| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Plošča na pročelju zidanice v Starih Vinih |
— |
Vinogradi v Starih Vinih nad Klenovikom |
Pred 75 leti je v tej stavbi Obeležje prispevala nova Robkova četa |
— |
— |
— |
— |
19. 8. 2020 Ljubo Motore |
19.8.2020. 00:00 |
— |
— |
Plošča |
Škocjan |
— |
|
SPOMENIK PADLIM BORCEM IN ŽRTVAM FAŠISTIČNEGA NASILJA V BISTRICI OB SOTLI |
V Bistrici ob Sotli, na razpotju sredi trga, nasproti Občine, je spominsko obeležje - spomenik padlim borcem in žrtvam fašističnega terorja od leta 1941 do 1945 je padlo 27 borcev in 4 civilne žrtve fašizma.v Velik zidan blok z rdečo peterokrako zvezdo. Na nižjem delu je na poševni stranici marmornata plošča. Postavljeno 1960. Vir: Dokumentacija v arhivu ZB NOB Šmarje EŠD 3167 |
Bistrica ob Sotli leži ob cesti Podčetrtek - Bizeljsko - Brežice. Spomenik je v centru, v zazelenjenem trikotniku ob razpotju v severnem delu trga Bistrica, pri občinski stavbi. Dobro viden in lepo vzdrževan. |
"PADLI BORCI BOŽIČEK STANISLAV 1916-1944 KUNEJ MIHAEL 1923-1945 BOŽIČNIK ALOJZ 1915-1945 LOJEN JANEZ 1915-1944 BOŽIČNIK FRANC 1911-1945 MEDVEŠEK ANTON 1913-1945 DENŽIČ ALOJZ 1912-1944 PLANINC FRANC 1913-1945 DENŽIČ LADISLAV 1923-1944 PLANINC JOŽEF 1921-1945 DENŽIČ JANEZ 1907-1944 PREGRAD VINKO 1920-1944 JAVERŠEK JOŽEF 1913-1944 SINKOVIČ ALOJZ 1907-1945 JAZBEC MIRKO 1921-1944 URŠIČ FRANC 1920-1944 JAZBEC FERDO 1923-1945 VALENČAK ANTON 1910-1945 KLAUŽER KARL 1920-1943 VRAČUN MIHAEL 1917-1944 KRAMER FRANC 1909-1945 ZUPAN ALOJZ 1904-1943 KUNEJ FERDINAND 1925-1945 ŽRTVE FAŠIZMA ROGINA FRANC 1874-1944 RANČIGAJ IVAN 1893-1942 ROGINA MARIJA 1882-1944 URŠIČ ALOJZ 1908-1944 ROGINA FRANC ML. 1905-1945 ZORENČ JOŽEF 1918-1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ana Novak, 8. 2. 2017, sliki in prepis s plošče Bor1974, 14.XII.2019 |
— |
— |
Slika "4" Bor1974-30.XI.2022 - vir: Slovenski etnografski muzej (https://www.etno-muzej.si/sl/digitalne-zbirke/posotelje) |
PARTIZANSKI SPOMENIK |
Bistrica ob Sotli |
976/4 |
|
Škofja Loka, pokopališče, Škarabot Franc |
Sistory: Franc Škarabot, datum rojstva: 2. 4. 1905, , datum smrti: 17.11.1943, Kraj bivanja: Maribor, Kraj smrti/izginotja: Ravne pri Žireh, Kraj pokopa: Škofja Loka. |
Mestno pokopališče Škofja Loka, Partizanska cesta 43. Levo od kapele sredi pokopališča. (Pogled od glavnega vhoda) |
[križ]
|
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 1.3.2023, po podatkih in slikah Zdenke Primožič |
7.3.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Škofja Loka |
K. o. 2035 Škofja Loka, parc. št. 68 |
|
Karlovica-Spominska plošča |
— |
2 plošči na steni poleg igrišča pred otroškim vrtcom, Karlovica 5 v Mišji dolini |
1. plošča V TEM KRAJU JE JUNAŠKO PADEL LETA 1944 ŠALI KAREL KOMANDANT I. BRIGADE VDV. . 2. plošča IZ KARLOVICE IN NJENE OKOLICE SO V NOB 1941-1945 ŽRTVOVALI SVOJE ŽIVLJENJE ZA SVOBODNO DOMOVINO (v 3 kolonah pod 3 zvezdami so našteta imena padlih pod: BORCI, TALCI, INTERNIRANCI, ŽRTVE) IZ KARLOVICE SO V NOB 1941 - 1945 ŽRTVOVALI SVOJE ŽIVLJENJE ZA SVOBODO DOMOVINE . BORCI DEBELJAK IVAN PODSTRMEC 1917 - 1943 GORJUP JOŽE PODŽAGA 1925 - 1942 MAROLT FRANCE S. KALIŠČE 1926 - 1944 MAROLT MATIJA S. KALIŠČE 1919 - 1943 MLAKAR FRANČIŠKA KOTEL 1922 - 1943 MLAKAR KAREL KOTEL 1926 - 1944 PURKAT ANTON LOGARJE 1919 - 1945 ŠKULJ JOŽE KARLOVICA 1902 - 1944 . TALCI ADAMIČ FRANC LOGARJE 1912 - 1944 DEBELJAK JUSTINA PODSTRMEC 1922 - 1944 DEBELJAK ŠTEFAN PLOSOVO 1884 - 1944 DROBNIČ ANTON LUŽARJE 1912 - 1942 GORJUP LEOPOLD PODŽAGA 1911 - 1942 GORJUP VALERIJAN PODŽAGA 1901 - 1942 IVANČIČ ALOJZ PODSTRMEC 1912 - 1942 JAKLIČ ANTON POZNIKOVO 1918 - 1942 JAKLIČ FRANC POZNIKOVO 1919 - 1943 JAKLIČ JERNEJ PODKUCELJ 1908 - 1944 KLANČAR FRANC LUŽARJE 1910 - 1942 LUŽAR FRANC LUŽARJE 1901 - 1942 OGRINC JOŽE LUŽARJE 1913 - 1942 OTONIČAR FRANC POZNIKOVO 1905 - 1942 OTONIČAR JOŽE POZNIKOVO 1915 - 1942 OTONIČAR LOJZKA POZNIKOVO 1915 - 1944 PEROVŠEK JANEZ ML. BOROVEC 1892 - 1942 ZAKRAJŠEK FRANC LUŽARJE 1911 - 1942 ŽUŽEK FRANC BRLOG 1903 - 1943 . INTERNIRANCI DROBNIČ KAREL LUŽARJE 1900 - 1943 HRIBAR JANEZ NOVI POT 1895 - 1943 KRAŠOVEC ANDREJ ST. PODSTRMEC 1884 - 1945 KRAŠOVEC ANDREJ ML. PODSTRMEC 1884 - 1945 MAROLT ADOLF KARLOVICA 1905 - 1945 MAROLT IVAN G. KALIŠČE 1914 - 1945 MEDEN JOŽE PODSTRMEC 1911 - 1945 ŠKULJ STANKO KRKOVO 1917 - 1943 TURK FRANC D. KALIŠČE 1911 - 1942 VIRANT FRANC PODŽAGA 1907 - 1945 ZABUKOVEC ALOJZ PLOSOVO 1909 - 1943 ZAKRAJŠEK ALOJZ PODKOGELJ 1921 - 1942 ZAKRAJŠEK FRANC PODKOGELJ 1908 - 1942 ZAKRAJŽEK FRANC KRKOVO 1911 - 1942 . ŽRTVE DEBELJAK JOŽE PODSTRMEC 1924 - 1941 FRANC JOŽE PODSTRMEC 1913 - 1942 JAKLIČ FRANC PODSTRMEC 1932 - 1944 MIHELIČ JOŽEK KARLOVICA 1935 - 1943 OGRINC FANIKA PODKOGELJ 1932 - 1944 PEROVŠEK JANEZ ST. BOROVEC 1905 - 1942 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik 5.7.2021
3.11.2021 D.Divjak |
5.7.2021. 00:00 |
— |
Plošči so ob sanaciji fasade prestavili na samostojen zid k drugim ploščam žrtev NOB. -- V Karlovici partizani in domobranci na skupnem obeležju. ZB je protestirala. Delo 5. 7. 2015.
https://old.delo.si/novice/slovenija/v-karlovici-partizani-in-domobranci-na-skupnem-obelezju.html
3.11.2021 dopolnil podatke D.Divjak
https://www.sta.si/2154538/zzb-za-vrednote-nob-proti-skupnemu-obelezju-na-karlovici
https://www.geopedia.world/#T281_F2518:7665_x1626101.541282611_y5750261.333728379_s16_b362
M. Kermavnar, 25.11.2022, dodal imena na plošči (prepis s fotografije 3)
|
plošči |
Velike Lašče |
K.o.: 1719 - LUŽARJI, št.parc.: 709/2 |
|
Rob - Spominsko znamenje ustreljenim |
Na jugovzhodni strani cerkve je na pokopališču tudi manjši grob s spominsko ploščo padlim talcem, ustreljenih 11.11.1942. Plošča in robniki so izdelani iz črnega marmorja Evid.št. kult. dedišč.: |
V središču naselja Rob po cesti proti Krvavi Peči in nato na prvem odcepu ostro desno po cesti do cerkve, ki dominira nad naseljem. Pokopališče obkroža cerkev. |
ZVEZDA stilizirana oljčna vejica KOT ŽRTVE FAŠIZMA SO TU POKOPANI PETRIČ KARLINA CENTA TEREZIJA CENTA FRANCKA CENTA RUDI |
— |
— |
— |
— |
Daniel Divjak, 22. julij 2018 |
12.7.2018. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča nad grobiščem ustreljenim |
Velike Lašče |
K.o.: 1714-SELO PRI ROBU,št. par. *88 |
|
DVORSKA VAS-grob padlih partizanov |
Marmornati spomenik širine 45 in višine 155 cm ter globine 20 cm na katerem so vklesane črke poudarjene z rdečo barvo. Grob, dimenzije 100 in globine 15o cm, obrobljajo marmornati robniki širine 15 cm. Na lepo vzdrževanjem grobu je bujno zelenje. |
Grob leži ob južni strani pokopališkega zidu v Dvorski vasi ob cesti, ki Dvorsko vas povezuje s cesto Velike Lašče - Ribnica in se nanjo priključi v Prilesju.
Dostop do groba je s ceste preko stopnišča in vhoda pred samo cerkvijo, ali s stranskega parkirišča. |
ZVEZDA NA TEM POKOPALIŠČU POČIVAJO BORCI NOV PADLI ZA SVOBODO LADO GREBENC KOMANDANT 1. BATALJ. I.SPUD TONE TOMŠIČ IZ DVORSKE VASI 1924-1944 KOJZE ŠKRABEC IZ MRAMOROVEGA 1922-1942 JAKOB POVŠE IZ ŠENTRUPERTA 1919-1944 NEZNAN BOREC S PRIMORSKEGA PADEL 1943 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Daniel Divjak, 10.junij 2018, 3.11.2021 |
3.11.2021. 00:00 |
— |
3.11.2021 dopolnil podatke D.Divjak |
Grob s s spomenikom |
Velike Lašče |
K.o.: 1718 - DVORSKA VAS, št.parc.: 1907/1 |
|
Spomenik NOB v Topli |
V Topli pod Peco se je leta 1942 pričel organiziran odpor koroških ljudi proti okupatorju. Tu je bila ustanovljena prva Koroška četa, ki je nastajala od srede novembra 1942, od prihoda skupine partizanov iz Savinjskega bataljona na Koroško. Prva Koroška četa je izpeljala več sabotažnih akcij in skrbela za uspešno mobilizacijo novincev. V Topli je bila tudi tiskarna Prve koroške čete. Tudi Vzhodno koroški odred je bil ustanovljen v Topli. Iz Tople je v napad na Mežico 3. aprila 1943 krenil Prvi koroški bataljon. Topla je tudi zgodovinski in kulturni spomenik, uvrščen v I. kategorijo spomeniško zaščitenih ruralnih okolij v Sloveniji prav zaradi izrednega pomena, ki ga ima za razvoj koroškega partizanstva. V spomin na pomembne dogodke in dogajanja v Topli so 13. septembra 1981 odkrili zahodno pod Peco med kmetijo Končnik in bivšo karavlo v Topli - zibelki koroškega partizanstva, ki naj priča o teh dogodkih in dogajanjih, pomembnih za Mežiško dolino in tudi za širši slovenski prostor in vsaj za ves vzhodni del zamejske Koroške.
geslo: vojska123 |
V Topli desno ob bivši karavli nad Končnikovo domačijo.
Dostop po cesti iz Črne ne Koroškem. Dobro vidni so smerokazi. |
V DOLINAH TLEČ UPOR SE TOD MOGOČNO JE RAZPLAMTEL, TOD HOSTE PARTIZANOM RAZPROSTRLE SO OBJEM, DOMOVI JIM ODPRLI VRATA NA STEŽAJ, LJUDJE SO S SRCEM JIM PRISLUHNILI. OD VSEPOVSOD, OD TOD, NA VSE STRANI JIH JE VODILA POT IZ BOJA V BOJ. V SOLČAVO ČETA, V MEŽICO BATALJON, ODRED ČEZ DRAVO V ZADNJE BITKE ZA PROSTOST. V OČEH PLAMENI, JEČE, TABORIŠČA, SMRT, PRED NJIMI ZARJE SVIT - SVOBODA OBSOJENI NA SMRT SO SE IZREKLI ZA PROSTOST, UTIRALI SI NOVO POT V NOV SVET IN MATERINŠČINA PREGNANA IZ VASI IN MEST MED NJIMI NAŠLA JE ZAVETJE - DOM IN PESMI - NJE RAZCVET. UDARNIH MISLI MOČ OD NJIH SKRIVAJ SO SPET UTRLE POT SI DO LJUDI. UPRLO SE JE LJUDSTVO - KRALJ MATJAŽ - ORGANIZIRANO OF IZ SVOJIH KORENIN JE ČRPALO MOČI ZA ZMAGOVITI BOJ, ZA SREČO - MIR IN BRATSTVO MED LJUDMI ZDAJ SVOJE SREČE SAMO JE KOVAČ, PONOSNO NA PRETEKLOST ZRE Z ZAUPANJEM V PRIHODNOST, SAMO URAVNAVA SVOJ KORAK PRISEGA IN OBET |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Alojz Ovnič, 8. maj 2017 |
— |
— |
— |
Osem kamnitih blokov, v sredini je šesterokotni steber z napisnimi ploščami |
Črna na Koroškem |
903 TOPLA, 43/2 |
|
Planinski dom Marija Reka |
Spomeniki ... Žalec, 50 |
Planinski dom pod Reško planino, h. št. 35 |
ŽRTVAM AHAC FRANC ARNČNIK JOŽE BRGLEZ JOŽE MARKO IVAN MIKLAVC IVAN OTAVNIK FRANC ZMRZLAK MATEVŽ NA ZEMLJI TEJ STE DELALI, ŽIVELI IN V BOJU ZANJO STE IZKRVAVELI ZB NOV PREBOLD1980 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
20.5.2020. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Prebold |
— |
|
Spominska plošča v Spodnjih Krašah |
Spominska plošča - obeležje je bilo postavljeno na preminulega neznanega borca, ki je padel 21. junija 1942. Plošča je bila obnovljena leta 2013. Vir: Arhiv Združenja za vrednote NOB Zgornje Savinjske doline |
Plošča stoji ob glavni cesti Nazarje - Gornji Grad, med naseljema Pusto polje in Spodnje Kraše. Je na skali tik nad cesto, poleg kmetije Cajner. |
Tu je v borbi z okupatorjem 21.6.1942 padel borec NOV. Slava mu. |
— |
— |
— |
— |
Sandi Grudnik, 20. dec. 2016 |
— |
— |
1. štajerski bataljon je tu iz zasede napadel poštni avtobus in patrolni avto. -- Kartoteka spominskih točk v MNZ. MH 6. 2. 2022 |
Bronasta plošča postavljena na betonski podstavek |
Nazarje |
k.o.Pusto polje, p.š.46/5, Janez Cajner - Pusto polje |
|
VELIKE VRHE - spomenik padlemu komandantu in namestniku politkomisarja Tomšičeve brigade |
EŠD:24405 Spomenik sta odkrila Skupnost borcev Tomšičeve brigade in občinski odbor Združenj borcev NOV Grosuplje 2. julija 1980. Njegov projektant je bil Vladimir Lakovič. Zgodovinsko ozadje Ivan Hlebš, rojen oktobra 1916 v Ljubljani, član KPS od oktobra 1941, se je kot podoficir hitro vključil v NOB. Najprej je postal v drugi polovici leta 1941 komandant narodne zaščite v Ljubljani, zatem je v partizanski vojski bil namestnik komandanta dolenjskega odreda, nato namestnik komandanta 5. ali dolenjske grupe odredov, od 26. julija 1942 komandant grupe in na koncu do svoje smrti komandant 1. slovenske proletarske udarne brigade Toneta Tomšiča. Vlado Babič, rojen septembra 1922 v Studencih v Mariboru, je v partizane vstopil 11. januarja 1942. Preden je prišel v sestav Tomšičeve brigade, je bil politični komisar 1. čete 1. bataljona krškega odreda. V Tomšičevi brigadi je bil najprej brigadni sekretar SKOJ, od 22. septembra 1942 pa je bil namestnik političnega komisarja brigade. Tomšičeva brigada je na poti skozi te kraje naletela na zasedo Italijanov in belogardistov, katerih žrtve sta bila omenjena borca. Vir: Lojze Kikelj, Radko Polič, Pomniki NOB v občini Grosuplje, Grosuplje 1987, str. 128 - 129. Avtor fotografij: Stanko Podržaj, 2016 |
Spomenik je ob cesti na obrobju vasi Velike Vrhe, če se proti vasi odpravimo iz Muljave. |
Prva slovenska proletarska udarna brigada Toneta Tomšiča. Komandant Janez Hlebš – Čiro 16. oktobra 1916 v Ljubljani, namestnik politkomisarja bridage Babič Vlado – Lado 28. oktobra 1922, padla 4. novembra 1942. |
— |
— |
— |
— |
Stanko Podržaj, 16. 12. 2016, 2 sliki M. Hladnik |
— |
— |
— |
kamniti steber, memorialna dediščina |
Ivančna Gorica |
k.o.1821, parc.št.505/2 |
|
Mali Hrib |
Posvečen komandantu Šlandrove brigade Borisu Wintarju, padlemu tu 2. 2. 1945. Spomenik je bil postavljen ob 25-letnici ustanovitve Šlandrove brigade, 7. 9. 1968.
|
SV pod vasjo Mali Hrib, za ograjo na 4. ovinku (z ogledalom) ceste v vas. Spomenik nad cesto težko opaziti, do njega vodijo stopničke. |
21. 2. 1945 JE PADEL BORCI VI. SNOUB |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik, 25. 8. 2018 |
— |
— |
— |
skala |
Kamnik |
1920 HRIBI, 16/1 |
|
Ravnica, Spomenik NOB |
Spomenik v obliki tristrane kamnite piramide z vzidanimi marmornimi ploščami z napisi. Na vrhu rdeča petokraka. Posvečen je 25 padlim borcem in drugim žrtvam vojne iz vasi Ravnica in Podgozd. Odkrit je bil 1.11.1945. Avtor je Angel Gruden. EŠD 28443 |
Spomenik se nahaja v centru vasi Ravnica, desno od ravniške cerkve nasproti stavbe nekdanje osnovne šole Ravnica. |
ODBOR OF SKUPNO Z VSEMI TERENSKIMI ORGANIZACIJAMI IN SODELOVANJEM VSEH VAŠČANOV RAVNICE POSTAVLJA TA SPOMENIK SVOJIM NAJBOLJŠIM SINOVOM, KI SO DAROVALI SVOJA ŽIVLJENJA ZA SVOBODO IN SREČNEJŠO BODOČNOST NAŠEGA NARODA PO OSVOBODITVI DNE 1. NOV. 1945 SMRT FAŠIZMU SVOBODA NARODU ------------------------------------------------------------------------ RAVNICA BORCI ŽRTVE FAŠ. TERORJA BONČINA FRANC ŠIROK LEOPOLD PAVLIN FRANC RIJAVEC JOŽEF PAVLIN JOŽEF PAVŠIČ ALOJZ SKOK ANTON PLESNIČAR JOŽEF ŠUŠMELJ FRANC ČIBEJ BRUNO PAVLIN TEODOR PODGOZD KRIVEC EMIL BELINGAR LEOPOLD PAVLIN FRANC VALANTIČ ANTON PAVLIN JELKA ŠUŠMELJ ŠTEFANIJA ŠUŠMELJ FRANC ŠUŠMELJ LUDVIK TALEC RIJAVEC ALOJZ - RAVNICA ------------------------------------------------------------------------- KOT BORCI IX. KORPUSA ZA OBRAMBO SVOJE RODNE GRUDE PRED FAŠISTIČNIMI OSVAJALCI SO PADLI JUNAŠKE SMRTI PAVLIN FRANC-JERAN PAVLIN ANTON KOGOJ RUDOLF VOGRIČ RAJMUND SLAVA JIM! ------------------------------------------------------------------------ V ČASU OSVOBODILNE BORBE SO UMRLI MUČENIŠKE SMRTI KOT ŽRTVE FAŠISTIČNEGA NASILJA RIJAVEC JOŽEF 1868 PAVLIN JUŠTINA RIJAVEC RUDOLF RIJAVEC JOŽEF 1933 SLAVA JIM! |
— |
— |
— |
— |
PK, 8.8. 2019 |
— |
— |
— |
Spominski objekt |
Nova Gorica |
K. o. 2301 Ravnica, parc. št. 507/1, MONG |
|
Spomenik Ludvik Ogrizek in Edo Tominc, Hruševje |
Ludvik Ogrizek in Edo Tominc sta že pred vojno emigrirala v Kranj in od tam odšla leta 1941 v partizane. Bila sta udeleženca znamenite Dražgoške bitke. Ogrizek je bil eden izmed vidnih organizatorjev TIGRA. Njegova povezava s posameznimi tigrovci je segala od Koč in Rakitnika do Landola. Deloval je pod vodstvom Danila Zelena in zaradi najrazličnejših akcij je moral zbežati že leta 1934 v Jugoslavijo. Zaposlil se je v neki tovarni v Kranju, kjer se je povezal s številnimi primorskimi emigranti. Večina je bila levo usmerjena, zato je odšla že leta 1941 v partizane, največ v Cankarjev bataljon na Gorenjskem. V bitki pri Udin borštu je bil 16. 4. 1942 zajet in odpeljan v Mauthausen, kjer je leta 1945 umrl. Po spominih Danila Milharčiča: [...] Tu je kmalu vzniknila Tigrovska trojka oz. četvorka. Tudi vas je bila zavedna in če je bilo potrebno, so brez težav dobili pomoč. Ker so bili aktivni, je oblast takoj izvedela zanje. Dva od teh sta bila zaprta po 5 let. Ludvik Ogrizek je pravočasno odšel leta 1934 čez mejo, drugega pa oblast nikoli ni odkrila, čeprav je bil vseskozi aktiven. 1939 je odšel v Slovenijo Edvard Tominc, star 18 let, ker tu ni mogel dobiti nobenega dela. V Kranju sta z Ogrizkom dobila delo v tovarni, stanovala pa na vasi. Aprila 1941 nista hotela več delati v tovarni, češ da okupatorju ne bosta služila. Raje sta šla na podeželje in za hrano služila pri domačih ljudeh. Ludvik je bil kovač. Ko se je formiral Cankarjev bataljon, sta se takoj pridružila in se bojevala v dražgoški bitki. Dva dni po Dražgoški bitki so Nemci napadli Cankarjev bataljon na Mošenjski planini, med padlimi je bil tudi 20-letni Edvard Tominc. Ko je žalostno novico izvedela mati Šimcova, je hkrati dobila obvestilo, da na Gorenjskem Nemci pozaprejo vse sorodnike partizanov in da je verjetno tako tudi v Italiji. A mati je rekla (dobesedno): »Ti črni hudiči ne bodo zvedeli za mojo srčno bolečino.« Naslednji dan je šla v Postojno, si kupila rdečo-rožasto naglavno ruto in jo nosila do konca vojne. Imela je tri sinove. Ko je drugi sin Silvo imel 17 let, mu je rekla: »Zdaj že lahko nosiš puško, pojdi v partizane. Pazi na svojo glavo, a bodi junak! Če moreš, maščuj mi prvorojenega sina, tvojega brata.«
|
Hruševje, pri cerkvi. |
1941 zvezda 1981 . JUNAKOMA LEGENDARNE DRAŽGOŠKE BITKE . LUDVIKU OGRIZU EDVARDU TOMINCU . V SPOMIN |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po besedilu Branke Černigoj.16.12.2020
11.avgust 2021 dopolnil D.Divjak |
11.8.2021. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 4.5.2021, dodal fotografiji 1 in 2
11.8.2021 dodal tekst z obeležja in dopolnil podatke D.Divjak |
Spomenik |
Postojna |
K.o.: 2484 - HRUŠEVJE, št.parc.: 201/12 |
|
Ranzinger |
— |
Pokopališče Dol pri Hrastniku. |
RANZINGER ANTON 1885 - 1946 TONČI PADEL V ŠPANIJI. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
22.9.2022. 01:00 |
— |
— |
Nagrobnik |
Hrastnik |
1856 DOL PRI HRASTNIKU, 1185 |
|
Gradišnik Franc |
— |
Pokopališče Šentrupert. |
GRADIŠNIK FRANC1924 - pogrešan v NOB 1944. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
28.8.2022. 01:00 |
— |
— |
Nagrobnik |
Laško |
1032 ŠENTRUPERT, 918/6 |
|
Družinski spomenik-Češnjice |
Po "Sistory" Anton rojen v Laseno, Kamnik, poročen, kmet, datum in kraj smrti 12.I.1945, Buchenwald, Tonči samski, kmečki sin, kraj smrti Golnik. |
Pokopališče Češnjice |
"OGRADARJEVI ŽAVBI ANTON 8.6.1898 1945 TONČI 14.4.1924 12.10.1943" |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Bor1974 |
2.10.2024. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Kamnik |
— |
|
Sv. Lovrenc nad Bašljem |
OPIS SPOMENIKA: Iz naravnih skal zidano obeležje z vdelano spominsko ploščo. Obeležje je visoko 140 cm, široko 120 cm. Plošča iz istrskega kamna meri 58 cm x 42 cm. Napis na plošči je plastično vklesan. OPIS DOGODKA: Na mestu, kjer sedaj stoji obeležje, sta v boju z nemškimi policisti 3. februarja 1944 padla borca Kokrške čete Ivan Zupanc, rojen 14. oktobra 1923 v Vogljah in Vinko Burnik, rojen 23. marca1912 v Skaručni pri Vodicah. Srečko Dermastja, rojen 16. marca 1922 v Skaručni pri Vodicah, je bil na tem mestu hudo ranjen. Prepeljali so ga v bolnišnico Golnik, kjer pa je kmalu umrl. Kokrška četa se je 2. februarja 1942 pred napadom Nemcev na njeno taborišče na Krvavcu ( na Jezercih) umaknila v to kočo (Semperovo lovsko kočo) pod Lovrencom. Četa je v kočo prišla 3. februarja v zgodnjih jutranjih urah, vendar so jo že ob svitu napadli Nemci, ki so jo zasledovali v globokem snegu. Med napadom so Nemci kočo polili z bencinom in zažgali. V njej je zgorel Ivan Zupanc, ki je bil pred tem v koči zadet, Vinko Burnik pa je padel pri preboju iz koče in je bilo njegovo truplo najdeno nedaleč od koče šele pomladi, ko je skopnel sneg. VIRI: Pomniki NOB v občini Kranj Spominsko obeležje je postavil krajevni odbor ZB NOV Bela, odkrito pa je bilo 21. julija 1963. Viri: Pomniki NOB v občini Kranj, str. 60-61. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 226. EŠD: 15814, memorialna dediščina |
Nekoliko stran od poti, ki vodi iz Laškega na Sv. Lovrenc, na Voglu na pogorišču Semperrjeve lovske koče. |
ŽRTVOVALI SO SE ZA BOLJŠI JUTRIŠNJI DAN IN ZA ČLOVEKA ZUPANC IVAN 3.2.1942 BURNIK VINKO ZB NOV BELA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Borut Rojc |
— |
— |
— |
Iz skal zidano obeležje |
Preddvor |
— |
|
Bunker Hlipovčnik |
Bunker v Hlipovčnikovem jarku je začetek spominske poti. V sodelovanju z
umetniki in umetnicami bo v spomin žrtvam nacističnega nasilja oblikovanih 14
postaj, na 2 km dolgi poti do vaškega središča v Selah. https://www.kath-kirche-kaernten.at/images/downloads/folder-slo.pdf |
Pribl. 500 m Z od vasi Sele. Hiša v bližini: Zell-Pfarre 34, 9170 Zell-Pfarre, Avstrija (MK) |
— |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
M. Hladnik 26. 10. 2020 |
22.11.2024. 00:00 |
— |
"Jani je v zvezi z bunkerjem in spominsko potjo v Selah pisal Hanziju Čertovu. Ta mu je prav na kratko odgovoril, da je bunker sicer bil rekonstruiran, a sta ga sneg in moča podrla. S tem, je zapisal, tudi načrtovana spominska pot ni več aktualna." -- M. Hladnik po sporočilu M. Luštrek 12. 8. 2023
"Stanje je nespremenjeno. Jani (Luštrek) je govoril s Čertovom in izvedel, da bunkerja ni več in ga ne bo. Voda je odnesla tudi brv čez potok, tako da je lokacija težko dostopna. Hanzi mu je le z roko pokazal, kje pod hišo je. Pravi, da tam itak ni kaj videti. Je tam nekje, kjer je zdaj zvezdica. -- M. Kermavnar po sporočilu M. Luštrek 21. 11. 2024 |
bunker |
Avstrija |
— |
|
Velika Pirešica |
Šola od 1908, šolska stavba zgrajena l. 1909; obnovljena je bila 1971. Na njenem pročelju je spominska plošča 14 padlim med zadnjo vojno. KLS Žalec: Velika Pirešica Spomeniki ... Žalec, 107 |
Šolsko poslopje Velika Pirešica 1. |
V SPOMIN . COKAN MARTIN |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
M. Hladnik neobiskano nedokončano, foto Google Street View 2. 12. 2019
Stane Gradišnik, 22. 09. 2020 |
— |
— |
Spominsko ploščo so prenesli na novo osnovno šolo v Trje. |
Spominska plošča |
Žalec |
— |
|
Plošča 35 borcem na Stanu |
Spominska plošča, razgibane oblike z napisom. Plošča je pritrjena na naravno skalo. Posvečena je boju ob koncu nemške poletne ofenzive 21. in 22. julija 1943. Takrat so se na Šebreljski planoti nad Oblakovim vrhom spopadle nemške enote na povratku iz Bukovega v Idrijo in partizanske enote na poti iz Cerkna na Vojsko. Vnel se je silovit boj, po katerem so imele partizanske enote prosto pot na Vojsko in dalje v Čepovan. Na obeh straneh je terjal veliko žrtev. (Vir: S.Petelin: Vojkova Brigada). Datum odkritja: 1985 Foto: Miloš Kermavnar |
Blizu hiše Šebrelje 86a (po domače: Stan). Na desni strani ceste Idrijske krnice-Oblakov vrh, na odcepu za Šebrelje. |
22.7.1944 JE NA TEJ PLANOTI PADLO PETINTRIDESET BORCEV NOV, MED NJIMI TRIJE DOMAČINI ZB NOV ŠEBRELJE 1985 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Miloš Kermavnar, 20.10.2019 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Cerkno |
K. o. 2349 Šebrelje, parc. št. 1526/8 |
|
LJUBLJANA, PST - pomnik NOB ob Poti spominov in tovarištva št.75 |
Osmerokotni kamnit steber, visok 220 cm, premera 30 cm, širina stranice je 12 cm, z vklesanim napisom in vklesano stilizirano bodečo žico stoji na neurejeni površini v gozdu, oddaljen okoli 70 m do naslednjega stebra "O. ŠOLA LEDINA", ki je na površini, kjer je med vojno stala italijanska kasarna št. IV. Steber stoji na vzpetini med Potjo, ki prihaja iz smeri Dolenjske ceste in gozdno cesto, ki pelje od Dolenjske ceste preko Golovca v Hrušico. Od stebra "O.šola Ledina" gremo zahodno po gozdni stezi navkreber in sicer okoli 50 m. Tu se obrnemo proti jugozahodu in gremo po ozki stezici še okoli 20 m in takrat že lahko opazimo ta steber. |
Ob Poti spominov in tovarištva, ki pelje od Dolenjske ceste preko Golovca proti Hrušici, vendar brez vidnih oznak. |
1942-1945 POSTAVIL DELOVNI KOLEKTIV TRG. PODJETJA TEKSTIL |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
T. Bizjak, 4.6.2018. |
— |
— |
— |
Betonski steber |
Ljubljana |
k.o.1696 - Rudnik, parc. št.:2361/5 |
|
Spominska plošča na Kalarjevi hiši |
Spominska plošča na Kalarjevi hiši v Podjelovem Brdu je posvečena Mariji Kokelj in njeni hčerki Ivanki, ki so ju Nemci in domobranci ustrelili v domači veži 27. marca 1945 in ju vrgli v goreči hlev. Dostop do Kalarjeve hiše je iz Sovodnja. Julija 1941 so Nemci izselili v Srbijo petčlansko Kalarjevo družino v Arilje v Srbijo, tam je sin Vinko leta 1944 padel kot borec 1. proleterske brigade. Hči Marija ni bila izseljena, ker se je že poročila s sosedom Francetom Kokeljem, ki je 16. julija 1942 umrl v taborišču v Mauthausnu. Kalarjevo posestvo je bilo do zadnje nemške ofenzive opuščeno. Med zadnjo sovražnikovo ofenzivo v marcu 1945 so Nemci in domobranci preiskovali tudi Podjelovo Brdo. Poklicali so Marijo Kokelj, naj pride v domačo hišo s ključi; tja je odšla s svojo šestnajstletno hčerko Ivanko. Obe sta jih prosili, naj domačije ne požgejo, a so ju ustrelili in vrgli v goreči hlev. Več... Podatki o žrtvah: Marija Kokelj ( rojena Telban ), rojena 20. januarja 1903 v Podjelovem Brdu, gospodinja. Ivanka Kokelj, rojena 27. junija 1929 v Podjelovem Brdu. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 212-214. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/podjelovo-brdo.html |
Dostop do Kalarjeve hiše je iz Sovodnja. |
DNE 27. 3. 1945 SO NEMCI TO DOMAČIJO POŽGALI IN V GOREČI HLEV VRGLI KOKALJ MARIJO IN NJENO 16 LETNO HČERKO IVANKO ZB SOVODENJ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Gorenja vas |
2051 PODJELOVO BRDO, 751/8 |
|
Franc Fakin |
Kaplje preteklosti, 22, 23 |
Prvotno Cesta 9. avgusta 100, Farčnikova kolonija, Zagorje, zdaj na Cesta 9. avgusta 78 (stavba pošte, Zavoda za gozdove idr.) |
OMAHNIL V SMRT |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
26.5.2020. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Zagorje ob Savi |
— |
|
VISOKO - planinski dom na Kureščku - shajališče prvih partizanov in partizanskih enot |
Na stavbi planinskega doma na Kureščku so vzidane tri napisne spominske plošče: prva opozarja na pomemben sestanek OF avgusta 1941, ki so ga imeli partizani Mokrške čete z okoliškimi občani, druga plošča opozarja na dogodke iz NOB na Kureščku, na tretji je sporočilo o datumu postavitev teh plošč 23. aprila 1961. V letih 1941 - 1942 je bilo v planinski koči zbirališče prvih partizanov Mokrške čete in enot Krimskega bataljona. Zato je italijanski okupator požgal kočo na Kureščku; takrat je požgal tudi vasi Golo, Škrilje, Zapotok in Krvavo peč. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 63. |
Če gremo skozi Ig, na Visokem zavijemo na levo in se peljemo proti nekdanjem planinskem domu na Kureščku, ki ima naslov Visoko št. 120. Je okoli 800 m pred obnovljeno cerkvijo sv. Marije. Nekdanji planinski dom s priteklinami upravlja cerkvena oblast. |
zgornja plošča, velikosti okoli 0,70 x 0,70 m: NA TEM KRAJU KJER JE STALA NEKDANJA KOČA NA KUREŠČKU, POŽGANA OD ITALIJANOV 19.MARCA 1942, JE BILO V LETIH 1941 - 1942 SHAJALIŠČE PRVIH PARTIZANSKIH BORCEV NA TEM PODROČJU, POSEBNO JUNAŠKE MOKRŠKE ČETE, NJIHOVIH VODITELJEV IN ORGANIZATORJEV srednja plošča, velikosti okoli 0,70 x 0,80 m: TU JE OSVOBODILNA MISEL ZDRUŽILA PREBIVALCE OKOLIŠKIH VASI NA PRVEM MITINGU AVGUSTA 1941, JIH PRITEGNILA K SPLOŠNI LJUDSKI VSTAJI IN JIH POPELJALA V BOJ ZA OSVOBODITEV IZMUČENEGA SLOVENSKEGA NARODA, V BOJ ZA ZMAGO IN PRIZNANJE ČLOVEKOVIH PRAVIC spodnja plošča, velikosti okoli 0,15 x 0,80 m: OBČINSKI ODBOR ZVEZE BORCEV SLOVENIJE LJUBLJANA VIČ - RUDNIK, 23.IV.1961 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik
Dopolnil: T. Bizjak, 14.4.2022 |
26.3.2022. 00:00 |
— |
— |
kamen, spominske plošče - kraj zgodovinskega dogajanja |
Ig |
k.o. 1712 - ZAPOTOK, parc. št.: 752/6 |
|
Spominska plošča padlim partizanom |
Na Selah pod Uršljo goro je dolgo živel in delal župnik in pisatelj Ksaver Meško. Meško v svoji knjigi opisuje in pripoveduje o prihodu nemške vojske v Slovenj Gradec. V njej prav tako pripoveduje o razpoloženju ljudi, o novem režimu in na sploh o življenju tpačega ljudstva na svojih Selah. Na šolskem poslopju na Selah je spominsko znamenje, nakaterem je petnajst imen padlih partizanov in treh žrtev fašističnega nasilja. |
Iz Slovenj Gradca, Starega trga priti Kotljam stoji na križišču pri Anžiču Osnovna šola Sele. Na fasadi je nameščena plošča padlim žrtvam.
Sele 1 |
V SPOMIN PADLIM PARTIZANOM DOMAČINOM 1943-1945 KAUČIČ JOŽE, SLEMENIK ALOJZ, SLEMENIK URBAN, KAMNIK JOŽE, PRATNEKER IVAN, PRATNEKER URBAN, REPAS ALOJZ, ŠURC VINKO, LAH JOŽE, LAHOVNIK MAKS, HOVNIK URBAN, ČAS FRANC, ZABEL MIHA, KOTALO FLORJAN, SEDAR JOŽE ŽRTVE FAŠISTIČNEGA NASILJA KOČNIK MARTA HOVNIK IVAN MERKAČ IVAN. SELSKO LJUDSTVO 1960 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Jože Vrabič, 24. september 2017 |
— |
— |
— |
Marmorna plošča |
Slovenj Gradec |
K. o. 0848 SELE, parc. št. 126/3 |