1942-1945

PLETENINA (brez napisa)

Grobišče oziroma spomenik stoji v smrekovem gozdu na severnem pobočju Menine planine. Mimo njega je speljana markina planinska pot. Grob so uredili leta 1958, obnovili in postavili spomenik pa leta 1911.   Vir: Knjiga Berta Savodnika - Zadrečka dolina v uporu 1941 - 1945 in dokumentacija KO ZB Šmartno ob Dreti.

Slava jim 1941 - 1945 Neznanima borcema NOB KO. ZB Šmartno ob Dreti

Spomenik v obliki presekane piramide z zvezdo na vrhu je sezidan iz neobdelanih kamnov. Nanj je vzidana bela marmorna plošča, v katero je vklesano posvetilo. Postavljen je bil leta 1949. Posnetek iz RKD je iz leta 2015.

• Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 174-175.
• EŠD 8705

Geslo: herojsmrt123

JULIJA 1944 JE NA TEM MESTU PADLA
NARODNI HEROJ MAJDA ŠILC
BRIGADNI SEKRETAR SKOJ-A X. BRIGADE.
                         [zvezda]
TVOJ SVETAL VZGLED NAS VODI
V TRDNI BORBI ZA ZMAGO PRAVIČNE
STVARI NAŠE PARTIJE.
                     OB 30. OBLETNICI SKOJ-A
                                    CK LMS

V vasi Čezsoča stoji največji spomenik NOB na Bovškem. Slednji je tako kot ostali postavljen v središču vasi, na križišču cest. Spomenik je sestavljen iz več delov. Nosilna konstrukcija za strmo dvokapno streho sta dva debela kamnita zidova, med katera je postavljen visok kamnit steber v dorskem slogu. Vrh strehe je pritrjena velika rdeča zvezda. Spominska plošča z napisom »Žrtve za novo domovino Jugoslavijo 1941-1945« in seznamom 21 žrtev vojne je postavljena ob steber na dva kamnita nosilca v zidovih. Vrh spominske plošče je postavljena bronasta silhueta Triglava. Okoli spomenika so postavljeni železni stebri, med seboj povezani z verigo. Spomenik je bil odkrit septembra leta 1949.[1]

Kasneje se spomenik NOB postal tudi kraj spomina na dva borca organizacije Tigr, ki sta navedena tudi na spominski plošči. Ferdu Kravanji - Petru Skalarju in Ivanu Ivančiču so v Društvu Tigr Primorske ob straneh spomenika postavili bronasta doprsna kipa na kamnitem podstavku, zadnjega leta 2011. Kravanja in Ivančič sta bila rojena Čezsočana, zagrizena antikomunista in člana organizacije Tigr že od dvajsetih let. Leta 1931 sta skupaj požgala osnovno šolo kot odgovor na prvi tržaški proces. Ivan Ivančič je bil v začetku druge svetovne vojne aretiran po diverzantski akciji na železnico pri Trbižu. Po zasliševanju in mučenju v preiskovalnem zaporu, je bil decembra leta 1941 skupaj s še nekaterimi tigrovci na drugem tržaškem procesu obsojen na smrt in ustreljen na Opčinah.[2] Ferdo Kravanja je bil med prvimi znotraj organizacije Tigr, saj je bil udeležen pri načrtovanju atentata na Mussolinija. Večkrat je bil zaradi svojega delovanja zaprt, nazadnje v Ljubljani, kjer so ga rešili pripadniki OF. Pridružil se je partizanom in postal glavni agitator OF na Bovškem, postal je celo sekretar okrožnega komiteja KPS za zahodno Primorsko. Oktobra 1944 je bil med potovanjem na Lokve ustreljen v zaselku Paljevo pri Desklah.[3] Kravanji so na rojstni hiši v Čezsoči postavili tudi spominsko ploščo,[4] vendar pa, kot so povedali domačini, je bila hiša po potresu leta 1998 porušena in spominska plošča v zasebni hrambi. Oba tigrovca sta veliko prispevala v boju proti fašizmu na Bovškem in sta ostala v posebnem spominu pri prebivalcih Čezsoče, kar se tudi kaže v tem, da so jima v sodelovanju z društvom postavili individualna kraja spomina poleg skupinskega.

5. oktobra 2022 je bila spominska plošča Ferdu Kravanji postavljena na obstoječ spomenik in odkrita.

• Vodnik po partizanskih poteh, str. 461
• EŠD 20369
• Ivančič, Ivan, Obrazi slovenskih pokrajin
• Kravanja, Ferdo, Obrazi slovenskih pokrajin
• Vodnik po partizanskih poteh, str. 451.
• Spominska plošča v Čezsoči. Društvo TIGR 3. jan. 2023

Spominska plošča je bila odkrita 12.10.1969. Zaradi potresne poškodbe domačije Kravanjevih, je bila plošča več let spravljena v hiši Marjana Bevka. 

• Fatur, Zgodba o TIGRu
• Geslo za iskanje: TIGR123

ŽRTVE ZA NOVO DOMOVINO JUGOSLAVIJO 1941-1945

PADLI PARTIZANI

1. KRAVANJA FERDO      hšt.  44
2. KENDA FERDINAND      "     26
3. KOMAC ANTON              "   130
4. IVANČIČ ANDREJ           "     22
5. ČOPI LEOPOLD              "     63
6. ČOPI VILIJ                       "   147
7. GIANFRATC JOŽEF        "     23
8. VITEZ IVAN                   hšt. 138
9. KOMAC ANTON              "   135
10. KRAVANJA FERD.         "     53
11. SKOČIR ALOJZ             "     21
12. ŠULER STANKO           "   160
13. SKOČIR ANTON           "        3

UMRLI V INTERNACIJI

1. GAŠPERČIČ JOŽEF     hšt. 101
2. KRAVANJA JOŽEF         "      37
3. ŠULER IVAN                   "      35
4. ČOPI ALBERT               hšt.   68
5. MLEKUŽ JOŽEF              "     32
6. KOMAC IVAN                  "       5

TALCI

1. IVANČIČ IVAN               hšt.   95
2. ŽAGAR FRANC             hšt. 137

desni doprsni kip:                                        

TIGR

FERDO KRAVANJA
PETER SKALAR
1912-1944
ANTIFAŠIST       
TIGROVEC
       PARTIZAN

DRUŠTVO TIGR PRIMORSKE
10. OKTOBER 2004

levi doprsni kip:                                            

TIGR

IVAN IVANČIČ
1913-1941
ANTIFAŠIST     
      TIGROVEC
ŽRTEV II. TRŽAŠKEGA PROCESA

DRUŠTVO TIGR PRIMORSKE
2011

desna plošča:                                                

NEMARA KJE DRAG SPOMIN 
BILO BI TREBA DVIGNITI IZ BREZNA, 
PRENESTI GA V BODOČNOST IZ DAVNIN. 
FERDU KRAVANJI - PETRU SKALARJU 
BORCU ZA SOCIALNE IN NACIONALNE PRAVICE 
V ČEZSOČI, 12. X. 1969.                                         

Kljub dejstvu, da se v Rogaški Slatini narodnoosvobodilni boj v polnem zamahu ni razvil vse do leta 1944, se je tukaj pojavila močna delavsko-revolucionarna organizacija, ki je imela svoje temelje v partijski celici s sedežem v slatinski steklarni, kjer je bila takoj po prihodu steklarjev iz Zagorja ob Savi v letu 1927 ustanovljena tudi sindikalna podružnica in delavsko kulturno društvo Svoboda. Vso revolucionarno gibanje v Rogaški Slatini je bilo že od samega začetka neposredno povezano z Borisom Kidričem, ki se je že kot dijak 6. razreda gimnazije v Ljubljani leta 1927 vključil v delo marksističnih krožkov, v 7. razredu postal član SKOJ, nekaj let zatem pa tudi član KPJ. Kot dijak 8. razreda gimnazije je bil že novembra 1929 zaradi komunističnega delovanja aretiran in obsojen na leto dni zapora. Po prihodu iz zapora, 7. novembra 1930, mu je uspelo s svojo intenzivno revolucionarno energičnostjo obuditi KPJ, ki je bila zaradi posledic kraljeve šestojanuarske diktature v silnih krčih in že skorajda povsem zdrobljena. V stolpu svetotrojiške cerkve v Rogaški Slatini je v predvojnem obdobju Boris sam in naskrivaj razmnoževal letake, ki so jih nato komunisti razpošiljali in delili po Šmarju, Rogaški Slatini, v Rogatcu in celo Zagrebu. Boris Kidrič je bil tudi pomemben vezni člen med slatinskimi steklarji in poznejšim pokrajinskim vodstvom KPJ za Slovenijo v Ljubljani. Njegova revolucionarna dejavnost je za slatinske steklarje pomenila velik prispevek in spodbudo za nadaljnje akcije ter borbenost delavskega razreda - najprej proti vse večjim zahtevam steklarskih lastnikov po znižanju plač, nato pa proti samemu okupatorju. 

V notranjem delu Steklarne Rogaška, tik za vhodnimi vrati, stoji doprsni kip med ljudskimi delavci izjemno spoštovanega in cenjenega Borisa Kidriča. V iskreno zahvalo in spomin Kidriču, ki je dobesedno živel s steklarji že vse od začetkov steklarske dejavnosti v Rogaški Slatini, so mu hvaležni steklarski komunisti po njegovi smrti (1953) postavili bronast doprsni kip, podjetje pa v njegovo čast preimenovali v Steklarna Boris Kidrič. Pod kipom je z zlatimi črkami izklesan tudi spominski napis.

Poleg Kidričevega kipa je na desni strani stene pričvrščena tudi spominska plošča posvečena steklarskim delavcem in njihovim svojcem: 17 ustreljenim talcem, 9 padlim partizanskim borcem in 10 žrtvam nacističnega jarma.

Levo od doprsnega kipa, v povsem isti višini, pa stoji plošča (izdelana že 16. septembra 1950), ki izpostavlja pomen in temeljna načela KPJ.

Viri:

1. Tkavc, Vlado et. al. Rogaška Slatina. Ljubljana in Zagreb: Mladinska knjiga in Spektar, 1983, 7, 10, 18.

Spominska plošča levo zgoraj:

»KOMUNISTIČNA PARTIJA JUGOSLAVIJE JE PRVA V ZGODOVINI URESNIČILA TEMELJNA NAČELA MARKSA IN ENGELSA, DA PROIZVAJALCI SAMI UPRAVLJAJO S PROIZVODNIMI SREDSTVI. 16 SEPTEMBRA 1950.« 

Spominska plošča desno zgoraj:

"ZA BOLJŠO BODOČNOST NAS VSEH SO ŽRTVOVALI SVOJA ŽIVLJENJA DELAVCI IN NJIHOVI SVOJCI TER SODELAVCI.'' 

Spominski napis kot destavni del kipa Borisa Kidriča:

"BORIS KIDRIČ PETER. BIL JE REVOLUCIONAR KI JE VSE SVOJE ŽIVLJENJE POSVETIL BOJU ZA PRAVICE DELOVNIH LJUDI. SPOMIN NA BORISA KIDRIČA PETRA NE BO V DELOVNIH LJUDEH STEKLARNE KJER JE V SVOJI MLADOSTI ŽIVEL IN BODRIL DELAVCE NIKOLI ZATEMNEL."

Sistory navaja Ime in priimek: Mirko Jurca, Oče: Anton, Mati: Roža, Datum rojstva: 26. 05. 1922, Kraj rojstva: Podgora pri Gorici, Kraj bivanja: Polje, Datum smrti/izginotja: 27. 03. 1945, Kraj smrti/izginotja: Karlovac, Kraj pokopa: Adlešiči.

»Z dobro hrano, ki so jo zalivali s cvičkom, so se levstikovci telesno okrepili. […] Ob koncu odmora je brigada dobila nalogo, naj se vrne v Suho krajino, na tiste oguljene griče, pokrite s kraškim kamenjem ter revnimi kmečkimi vasmi. Ko se je 21. marca vračala, pa je v Uršnih selih prejela povelje, naj se nemudoma premesti v Črnomelj. Del brigade so takoj naložili na sedem tovornjakov, komora in preostale enote brigade pa so se napotile peš preko Semiča, kjer so že čakali  tovornjaki, ki so se vrnili iz Črnomlja, ter odpeljali še preostali del brigade. Šele v Črnomlju so levstikovcem povedali, čemu taka naglica. Ustaši so namreč prekoračili Kolpo pri Adlešičih in začeli prodirati proti Črnomlju. Zavzeli so Adlešiče in jih požgali. […]

Razvrstili so se bliskovito in v pravem naletu pometli ustaše iz dolinic in hribov pred seboj ter jih vrgli čez Kolpo. Drugi dan so prekoračili Kolpo pri gradu Podbrežje. Nastanili so se v vaseh Rosopajnik, Pavičiči in Griče. […]

 Karlovški partizanski odred je z velikim veseljem pozdravil na svojih tleh Levstikovo brigado.  […] Karlovški odred, ki je dobro poznal vse te kraje, je izbral najprimernejše mesto za zasedo proti sovražni postojanki v Ozlju. […] Borba se je pomikala od hiše do hiše. Ustaši so zmedeno bežali proti gornjemu koncu vasi, kjer so jih že čakali borci tretjega bataljona. Tako so prišli v križni ogenj in si niso vedeli drugače pomagati, kakor da so skakali v hladno Kolpo, kjer jih je veliko utonilo. […] Komandant drugega bataljona Mirko Jurca-Mičo je po vsem tem mislil, da je boj končan. Zato je izstrelili raketo, ki je pomenila, da se je potrebno odpraviti. Z žarko svetlobo je seveda tudi samega sebe povsem osvetlil. To je izkoristil ustaš, skrit na podstrešju, in ga ustrelil. Ustaša so sicer našli in ubili, toda junaškega komandanta Miča ni bilo več. Bil je edina smrtna žrtev brigade v tej akciji. Poleg tega je imela brigada še dva ranjena.« (Janez Perovšek-Pelko, Ustaši iz Pokupja, Naprej, Osma slovenska narodnoosvobodilna brigada »Fran Levstik«, Beograd: »Narodna armija«, 1968, str. 142, 143, 144, 145)

Iskalnik grobov Žale, Polje, https://grobovi.zale.si/#

JURCATOVI

MIRKO         PADEL V NOB   27. 3.
                         26. 5. 1922 -  1945

Pravokotna granitna plošča z vklesanim napisom je posvečena Antonu Cerku, prvoborcu, ki se je rodil v tej hiši. Plošča je vzidana na vzhodni, obcestni fasadi hiše. Odkrita je bila leta 1965.

Anton Cerk je bil rojen 31.01.1907. leta. V KPS je bil sprejet leta 1939. Partizanskemu gibanju se je priključil decembra 1941 s partizanskim imenom Miha (navaja se tudi ime Martin). Istočasno sta se partizanom priključila še Janez Veršnik – Rok in Mikuž Pavle - Bolte. Sodeloval je v pohodu 14. divizije na Štajersko. Umrl je 20.12.1963. Pokopan je na pokopališču v Borovnici.

Skromen, kot je bil, so skromni tudi zapisi o njegovi partizanski poti.

Po Antonu Cerku - Mihi se danes imenuje Cerkova ulica v Borovnici.

Arhiv ZB NOB Borovnica

Franc Pasetta, Nastanek in delovanje Borovniške čete v letu 1941. Vrhnika, Naš časopis, 1981.

Viktor Kirn, Puntarska Faškarija, Vrhnika, Naš časopis, 1982.

Evidenčna številka po registru nepremične kulturne dediščine:      EŠD 11532

V TEJ HIŠI SE JE RODIL

CERK ANTON

PRVOBOREC NOV

IN NAJZASLUŽNEJŠI

PARTIZAN V TEM KRAJU.

SLAVA NJEGOVEMU SPOMINU

[zvezda]
TUKAJ POČIVAJO
TRIJE NEZNANI 
PARTIZANI
PADLI 1. 6. 1942
HVALA IN SLAVA JIM

Geslo: izgnanci123

Po navodilih dr.Vita Kraighererja, člana centralne komisije VOS, se je dr. Slavko Zore dogovoril z lastnico vile Metko Ježek za gradnjo bunkerja. Gradil ga je Martin Gorišek-Vencelj, član gradbenega sektorja pri CT KPS. V bunkerju so od februarja 1942 do maja 1943 stanovali Zdenka Kidrič, Edo Brajnik in Vito Kaigher. Občasno v tem bunkerju prebivali tudi Boris Kidrič in Edvard Kardelj. Za varnost sta skrbela Slavko Zore in njegova žena Nada, za prehrano Fani Ferfila, zveze je vzdrževala kurirka Alenka Benko-Perovšek. V arhivu je bilo tudi skrivališče arhiva CK KPS, ki ga je po vojni prevzel arhiv CK KPS. (opomba: v knjigi je napačno naveden naslov in hišna številka  PLETERŠIMIKOVA 19)

Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Založba Borec, Ljubljana 1978, str. 14.

V tej hiši je leta 1941 imel svoje sestanke tudi izvršni odbor Osvobodilne fronte. (Jure Trampuš: Intervju Janeza Stanovnika, Mladina 1. julij 2014)

Prvoborec Nestl Žgank, nosilec partizanske spomenice 1941, je vodil partizansko tehniko "Nestl" na Šmohorju od leta 1944 do osvoboditve. Od leta 1950 je bil direktor premogovnika Velenje, nato predsednik skupščine občine Velenje in do leta 1980 direktor Zavoda za urbanizem Velenje. Kip predstavlja Nestla Žganka z maketo Velenja. 

• NESTL ŽGANK Wikipedija. 

NESTL ŽGANK

"GRADITELJ NOVEGA VELENJA"

1909 - 2004

DOLGOLETNI DIREKTOR PREMOGOVNIKA VELENJE, VELENJSKI ŽUPAN IN ČASTNI OBČAN MESTNE OBČINE VELENJE

Vas, nastala verjetno šele v 17. stol., je imela 1941 osem hiš, dve žagi, dva mlina in električno centralo. Kočevarji so se odselili decembra 1941. Poleti 1942 požgano vas niso več obnovili.

EŠD 19508

Opomba:
Po opisu v RKD sklepam, da gre za kočevarsko vas in ne za partizansko obeležje. Zato Škodič tudi ni našel domnevne plošče.

vsi123

Dve od hiš sta usposobljeni za bivanje. Sledi o plošči ni nikjer. Obiskal Dušan Škodič 14.7.2022