Memorial Table

-
-
Id Ime Opis Lokacija in dostop Besedilo na spomeniku Avtor spomenika Čas postavitve Status Opombe Last changed Spremembe, dopolnila, popravki Vrsta spomenika Občina Katastrski podatki
6161
Brje, plošča padlima

Na podstavku  je bila poševno pritrjena plošča iz črnega marmorja, napis je vklesan. Kasneje je bila prenesena in vgrajena v bližnji oporni zid ob cesti. Postavljena je bila leta 1976

V opornem zidu pri hiši Brje 23, v zaselku Pečenkovi

TU STA PADLA 
26.4.1943 
VIKTOR MARKIČ 

DANIJEL KONJEDIC

Obstoječi spomeniki
M. Kermavnar 28.8.2020 6.julij 2021 dopolnil D.Divjak
6.7.2021. 00:00
6.7.2021 dopolnil podatke D.Divjak
Spominska plošča
Ajdovščina
K.o.: 2359 - BRLJE, št.parc.: *73/1
2409
Pristava nad Stično - spominska plošča delovanju organov NOV in kurirjem

Kamnita plošča, velikosti 40 x 60 cm, z vklesanim napisom, pritrjena je na zid stavbe, levo od vrat, ki vodijo v prostore Partizanskega doma, okoli 1,80 m od tal.

Pred stavbo Partizanskega doma, tik ob dovozni cesti, stoji tudi spomenik, piramida, visoka okoli enega metra, na urejeni ploščadi, z napisno ploščo, da se je v tem domu, dne 7.9.1990. sestalo poveljstvo Manevrske strukture NZ Republike Slovenije in razpravljalo o operativnih nalogah v primeru vojaške agresije. Postavljen je bil septembra 2003.

Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji123

Pomnik1991

Ivančna Gorica - Stična - Dobrava pri Stični - Pristava nad Stično - Partizanski dom, Pristava nad Sično št.6.

NA TEM PODROČJU STA MED NARODNOOSVOBODILNIM BOJEM DELALA OKROŽNI KOMITE KPS IN OKROŽNI ODBOR OF STIČNA.

TU SO SE KRIŽALE PARTIZANSKE IN KURIRSKE POTI TV-3.

ZVEZA BORCEV NOV

9.6.1963.                             STIČNA

T. Bizjak, 11.10.2017.
kamnita plošča, memorialna dediščina
Ivančna Gorica
k.o.1804, parc. št.37/4
4092
STIČNA - grobnica narodnih herojev in padlih partizanov

EŠD grobnice s spomenikom - ni

EŠD pokopališča: 16732

Grobnica je velikosti 3 x 6,5 m. Označuje jo peterokraka zvezda iz betona, s stranico okoli enega metra, levo in desno od nje je grmičevje.

Spomenik z vklesanim sporočilom je kamnit osmerokotni steber s stranicami 25 cm, visok okoli 3 m, sestavljen iz treh delov po en meter, spodnji in zgornji del sta prirezana.  Na vrhu stebra je peterokraka rdeča zvezda s stranico 30 cm, na podstavku sestavljen iz kamna, velikosti 1,2 x 1,2 m, je vtisnjen napis v beton, da so spomenik odkrili 1. novembra 1959. leta.

Površina z grobnico je velika okoli 150 kvadratnih metrov, v obliki črke "L", ograjena z nizko betonsko ograjo v kateri je zabetoniranih več kovinskih stebrov, visokih okoli enega metra. Grobnica z napisnim stebrom je skrajnem desnem kotu pokopališča, južna stran, gledano od glavnega vhoda na pokopališče.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 111.

.

Geslo: herojgrob123

Krajevno pokopališče v Stični.

                   V SPOMIN

51 PADLIM BORCEM NOV 1941 - 1945

MED NJIMI NARODNA HEROJA

              JOŽE KOVAČIČ

              GRAJZER FRANC - ALBIN

15 TALCEM IN ŽRTVAM FAŠISTIČNEGA NASILJA

20 NEZNANIM BORCEM

Krajevna organizacija ZB Stična

T. Bizjak, 10.5.2019.
grobnica, memorialna dediščina
Ivančna Gorica
k.o.1810 - Stična, parc. št.:29/1
4452
Stanko Ocvirk, Stopnik

Dne 11. 8. 1941 je bil pri Osetovem vinogradu v Stopniku spopad med partizani in okupatorjevo soldateska. V Stopniku l. 1961 odkrito spominsko obeležje borcu XIV. divizije Stanku Ocvirku, ki je padel l. 1944.

50 m pred hišno št. Stopnik 52, na razglednem kraju na severnem koncu vasi, ob znamenju in transformatorju na robu ceste.

GROB 
OCVIRK STANKOTA
BORCA XIV. UDARNE
DIVIZIJE NOV, KI JE
PADEL V BOJU
PROTI OKUPATORJU
LETA 1944

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik
7.5.2020. 00:00
Vransko
5522
Vransko

Arhitekt Josip Didek. Celopostaven kip borca stoji na podstavku. Spomenik je bil odkrit 24. 8. 1954.
EŠD 10467

Pred pred stavbo otroškega vrtca, Vransko 24.

VEČNA ZAHVALA VAM BODI!
DO SMRTI JE SLUŽIL

SVOBODI VAŠ GLAS
PADLIM BORCEM NOB
NA VRANSKEM
1941--1945

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik
5.5.2020. 00:00
Kip
Vransko
6512
Jožef Boneta, Doberdob
Jožef Boneta, Jožef Ferletič in Alojz Jelen so deportirani domačini, ki se jih bodo letos v doberdobski občini spomnili s položitvijo treh spotikavcev. Umetnik Gunter Demnig, ki tlakovce spomina na pregnane in v nacističnih taboriščih umorjene ljudi polaga že več kot 20 let, bo Doberdob obiskal v ponedeljek, 20. januarja. Dogodek v okviru projekta Stolpersteine bo tudi letos potekal na pobudo kulturnega društva Hrast v sodelovanju s sekcijama ANPI-VZPI iz Doberdoba in Dola-Jamelj ter s pokroviteljstvom doberdobske občinske uprave. Doslej so tlakovce posvetili štirim domačinom – Andreju Frandoliču, Jožefu Ferfolji, Rudolfu Lavrenčiču (Dolfu) in njegovemu sinu, Rudolfu Lavrenčiču (Dolfiču). Postavitev kamnov bo potekala 20. januarja popoldne. Isti dan bodo spotikavce položili tudi v Ronkah in v občini Foljan-Redipulja, v torek, 28. januarja, pa v Gorici. V Ulici Galilei 4 se bodo spomnili sester Edvige in Margherite Gentilli. -- Tlakovci spomina za tri Doberdobce. Primorski dnevnik 11. jan. 2020.

Na zemljevidu OpenStreetMap spotikavec ni označen, kakor tudi ne Mariu Pahorju na isti ulici, ki naj bi bil postavljen 27. jan. 2021.

Ulica Boneti / Via Bonetti 67, Boneti, Doberdo di Lago / Doberdob.

TUKAJ JE PREBIVAL
JOŽEF BONETA
ROJEN 1900
PREGNAN V 
DACHAU
UMORJEN 10. 4. 1945

Neobiskani spomeniki
M. Hladnik
4.2.2021. 00:00
Spotikavec
Italija, Doberdob
1302
Šmarje spomenik padlim v NOB in drugim žrtvam fašističnega nasilja

Spomenik je posvečen 71 padlim v nov in 46 žrtvam fašističnega nasilja iz vasi: Šmarij, Manžana, Kampela, Pomjana, Fjeroge, Župančičev, Gažona, Koštabone, Puč, Krkavč, Sergašev, Grintavca in Kaveljka.
Na tleh iz betonskih plošč stoji iz belega istrskega kamna izklesana plastika pred okroglo betonsko posodo, na katere obod so pritrjene tabele z imeni. 
Spomenik je delo akademskega kiparja Jožeta Pohlena in arh. Ludvika Tomorija.
Postavile so ga DPO dne, 19. 05. 1969.
Pokrovitelj je: KS Šmarje
EŠD 1444

Spomenik stoji na trgu v vasi Šmarje pri Kopru.

     Prva vrsta od zgoraj navzdol:

IZ OBMOČJA KRAJEVNEGA URADA ŠMARJE PADLI V NOB 1941 – 1945   BENČIČ IGIN   VESKOVO ALOJZ   ROJAC JOŽE   JERMAN IVAN   JERMAN FRANC   JERMAN KAREL   JERMAN LAZAR   JERMAN FRANC   SOSIČ KAREL   SOSIČ FRANC   OMAHEN ANTON   OMAHEN RUDOLF   PEROŠA IVAN   PEROŠA FRANC   PEROŠA JOŽE   JERMAN STANISLAV     BONIN RUDOLF   FURLANIČ IVAN   KOZLOVIČ FRANC   ZUPANČIČ IVAN   

     Druga vrsta:

DELUK IVAN   GRIŽON IVAN   BABUDER EMIL   GRAHONJA PETER   GRIŽONIČ VIKTOR   GRIŽONIČ STANISLAV   POŽRU IVAN   SABADIN FRANC   VUK SALVIJ   FORTUNA PAVEL   PRIBAC DANILO   GRIZONIČ FRANC   BARUCA JOŽE   BREC PAVEL   VILER MARIJAN   RAŽMAN ANTON   GLAVINA ANTON   PRIBAC FABJAN   ZADNIK JOŽE   PUCER PETER   MOHORIČ IVAN   KIRN IVAN   JEREBICA ANTON   GRIŽON KAREL   LISJAK IVAN   LISJAK JOŽE   JEREBICA JOŽE   

     Tretja vrsta:

MARANCINA JOSIP   PRELEC FRANC   BABUDER OSKAR   BARUCA IVAN   GERMANIS FRANC   BENČIČ VIKTOR   GLAVINA ANTON   GLAVINA ANTON   HRVATIN  SILVANO   HRVATIN ŽELJKO   MARKEZIČ EMIL   MARŠIČ ERNEST   MORGAN JUST   BONACA JOŽE   SIGULIN FRANC   PEROŠA STANISLAV   MORGAN KAREL   MARKEZIČ IVAN   PRELEC ALOJZ   ROJAC ŽELJKO   VEZNAVER EMIL   BERŽAN IVAN   BANDEL EMIL   HRVATIN RUDOLF   HRVATIN FRANC   SAVARIN KAREL   

     Četrta vrsta:

PADLI   KOT TALCI   BENČIČ RUDOLF   HLAJ JOŽE   HLAJ ROMAN   ZULETIČ RUDOLF   ŠKERGAT ERMENEGILD   FURLANIČ JOŽE   HRVATIN JOŽE   GUNJAC JOŽE   VILER ANTON   HRVATIN ALBIN   MORGAN ERNEST      MARANCINA AVGUST   HRVATIN JOŽE   VILER VALERIJ   HRVATIN JOŽE   HRVATIN MATIJA   MORGAN MARIJO   MORGAN FRANC    MORGAN KARLO   MORGAN FRANC   PAROVEL RAFAEL   

     Peta vrsta od zgoraj navzdol:

UMRLI V INTERNACIJAH   ANDRIJOLI JOŽE   POGAČNIK OSKAR   KIRN JOŽE   DODIČ IVAN   GREGORIČ FRANC   GRIZONIČ ERMINIJ   DEBERNARDI JUST   SERGAŠ ANTON   HRVATIN IVAN   BARUCA IVAN   NEMAC ROKO   NEMAC JOŽE   VILER VIKTOR   PUCER ANTON   PUCER JOŽE   PUCER FRANC   GRIŽON ANTON   KAPEL IVAN   GLAVINA FRANC   FRANKARLI FRANC   GLAVINA MATIJA   PRIBAC EMIL   BANDEL PETER   
.

     Napis na kocki iz nerjavečega jekla:

VŽGANO V SPOMINIH
LE MEMORIE DEGLI INCENDI
BURNT IN MEMORIES
PALEŽ U SJEĆANJIMA

Obstoječi spomeniki
Ivan Zorč 04. 04. 2017
1.8.2024. 00:00
M. Kermavnar, 1.8.2024, dopisal imena na spomeniku in dodal fotografije 3/1 do 3/5.
Spomenik
Koper
2608 ŠMARJE, 1190
179
Spomenik na Mošenjski planini

Ostanki požgane koče in spomenik s posvetilom pesnika M. Bora, posvečen dvanajstim 13. 1. 1942 padlim borcem Cankarjevega bataljona. Uredila 1957 ZZB NOB Kranj, po načrtu arhitekta J. Krančiča.

Po umiku iz Dražgoš se je 2. četa Cankarjevega bataljona v hudi zimi nastanila v lovski koči na Mošenjski planini z nalogo, da bi zaprla dva prehoda na Jelovico z radovljiške strani. 13. 1. 1942 je policijski smučarski oddelek Nemcev, ki je prišel iz radovljiške smeri, iznenadil to četo na Mošenjski planini. Nemci so obkolili lovsko kočo. Po ogorčenem boju, ki je trajal več ur, so partizani prebili obroč, toda padlo je 12 borcev, 5 pa je bilo ranjenih. Naslednji dan so Nemci mrtve borce pometali v kočo in jo zažgali. 

V koči so umrli:

  • Henrik Biček (rojen 1917, Praprotno Brdo), športnik iz Stražišča
  • Miha Fister (1918, Cegelnica pri Naklem), zidarski delavec
  • Ciril Golja (1920, Trebenče nad Cerknim), kovaški pomočnik v Hotovlji
  • Jurij Gračan (1919, Kovačji Grad pri Vinici), kmečki sin
  • Jaka Jereb (Praprotno)
  • Jernej Kokalj (1922, Dolenčice), kmečki hlapec
  • Ivan Kovačič st. (1889, Pivka), mizar iz Kranja; njegov sin Janez je padel dva dni prej v Dražgošah
  • Karel Mlakar (1910, Nemčija), krojač iz Trzina
  • Stanislav Oman (1924, Hotovlja), čevljarski pomočnik
  • Benedikt Padovan (1914, Števerjan), cestar iz Lesc
  • Mirko Šubic (1921, Hotovlja), dijak
  • Edvard Tominec (1921, Hruševje pri Postojni), električar iz Stražišča

Po boju na Mošenjski planini so se borci 2. čete vrnili na planino Kališnik, kjer se je Cankarjev bataljon preoblikoval v manjše partizanske enote. 

Spomenik je na Mošenjski planini. Načrt zanj je izdelal načrt arhitekt Jože Krančič, postavil ga je Okrajni odbor ZZB NOV iz Kranja. Avtor besedila je pesnik Matej Bor, kamnoseško delo je opravilo Kamnoseštvo Ljubljana. Odkrili so ga v 1957. letu.

  • Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 127-128.
  • Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 241.
  • Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 134-135.
  • EŠD 9486
  • Spopad na Mošenjski planini. Wikipedija.
na desnem robu Mošenjske planine tik nad zgorelo kočo

1. skala

DVANAJST UR SO BILI 13. 1. 1942

V LESENI KOČI, KJER SO JIH NEMCI

OBKOLILI, ODBILI POBESNELE

NAPADE IN SE PREBILI

PRED PREMOČJO SOVRAŽNIKA.

2. skala

ŠE MRTVI SO JIM BILI V NAPOTO

VRGLI SO JIH V GOREČO KOČO

11 BORCEV JE KAKOR ŽRTVENI DAR

ZGORELO ZA NAŠO PROSTOST.

3. skala

POTEM KO SO SE BORCI

CANKARJEVEGA BATA-

LJONA V DRAŽGOŠAH

TRI DNI HRABRO BORILI,

S  SE UTRUJENI V GLO-

BOKEM SNEGU UMAK-

NILI NA MOŠENJSKO

PLANINO

Obstoječi spomeniki
Mira Hladnik in Lado Nikšič
26.7.2023. 00:00
Dodal članek o bitki na Wikipediji. M. Hladnik 26. 7. 2023 Viri kočo različno imenujejo: planinska, drvarska, lovska. M. Hladnik 11. 9. 2024
3 skale z napisom
Bohinj
422
Kranj - Spominska plošča padlim Jelenčevim

Prvotna spominska plošča je bila odkrita ob tedanjem občinskem prazniku 1. avgusta 1954. Z današnjo različico je bila zamenjana leta 1986. Izdelana je iz belega marmorja, dimenzije 90 cm x 60 cm.

Jelenčeva družina se je preselila v Kranj leta 1930 iz Dražgoš. Oče Gregor Jelenc st. je bil hišnik v Tekstilni šoli. Družina je bila naprednega prepričanja že med obema vojnama. Med okupacijo so se Jelenčevi takoj vključili o organizacijo OF.

VIRI: 

Pomniki NOB v občini Kranj, str. 31; 

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 229;

arhiv ZB NOB KO Primskovo

EŠD: 21455, memorialna dediščina

FOTO: Bogomil Praček

Spominska plošča je pritrjena na severnem vogalu zahodne fasade stavbe Tekstilna ulica 21.

                         IZ TE HIŠE

         SO PADLI KOT ŽRTVE OKUPATORJA

                    J E L E N Č E V I

      GREGOR 1912 1942 USTRELJEN V DRAGI

STANISLAVA 1923 1942 UMRLA V AUSCHWITZU

    MARJAN 1919 1944 USTRELJEN V LESCAH

                        MARIJA POR.

GOLOB 1915 1945 UMRLA V RAWENSBRUECKU

                                       OBNOVLJENO 1986

Obstoječi spomeniki
Janez Bešter ZBNOB KO Primskovo, Lado Nikšič, jan. 2015
Spominska plošča
Kranj
2120 PRIMSKOVO, 230/2
4218
Korada, spomenik prisegi

Na križišču je pod tremi smrekami spomenikov obliki zida in tablo. Pred spomenikom je še neka minimalna ureditev, balotac z nižjim zidkom ob robu.

Na križišču ceste med Vrhovljami in Ligom in ceste, ki pripelje na Korado.

Septembra 1943 leta so tukaj

prisegle 1. Soška brigada,

Briško beneški odred

in bataljon Garibaldi.

Postavili borci in krajani

Obstoječi spomeniki
Lanko, 8.7.2019
26.4.2021. 00:00
Odkrit 15. 9. 1957. JSNP, 143. -- M. Hladnik
Kanal ob Soči
2275 PLAVE, 978/5
786
Spominsko obeležje padlim borcem Belokranjske brigade

EŠD:24306

Spomenik je bil odkrit 4. julija 1978 in je nastal na pobudo občinskega odbora Združenja zveze borcev NOV Metlika, ki je avtor napisa z imeni padlih borcev 15. belokranjske brigade (XV. SNOUB)

Zgodovinsko ozadje

29. januarja 1944 je 15. belokranjska brigada napadla sovražnikovo postojanko v župnišču na Krki, vendar so predvsem zaradi utrjenosti postojanke Nemci in domobranci napad odbili. Pri tem je padlo sedem borcev belokranjske brigade, katerih ime je na spominskem obeležju.

Vir: Lojze Kikelj, Radko Polič, Pomniki NOB v občini Grosuplje, Grosuplje 1987, str. 92 - 93.

Avtor fotografij: Stanko Podržaj, 2016

EŠD 24306

Spomenik stoji na betonskem podstavku v sadnem vrtu župnišča Krka, kakih sto metrov od cerkve tik ob glavni cesti, nasproti h. št. 48

Tu so v boju 

z nemškimi fašisti

padli 29. 1. 1944

     Borci XV SNOUB

Bajuk Janez

Bošnjak Stanko

Grahek Zvonko

Jurajevčič Stanko

Kraševec Janez

Nemanič Jože

Tavčar Jože

Življenje, ki v nov svet brsti,

se poji iz naše krvi

                   XV. SNOUB 4. 7. 1978

Stanko Podržaj, 16. 12. 2016
Kamen (pohorski granit)
Ivančna Gorica
k.o. 1827, parc. štev.7/1
8799
Delovišče Goldbach koncentracijskega taborišča Űberlingen, Nemčija
Neobiskani spomeniki
D.Divjak, 9.2.2024
9.2.2024. 00:00
Nemčija, Überlingen
10
Savske jame

Spominsko obeležje postavljeno na kraju, kjer sta 16.3.1945 padla kurirja Jože Razinger in Valentin Čuden, ki je tu tudi pokopan.

Zvezdo na vrhu spomenika je nekdo odstranil.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 206.

EŠD 5411

Na zgornjem desnem, tj. SV robu podkvaste parcele 502, na desni strani potoka pribl. 50 višinskih metrov pod veliko steno ob cesti proti spodnji postaji žičnice na Golico. Lahko pa tudi od odcepa na dvorišče pred žičnico, kjer je pod cesto v goščavi smerokaz 200 m do groba kurirjev. Treba se je držati močno leve in prečkati še en vmesni potok. Precej zapuščena in težko izsledljiva pot.

Tukaj sta padla/ 16. 3. 1945/kurirja NOV/ Čuden Valentin/ Razinger Jože/ Slava njima!

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik
plošča na zidanem nagrobniku
Jesenice
2174 PLANINA 535/6
7792
7 padlim delavcem

V obratu Šmartno Lesne industrije Litija je spomenik 7. v NOV  padlim delavcem tega podjetja, odkrit leta 1946. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, str.507.

Šmartno pri Litiji
Uničeni spomeniki
S.Gradišnik
11.10.2022. 01:00
S.Gradišnik,6.11.2022. Plošča je prestavljena na zid poleg centralnega spomenika na Trgu svobode v Litiji.
Spominska plošča
Šmartno pri Litiji
5209
Tone Čufar, Maribor

Bronasti doprsni kip pisatelja in partizana Toneta Čufarja stoji na rdeče obarvanem železnem drogu z napisom. Kip, postavljen leta 1977 na pobudo Osnovne šole Toneta Čufarja in krajanov, je delo akademske kiparke Vlaste Zorko. 

Rakovec, Andreja. Spomeniki znanih osebnosti v Mariboru (zloženka). Maribor: Umetnostna galerija, s. d.

Doprsni kip stoji pred vhodom v Osnovno šolo Toneta Čufarja na Zrkovski cesti 67. Prej je stal na zelenici zahodno od šolskega poslopja.

TONE

ČUFAR

Obstoječi spomeniki
Ivan Smiljanić
3.4.2020. 00:00
Doprsni kip na podstavku
Maribor
1696
39 ustreljenih borcev, Zaplaninščica

Na d. bregu Zaplaninščice stoji 1 km od ceste Celje-Ljubljana spomenik 39 zajetim borcem IV. operativne cone, ki so jih med ofenzivo v Gornjo Savinjsko dolino tu ustrelili Nemci dec. 1944. Načrte zanj je izdelal inž. Dušan Samec.

  • Žalec, KLS: Zaplanina
  • Spomeniki in spominska obeležja NOB v občini Žalec (str. 75)
Malo preden se Zaplaninščica izlije v Bolsko. Smerokaz za Zaplanino, po 500 metrih levo pri hiši Vodlan, Ločica 51-a.

NA  TEM 

MESTU 

JE OKUPATOR

USTRELIL 

39 

BORCEV 

IV. OPERATIVNE

CONE 

NOV 

ZAJETIH V SOVRAŽNI

OFENZIVI DECEMBRA 

1944

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 25. 4. 2017, foto 16. 8. 2009 S. Gradišnik popravil zapis.
3.10.2024. 00:00
S.Gradišnik, dodal fotografijo in popravil lokacijo. 6. junija 2022
dva stebra s talnimi kamni
Vransko
4488
Kurirju Zdravku Podgorniku, Podkorita

Na konglomeratni blok je pritrjena betonska plošča z napisom  borcu NOB Zdravku Podgorniku, kurirju P21, padlemu 29. 3. 1945 na tem mestu. Postavljen je bil leta 1960.

EŠD 28084

Ob glavni cesti v Dolenji Trebuši - pri gostilni Podkorita 12; nad cesto proti Idriji.

KURIR NOV PODGORNIK ZDRAVKO PADEL NA TEM KRAJU 27. 3. 1945

Vojko Hobič, 28. 9. 2019
30.4.2021. 00:00
V JSNP napačno piše Zdravko Podobnik. M. Hladnik 30. 4. 2021
Spominska plošča
Tolmin
1002
Mirke, Mali Jesenovec - karavla 3

V vrtači pod Malim Jesenovcem je v živo skalo pritrjena kovinska plošča, velikosti 30 x 50 cm in z reliefnim napisom. Spominsko znamenje predstavlja kraj zgodovinskega dogodka.

Karavla 3 je bila ena od več kot 20 kurirskih točk na Slemenih in okolici pred nastankom kurirske postaje TV - 17, kjer so srečevali partizanski kurirji. Mnogokrat  so na takšnih točkah tudi prenočevali in se zadrževali več dni.

Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji123

Okoli kilometer od Planinskega zavetišča na Dolgih talih, po cesti proti TV-17 oz. proti Štampetovemu mostu, pridemo do ostrega ovinka v desno in rahlo navkreber. V samem ovinku, na desni strani cestišča, na deblu opazimo dva kažipota, od katerih eden kaže smer proti vrhu Malega Jesenovca, kjer je spominsko znamenje Borovniški četi in drugi kažipot, ki kaže smer proti spominskemu znamenju Karavla 3. Držimo se kažipotov s to oznako in gremo po gozdni stezi v smeri severozahod. Po okoli 500 m pridemo do kažipota, ki kaže proti vzhodu, v vrtačo, kjer najdemo spominsko znamenje Karavla 3. Vrh Malega Jesenovca je oddaljen okoli 500 m v severovzhodni smeri.

NOVEMBER 1942

K A R A V L A   3

ZAČETEK VOJNE POTI  TV 17

T. Bizjak, 21.2.2017
spominska plošča
Vrhnika
k.o.2003, parc. št.: 1995
988
POKOJIŠČE - grob 4 borcev in zavezniškega letalca

EŠD 500134 - grob, spominska plošča padlim v NOB.

Skupni grob štirih borcev NOB in zavezniškega letalca iz Avstralije je tik ob zidu cerkve sv. Štefana na Pokojišču, na VZHODNI strani, s pogledom na zaselek. Predstavlja ga betonski okvir, velikosti 90 x 200 cm, nagrobnik pa je 100 cm visoka plošča, postavljen 1962. leta in zgrajena iz lomljenih kamnov. V ta nagrobnik je zabetonirana kamnita plošča, svetlo sive barve, velikosti 50 x 60 cm z vklesanim napisom.

Leta 2017 je s pomočjo slovenskih raziskovalcev iz Logatca Renate Gutnik in Raula Semenič ter s soglasjem pristojnih ministrstev na Pokojišče prišlo devet ameriških strokovnjakov za iskanje in identificiranje pogrešanih vojakov, ki so iz ostankov, ki so jih našli na kraju, identificirali neznanega avstralskega letalca kot ameriškega letalca, narednika - seržanta Alfonsa Orlanda Duran, roj. 19.9.1921, ki je umrl 25.2.1944 kot strelec v bombniku B-24 H Liberator - Knock It Off, 724. Bombardment Squadron (Heavy), 451. Bombardment Group, 15. Air Force. Dne 25.2.1944 je bil bombnik na nalogi v Regensburgu, a ga je med vračanjem na letališče v južni Italiji, nad slovenskim ozemljem sestrelil nemški lovec tako, da je letalo okoli 12. ure strmoglavilo pri Kamnem vrhu blizu Zavrha na Pokojišču. Živo devetčlansko posadko, ki je uspešno izskočila iz letala, so polovili domobranci - pripadniki SS nemške vojske iz Borovnice, Pokojišča in drugod ter jih izročili nemški komandi na Vrhniki ter so do osvoboditve maja 1945 preživeli v koncentracijskem nemškem taborišču v Italiji.

Posmrtne ostanke narednika oz. seržanta Alfonsa Orlanda Duran, odlikovanega s škrlatnim srcem, so Američani prepeljali v Združene države, kjer so ga dne 22.8.2018. z vojaškimi častmi pokopali na vojaškem pokopališču v mestu Santa Fe, v Novi Mehiki.

Viri:časopisni članki Damjana Debevca v MojaObčina.si, Stars and Stripes - Jennifer Svan, DVIDS - Defence Visual Information Distributin Service, NM United States - Winnifred Brown; Peter Palčič in dr.

https://wp.me/p4TOBI-l8

Foto: Miloš Toni

Najenostavnejši dostop na Pokojišče je po asfaltirani cesti iz Borovnice, drugi pa je iz Vrhnike, preko Verda in po gozdni cesti mimo Ljubljanskega vrha vse do zaselka Pokojišče.

                     TU POČIVAJO BORCI

            PETRIČ Janez,

            rojen, 3.5.1921, padel 13.10.1932;

            RUDOLF Alojzij,

            rojen, 27.3.1912, padel 30.9.1942;

           2 NEPOZNANA BORCA, JUGOSLOVANA

           1 NEPOZNAN LETALEC IZ AVSTRALIJE, SMRTNO    SE JE PONESREČIL 24.2.1944;

na kovinski ploščici:

UGOTOVLJENO JE, DA JE NEZNANI AVSTRALSKI PILOT AMERIŠKI PILOT, NAREDNIK ALFONSO ORLANDO DURAN, ROJ.19.9.1921, SESTRELJEN 25.2.1944 NAD POKOJIŠČEM. NJEGOVE POSMRTNE OSTANKE SO 22.8.2018 POKOPALI NA VOJAŠKEM POKOPALIŠČU V MESTU SANTA FE, NOVA MEHIKA, ZDA

ZB VRHNIKA, 25.2.2020

T. Bizjak, 19.2.2017, 30.7.2020; 1.junij 2021 dopolnil D.Divjak
1.6.2021. 00:00
1.6.2021 dodal povezavo D.Divjak
grob z nagrobnikom
Vrhnika
k.o. 2004, parc.št.: 2781
2441
Brezje pri Tržiču

1. ploščo (EŠD 20903) so postavili 31. 5. 1980. Sprva je bila pritrjena na obcestno fasado hiše Hudi Graben 8, po obnovi fasade je bila [2008] preseljena na vzhodni vogal južne fasade hiše Hudi Graben 3 in nazadnje na Gasilski dom oz. Dom krajanov. 

2. ploščo (EŠD 20900) je odkrila Zveza borcev Brezje 26. 9. 1971.

Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji123

Na zahodni (dvoriščni) steni gasilskega doma v Brezjah pri Tržiču, št. 55.

1. plošča:

Na tem področju je v času NOB delovala relejna kurirska postaja G-16

Kurirji in ZZB NOV 1980

2. plošča:

Padli v NOB 1941--1945

Ignac Švab
Anton Frantar
Janez Sla(d)par
Marjan Ribnikar

Jože Bodlaj
Anton Košir
Janez Švegel
Anton Ovsenek

Alojz Dobravc

KO Zveze borcev NOB Brezje

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 19. 10. 2017
spominski plošči
Tržič
K. o. 2144 Bistrica, parc. št. 534/3
5667
Avgust Lukanc

Po frontalni bitki na Čreti se je Štajerski bataljon umaknil, teren pa so zavzeli Nemci. Lukanc, ki je prišel na zvezo je padel v roke policistom, ki so ga mučili in nazadnje na Vranskem usmrtili.

Pokopališče Prebold

LUKANC AVGUST1902 - 1941

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik S.Gradišnik, 8. 10. 2020
20.5.2020. 00:00
Nagrobnik
Prebold
2630
Rupert Kiršner

Spominska plošča prvoborcu Rupertu Kiršnerju, roj. 5. 8. 1908 v delavski družini na Jesenicah. Od zgodnje mladosti je sodeloval v delavskem gibanju. 16. 11. 1941 se je pridružil partizanom na Jelovici. Padel je 27. 5. 1944 kot sekretar 3. sektorja okrajnega odbora OF Jesenice. Pokopan je v spominskem parku na Plavžu na Jesenicah.

Plošča je bila odkrita 1. 11. 1967. 

Bronasta plošča na naravni skali
v plošče: 30 cm
š plošče: 40 cm

Ploščo so okrog leta 2013 ukradli, pri odvozu hlodovine po požledu pa so s stroji preobrnili tudi skalo, na kateri je bila pritrjena plošča, tako da o spomeniku ni več sledu. Njegovo nekdanje mesto je pokazal domačin Joža Reichman (Gožov Joža), lastnik zemljišča. 

  • EŠD 5367
  • Arhiv ZB Jesenice
Po potki 50 m nad kmetijo Gož (Spodnji Plavž 20), na izravnavi po dveh ovinkih, nekako na pol pota do smetišča (nekoč Žvagnovega rovta).

NA TEM MESTU
JE PADEL
27. 5. 1944
PRVOBOREC NOV
KIRŠNER RUPERT

Uničeni spomeniki
M. Hladnik 23. 12. 2017
plošča na skali
Jesenice
Podmežakla 812
2144
Predelovalni obrati Železarne Jesenice

Spominske plošča padlim borcem , talcem in žrtvam taborišč - delavcem žičarne in hladne valjarne.  Material: papir - imitacija marmorja, odkrito 1948.

  • Arhiv ZB Jesenice
  • Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 203-204.
Plošče ni več oz. se ne ve, kje je.

              KOT ŽRTVE STE PADLI V BORBI ZA NAS…
                          1941  [grb Jugoslavije]  1945
.

     Borci:                         SMOLEJ IVAN          VERGELJ ALBERT
                                       TALER FRANC    
GREGORČIČ JOŽE       ZAVODNIK                    Taborišče:
KOŠIR JOŽE                  …………  …….          ..RAJC FILIP
MULEJ JANKO               …………  …….         ČELESNIK RUDOLF
MALENŠEK VINKO        AŽ……….                 FAJFAR JANEZ
OMAN JAKOB                JERALA …….           KOBLAR PETER
REPE VIKTOR                MENCIN …….          MALENŠEK ANDREJ           
STRŽIŠAR LEOPOLD    NOČ AN….               NOVAK TOMAŽ
SVETINA STANKO   RAŽEN KRISTIJAN       PAVLOVIČ FRANC
.
               Večna …………………………………
.
Nesmrtni spominu                                                    Žičarna
svojih sodelavcev                                              in hladna valjarna

Uničeni spomeniki
M. Hladnik 12. 8. 2017
Spominska plošča
Jesenice
2175 JESENICE, 902/69
381
Dve plošči: umrlim učenkam in ustanovitvi komunist. organizacije

Z dogodkom, opisanim na prvi plošči, je povezano ime pisatelja Pavleta Zidarja, ki je kot trinajstletni aktivist podstavil eksploziv. Namenjen je bil nemškim topničarjem, ki so stanovali v šoli, eksplozija pa se je po nesreči zgodila v času pouka. Nemci so ga zaprli v Begunjah, od koder so ga aprila 1945 rešili partizani Kokrškega odreda, potem pa je z njimi odšel v partizane. Dogodek ga je močno zaznamoval, saj ga je pogosto vključeval v svoja dela (npr. Okupacija Javornika, 1984). Število žrtev eksplozije je bilo sedem ali osem (učenke in nemška učiteljica), ranjenih pa je bilo 12.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 196.

Plošča na stavbi takoj za rondojem na desni, Cesta železarjev 5, Jesenice.

1. plošča na eni strani okna

V SPOMIN 

NA TRAGIČNO UMRLE UČENKE

IN UČITELJICO OB EKSPLOZIJI V

MEŠČANSKI ŠOLI 29. 11. 1944

(SIMBOL O. J.) OBČINA JESENICE, 2006

2. plošča na drugi strani okna

TU JE BIL V JUNIJU

1920 USTANOVLJENA KRAJEVNA 

POLITIČNA ORGANIZACIJA

SOCIALISTIČNE DELAVSKE 

STRANKE JUGOSLAVIJE

KOMUNISTOV

                 APRIL 1970

Obstoječi spomeniki
Mira Hladnik
2 plošči
Jesenice
2175 JESENICE, 1244/3
8653
Viktor Galičič

Viktor Galičič, rojen 26. februarja 1923, umrl 5. junija 1986

V gibanje narodno osvobodilne vojne se je vključil junija 1941, ko je bil ob prisotnosti Staneta Žagarja sprejet v SKOJ. Kot borec v POJ in NOV je bil vse od poljanske vstaje 22. 12. 1941. V Dražgoški bitki je dobil hude ozebline na nogah in bil nato dalj časa na zdravljenju, saj ni mogel obuti čevljev. Po ozdravitvi je delal priložnostna in stražarska dela na Oblastnem komiteju za Gorenjsko. Leta 1943 je bil kot kurir dodeljen okrajnemu komiteju Poljane, leta 1944 pa okrajnemu komiteju SKOJ za Poljane. V KPS je bil sprejet 20. marca 1944. V tem letu je postal član okrožnega komiteja SKOJ Škofja Loka in sodeloval na Pokrajinski konferenci KPS za Gorenjsko in Primorsko v Cerknem. Leta 1945 je bil dodeljen intendantski enoti IX. korpusa za zbiranje sanitetnega materiala in hrane predvsem za bolnico Franjo.

Po osvoboditvi je bil z dekretoma dodeljen Komandi mesta Kranj, vojnemu odseku Okrajnega odbora Škofja Loka in splošnemu sektorju Okraja Škofja Loka, 1. 3. 1947 pa je bil demobiliziran s statusom prvoborca.

Po demobilizaciji je bil okrajni sekretar SKOJ-a za Škofjo Loko, leta 1948 je delal na komiteju za zadružništvo LRS, leta 1949 pa kot administrativni delavec v predsedstvu vlade LRS, leta 1950 pa je delal v Svetu za kmetijstvo in gozdarstvo vlade LRS. Potem se je poročil in preselil v Žiri, se zaposlil v Alpini in tam delal do upokojitve.

Bil je predsednik ZMS v Žireh, član okrajnega komiteja ZMS in KPS ter član samoupravnih organov v Alpini. Bil je tudi delegat KPS na njenem tretjem kongresu. Aktivno je sodeloval tudi v SZDL, ZVRS in krajevni skupnosti. Bil je tudi večletni komandant TO s činom majorja. Prejel je več državnih in občinskih odlikovanj in sicer:

1.      Državni sekretar za narodno obrambo, general armije: Partizanske spomenice 1941

2.      Prezidijum narodne Skupštine FNRJ: Orden bratstva i jedinstva 2. red, 1947

3.      Prezidijum narodne Skupštine FNRJ: Orden zaluge za narod 2.reda, 1947

4.      Predsednik FNRJ Josip Broz Tito, pisarna: Orden rada sa srebrnim vencem, 1961

5.      SZDL Žiri: Priznanje osvobodilne fronte, 1981

6.      SZDL Škofja Loka: Spominska značka OF, 1982

7.      Priznanje Krajevne skupnosti Žiri in druga lokalna priznanja

Viktor Galičič je bil kot edini do sedaj v Žireh pokopan z vsemi vojaškimi častmi, ki jih je izvedla častna enota iz vojašnice v Bohinjski Beli. -- Sestavil Milan Kopač, Bedrih 8, 4226 Žiri

Pokopališče na Dobračevi, Žiri, grob 1218, na njegovem severnem robu.

[zvezda]
VIKTOR GALIČIČ
OČI VIKTOR 1923--1986

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik po podatkih in fotografijah Milana Kopača
1.11.2023. 00:00
družinski nagrobnik
Žiri