnice Strupijeve usmrtitve. Njena usoda je neznana. 

OPIS DOGODKA: V Naklem pri Kranju je bila, v juniju 1944, na pobudo pomožnega obveščevalnega centra »Grintavec«, ustanovljena, pri Kokrškem odredu, šestčlanska sabotažna skupina.

Že decembra leta 1944 so razstrelili bunker na železniški postaji v Kranju. 10. januarja 1945 so minirali hotel »Evropa« v Kranju, dne 22. februarja leta 1945 pa so razstrelili oklopni vagon na kranjski železniški postaji.

Konec februarja so ovaduhi izdali Nemcem Strupija. Sovražniku se je potem posrečilo ujeti še Škulja, Križaja in Kopača.

Na javni razpravi pred sodiščem, ki je bila 17. aprila 1945 v Kranju, je bil Strupi, rojen 29. aprila 1925 v Naklem, obsojen na smrt z obešenjem, Škulj na smrt z ustrelitvijo, Kopač in Križaj pa vsak na 10 let ječe. Še istega dne je bil Jože Strupi obešen na pročelju sosednje hiše »Podrtine«. Na križišču pred Kokrico pa so gestapovci v tem času ustrelili Alojzija Škulja.

VIRI: Pomniki NOB v občini Kranj, str. 11-12.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 222.

EŠD: 5138

V Kranju, na pročelju nekdanjega hotela »Evropa«, Poštna ulica št. 3.

17. 4. 1945
JE OKUPATOR NA TEM MESTU
OBESIL ČLANA SABOTAŽNE
SKUPINE – SKOJEVCA
STRUPIJA JOŽETA IZ NAKLEGA 
                               ZB KRANJ 
[zvezda]                                    

1952
Obstoječi spomeniki
ZB NOB KO Kranj-center, Lado Nikšič maj 2014
28.5.2023. 00:00
24.9.2025. 07:57
M. Kermavnar, 28.5.2023, dodal fotografijo 3/1. M.Kermavnar, 24. 9. 2025, po predlogi Mojce Luštrek dopolnil Besedilo na spomeniku in dodal eno fotografijo.
Spominska plošča
Kranj
2100 KRANJ, 7
9334
Ricmanje, pokopališče Pregarc Danilo

Danilo Pregarc-Zmaj, po domače Bacćen, se je rodil v Logu 19. marca . Leta 1936 se je zaposlil v žaveljski rafineriji. Tu je spoznal kasnejšega narodnega heroja Antona Šibelja- Stjenka in z njim aktivno sodeloval v protifašističnemu gibanju.

Danilo je kot antifašist bil deportiran na Sicilijo. Po vrnitvi domov se je vključil v NOB . Njegovo ime zasledimo že decembra 1941, ko se je udeležil sestanka za ustanovitev prvega odbora za slovensko Istro. Aprila 1943 je postal član rajonskega- 5. dolinskega odbora OF; junija 1943 je postal tajnik terenskega odbora OF v Logu; maja 1944 je bil izbran za sekretarja dolinskega rajonskega komiteja. Bile tudi član dolinskega okrajnega odbora OF. 4. avgusta 1944 pa je postal politični sekretar novoustanovljenega socerbskega okraja nato pa še tajnik izvršnega odbora skupščine v tem okraju.

V noči s 17. na 18. marec 1945 se je mudil na Plavjah, kjer ga je nepričakovano zajela sovražna izvidnica in ga zaprla v sobo nemške postojanke na Badihi. Odločil se je za beg. Naslednjega jutra je izkoristil trenutek nepazljivosti čuvaja, se pognal skozi okno in stekel proti cesti, a ga je med begom zadela sovražnikova svinčenka. 

Na kraju, kjer je padel, so prijatelji postavili spominsko ploščo

Vir: Povzetek iz: Spomin na Danila Pregarca, https://www.zb-koper.si/index3.html

Ricmanje, pokopališče

                          PREGARC
[zvezda] DANILO      1909 - 1945

Neobiskani spomeniki
Miloš Kermavnar 19.10.2024
19.10.2024. 00:00
20.9.2025. 17:53
Italija
4196
JEŽICA - Spominska plošča padlim učencem

Na fasadi nekdanje podružnične šole Daniel Kumar na Ježici je postavljena spominska plošča v spomin na nekdanje učence omenjene šole, ki so med II. svetovno vojno padli kot partizani, bili ustreljeni ali kot žrtve internacijskih taborišč. Ploščo je ob 100 letnici šole 6. junija 1948 postavil Odbor za proslavo 100 letnice osnovne šole na Ježici.

Spominska plošča iz črnega marmorja, dimenzije 70 x 100 cm, je vgrajena na naslovu Kališnikov trg 12, kjer je danes ena izmed lokacij izobraževalnega centra Cene Štupar.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 17.

Z Dunajske ceste se v križišču, kjer je na levi strani hišna številka Dunajska 228, na desni strani pa avtomehanična delavnica oziroma njej nasproti Horse pub, zavije na cesto Ježica in se pride do cerkve na Kališnikovem trgu. Njej nasproti je stavba nekdanje šole.

          IN VSAKOMUR

KI MU TEŽKO JE V TEH DNEH

PODARIL BOM KOŠČEK SRCA

         DA SLEDNJEMU

 SMEH ČEZ OBRAZ ZAIGRA

 IN SONCE V OČEH ZAŽARI

                             MINATTI 

V NARODNOOSVOBODILNI VOJNI

1941 - 1945 JE SODELOVALO

172 NEKDANJIH UČENCEV

OSNOVNE ŠOLE NA JEŽICI

MED BOJEM JE PADLO 27

UČENCEV V PARTIZANIH

17 JIH JE BILO POKONČANIH

V INTERNACIJSKIH TABORIŠČIH

TER USTRELJENIH IN UBITIH

V DOMAČEM KRAJU.

                     OB 100 LETNICI OSNOVNE ŠOLE

                     NA JEŽICI MAJA 1970

                 ODBOR ZA PROSLAVO 100 LETNICE

Obstoječi spomeniki
Daniel Divjak, 27. junj 2019
Spominska plošča
Ljubljana
1734 JEŽICA, 1128/4
1790
Dušan Turk
.
  • Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 60.
  • Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 21.
Miklošičeva 34, Ljubljana

(zvezda)

TURK DUŠAN

je na tem mestu 

25. 5. 1942 

padel kot žrtev 

fašističnega nasilja

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 12. 5. 2017
Spominska plošča
Ljubljana
TABOR, 3767
6099
PST, znak na začetku poti
Na križišču Tržaške ceste in Fajfarjeve ulice, Ljubljana

POT

km 0

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik po posnetku Mojce Župančič
16.8.2020. 00:00
oznaka poti, smerokaz
Ljubljana
Vič, 1563/1