| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve ali odkritja | Status | Opombe | Ime vnašalca | Datum prvega vnosa | Zadnja sprememba | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Padlim gasilcem, Stara Fužina |
Kamnosek Jože Žmitek, odkrita 1958 po naročilu lokalnega gasilskega društva v spomin 15 padlim gasilcem in ustanoviteljem društva leta 1911.
|
Stara Fužina 178, na južni, obcestni fasadi gasilskega doma na vzhodnem koncu vasi. |
V spomin padlim gasilcem v NOV in umrlim ustanoviteljem društva |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 4. 7. 2017 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Bohinj |
— |
|
Zagorskim športnikom |
Plošča iz tonalita, posvečena v NOB padlim zagorskim športnikom, je bila odkrita leta 1966. EŠD 19246 |
Cesta 9. avgusta 48, Zagorje. Spominska plošča je pritrjena na vzhodni fasadi zanemarjene stavbe pred športnim igriščem, nad stopniščem. |
POZNAMO VAŠE DELO, |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
30.5.2020. 00:00 |
— |
— |
— |
Zagorje ob Savi |
— |
|
Spomenik Janezu Marentiču pred OŠ v Podzemlju |
Na dan odprtja novozgrajene šole na novi lokaciji, imenovane po revolucionarju ing.Janezu Marentiču, dne 25. aprila 1980, je bil pred vhodom odkrit njegov doprsni kip delo akademskega kiparja Zdenka Kalina ( glej Črnomelj, Ulica Otona Župančiča: Revolucionar Janez Marenrič). Šola se je poimenovala po revolucionarju ing.Janezu Marentiču na osnovi sklepa občinske skupščine občine Metlika maja 1977. Po Janezu Marentiču se je imenoval tudi pionirski odred ma šoli. Vir: arhiv ZB NOB Metlika (67) Šola se je nekoč imenovala po Janezu Marentiču, pred njo je njegov kip, na stari šoli pa je bila spominska plošča. Radio Krka: Kdo je bil Janez Marentič?
Belokranjec
Janez Marentič se je rodil 20. aprila 1910 v Clevelandu kot sin izseljenskih
staršev. Oče Janez je delal v železarni, mati Bara pa v veliki industrijski
pralnici. Ko je oče zbolel za tuberkulozo, se je družina vrnila domov, kjer je
oče kmalu umrl, za njim pa tudi mati.
Janez
Marentič je bil tudi udeleženec ustanovnega kongresa Komunistične partije
Slovenije, ki je potekal 17. in 18. aprila 1937 na Čebinah (delno v cerkvi,
delno na kmetiji), in bil tam izvoljen v centralni komite KPS. Kot je povedala
njegova hčerka, dvakratna doktorica znanosti Barica Marentič Požarnik, je bil
Janez zelo studiozen, skromen in z velikim občutkom za pravičnost. Zaradi te
odkritosti in poštenosti je imel tudi vedno težave. Ne le z oblastmi, pač pa
tudi z nekaterimi vodilnimi komunisti. Kot je povedala Barica že sama slika
ustanovnega kongresa na Čebinah simbolno prikazuje to situacijo: Marentič je na
diametralno nasprotni stani kot Edvard Kardelj – tudi sicer sta bila različnih
mnenj! Druga zanimivost tega kongresa pa je bila, da je bil Marentič v tej
družbi edini akademsko izobražen človek in tudi edini, ki je zastopal kmečki
stan. Vsi ostali so poudarjali zgolj delavski proletariat. Zanimivo je, da je
bil tudi zelo kritičen do opisovanja kmečke idile, ki to ni; pač pa le trd boj
za preživetje. Tudi Prešerna je kritiziral, ko v pesmi O, Vrba pesnik lahkoverno
poveličuje življenje slovenskega kmeta: … Zvestó srce in delavno ročico; za
doto, ki je nima miljonarka, bi bil dobil z izvoljeno devico; mi mirno plavala
bi moja barka, pred ognjam dom, pred točo mi pšenico bi bližnji sosed vároval -
svet' Marka. Ob 40-letnici njegove smrti je pri Kmečkem glasu izšla knjiga Spomini na Janeza Marentiča, za katero je prispevke zbrala njegova žena Vera. Socialistični režim ga je poskušal zamolčati in šele v 60-ih letih je bil predstavljen javnosti. |
Pred OŠ Podzemelj |
JANEZ ING MARENTIČ 1910 - 1942 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik, 5. 11. 2018 nedokončano
obiskal Dušan Škodič, 24.4.2021
17.2.2022 D.Divjak |
17.2.2022. 00:00 |
— |
17.2.2022 dopolnil podatke D.Divjak |
Kamnit podstavek iz belega kamna z doprsnim kipom iz brona |
Metlika |
k.O.: 61519 - PODZEMELJ, št.parc.: 523/2 |
|
KOMPOLJE-Spominska plošča na podružnični šoli |
Tonalitna plošča je bila odkrita leta 1978. Posvečena trem prosvetnim delavcem iz dobrepoljskega šolskega okoliša, ki so padli v NOB. Ob obnovi šole je bila plošča odstranjena. Foto 1: Pomniki NOB v občini Ivančna Gorica |
Plošča je bila vgrajena na jugozahodni fasadi šole, Kompolje 75. |
AMBROŽIČ BRANKA ROJENA 26.2.1907 ČATEŽ OB SAVI
|
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
M. Hladnik , dopolnil D.Divjak, 30.marec 2020 |
30.3.2020. 00:00 |
10.1.2026. 16:41 |
ZB Grosuplje je Aleksandro Renčelj Škedelj z ZVKD Ljubljana pozvalo k ukrepanju, šola ji je po telefonu obljubila, da bodo ploščo vrnili na zid, zgodilo pa se ni (še) nič. -- M. Hladnik po pismu F. Štibernika 26. 11. 2021. |
Spominska plošča |
Dobrepolje |
K.o.: 1801-KOMPOLJE, št.parc.:*194 |
|
TRČKOV HRIB - grob 4 padlih partizanov |
EŠD 23380 - grob, spominsko znamenje. Grob je uokvirjen z betonskimi robniki v obliki peterokrake zvezde. Zadaj za zvezdo stoji nagrobnik, kvadratast betonski postavek, v katerega je zabetonirana kamnita in delno obdelana kamnita plošča - stela, velikosti 120 x 50 x 20 cm, z vklesanim napisom, vse skupaj visoko okoli 150 cm. |
Iz Vrhnike se napotimo v smeri Podlipe. Pri smerokazu za Krošljev hrib gremo po asfaltirani cesti preko Krošljevega hriba, dobrih 2000 m, ko pridemo v zaselek Trček. Pri kovinskem stebru s transformatorsko enoto, nadaljujemo pot po spodnji poti do zadnje hiše na Trčkovem griču s št. 36, tj, kmetija Železnik, po domače Zlovša. Z dvorišča te hiše gremo v smeri jug okoli 250 m, v smeri najvišjega hriba na obzorju z imenom Skela (625 m), ki je na Trčkovem hribu. Tu kolovoz zavije desno v grmovje, levo od nas zagledamo betoniran vodohram za kmetijo Železnik, gremo mimo njega in pot nadaljujejo še okoli 140 m, kjer se na desno odcepi stezica, ki po 15 m pripelje do groba oz. spomenika. Razdalja od kmetije do groba je okoli 400m.
Op.: znak, ki označuje grobišče iz II. svetovne vojne (ta primer) in je označen z modro barvo ni na pravi lokaciji! Od nje je treba pot nadaljevati še okoli 100 m! |
P A D L I Z A S V O B O D O KOGOVŠEK PETER *1914 KLEMENČIČ ANDREJ * 1925 AMBROŽ IVAN - ZDRAVKO NEZNANI BOREC PADLI, 27.7.1942. S L A V A J I M! |
— |
— |
— |
— |
T. Bizjak, 16.2.2017 |
— |
— |
— |
grob, spominsko znamenje |
Vrhnika |
k.o.2000, parc. št.:440/2 |
|
Žeje |
Granitna plošča z imeni štirih žrtev NOB. |
Na obcestni (zahodni) fasadi gasilskega doma v Žejah, št. 7. |
V spomin žrvam okupacije v letu 1941--1945 Aljančič Franc, * 31. 1. 1896 Razpet Ivan, * 7. 8. 1911, padel na Koprivniku 18. 5. 1944 Babič Ivan, * 9. 9. 1904, umrl v Smederevem 8. 7. 1945 Gasilno društvo Žeje, Bistrica |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 19. 10. 2017 |
12.5.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 12.5.2023, dodal fotografijo 3/1 in uredil status |
Spominska plošča |
Naklo |
— |
|
SPOMENIK Z GROBNICO V PODČETRTKU |
SPOMENIK 30 PADLIM BORCEM IN 7 USTRELJENIM TALCEM foto123 besedilo123 |
Podčetrtek, pred OŠ ob cesti, Trška cesta |
napis na spomeniku:
napis na grobnici: TU SO POKOPANI BORCI NOV IN |
D. Samec |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ana Novak, 8.2.2017, nedokončano
slike: Bor1974, 01.III.2020 |
— |
14.1.2026. 18:23 |
— |
Spomenik |
Podčetrtek |
K. o. 1229 PODČETRTEK, parc. št. 596/5 |
|
Kapelica v Šentilju |
V kapelici v Šentilju so domačini 1948 leta vzidali spominsko znamenje, na katerim so klesana imena padlih partizanov, talcev in umrlih v internaciji. Na grobišču v Šentilju je grobišče tridesetih partizanov in žrtev fašizma. VIR: Potočnik Pože, Spomeniki in znamenja NOB v občini Slovenj Gradec. |
Kapelca stoji ob vaški cesti Mislinja-Šentilj. Dostop iz glavne ceste Slovenj Gradec-Velenje pa zavijete za smer naselja Šentilj. |
SPOMIN DOMAČIM PADLIM BORCEM OF 1941-45 PARTIZANI IRŠIČ RADO 1911-1941 ČEBULAR ZDRAVKO 1921-1943 PREVOLNIK ERNEST 1925-1943 MERZDOVNIK LEOPOLD 1911-1944 LEPENEC ALEKSIJ 1913-1944 TAMŠE FRANC 1924-1944 VIVOD ALOZIJ 1925-1944 GAŠPAR IVAN 1912-1944 KAK IVAN 1909-1944 MERZDOVNIK IVAN 1915-1944 PRIDGAR ANTON 1914-1944 ŠKOF MIROSLAV 1922-1945 ROZMAN FRANC 1913-1945 GROS FRANC 1915-1945 ŠERTL FORTUNANT 1927-1945 KREBL RUDOLF 1912-1945 RAMŠAK FRANC 1912-1945 ODER MAKSENCIJ 1903-1945 KOTNIK ANTON 1927-1945 MENCINGER FRANC 1909-1945 POGORELC JOŽEF 1927-1945 KOLAR SIMON 1913-1945 MENCINGER PAVEL 1911-1945 PLEŠEJ FERDINAND 1909-1945 ŠEGOVC JOŽEF 1922-1945 SPOMIN DOMAČINOM ŽRTVAM FAŠ.TERORJA 1941-45 TALCI IRŠIČ STANKO 1909-1942 ČAS ALBERT 1908-1942 ZAVRL FRANC 1927-1942 STRGAR LUKA 1891-1942 BOROVNIK ANTON 1899-1943 PLAZL FERDINAND 1916-1944 KOROŠEC FRANC 1908-1944 TASOTO KAREL 1898-1944 KREJAN IVAN 1926-1944 GROS FRANC 1918-1945 KOLETNIK ŠTEFAN 1922-1945 POTOČNIK IGNAC 1906-1945 ČAS IVAN 1910-1945 SAITL IVAN ? - 1945 V INTERNACIJI IRŠIČ NEŽA 1985-1942 ZAVRL FRANC 1883-1942 BOŽIČ JOŽEFA ? -1942 MARZEL KAREL 1914-1942 MARZEL ANICA 1910-1943 ROZMAN MARIJA 1916-1944 ZAJAMŠEK ANTON 1988-1944 ČIKON SILVESTER 1922-1945 PRIDGAR JURUJ 1901-1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Jože Vrabič, 10. oktober 2017 |
— |
— |
— |
Dve plošči iz marmorja |
Mislinja |
Šentilj pod Tuejakom |
|
Naklo pokopališče, družinski nagrobniki |
— |
Pokopališče Naklo |
KLANŠKOVI PETROVI KOPAČEVI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
24.10.2020. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Naklo |
— |
|
Plošča v spomin protestom proti izseljevanju |
Ovalna kamnita plošča z vklesanim posvetilom (I. Černič, odkritje 4. julija 1983) je pritrjena na stavbi Gorenjskega kolodvora, pred katerim so bile julija 1941 množične demonstracije proti izseljevanju Slovencev z Gorenjske. Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 41-42. EŠD 5685 |
Stara železniška postaja v Šiški blizu pivovarne Union. Plošča se nahaja na severni strani zgradbe |
Tukaj so Ljubljančani 6,7,8 julija 1941 množično protestirali proti nacističnemu izseljevanju Slovencev z Gorenjske 4 julija 1983 združenje borcev NOV in KKSZDLMilan Majcen |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 19.9.2017 |
— |
— |
— |
Ovalna plošča na zidu |
Ljubljana |
Pivovarniška 1 |
|
Brežice, Keber Fanika |
|
Pokopališče Brežice. Lokacija zvezdice je približna. Hiša v bližini: Dobovska cesta 8. |
[križ] KEBROVI
|
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 8.10.2025, po predlogi Zdenke Primožič. |
8.10.2025. 11:50 |
8.10.2025. 11:50 |
— |
Nagrobnik |
Brežice |
K. o. 1300 BREŽICE, št. parc. |
|
Viktor Svetina |
Spominska plošča aktivistu OF Viktorju Svetini, ki so ga 23. 12. 1943 umorili
pripadniki "črne roke". Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 203. Fotografije: Petra Gričar.
. Viktor Svetina se je z Jesenic zamišljen vrnil domov na Koroško Belo. Vso noč je premišljeval o skrivnostni morilski organizaciji. O črni roki še nikdar ni slišal ali bral. Gustljev brat Zvonko ga je opozoril, naj bo previden. Morda se je z Gustljevo smrtjo sprožil nov, skrivnosten val terorja nad vsemi sodelavci in somišljeniki osvobodilne fronte, je razmišljal. Zjutraj je kot običajno šel na delo v železarno. Bilo je še temno, zato ni videl neznancev, ki sta ga skrita čakala za hišo. V mrzlo decembrsko jutro so odjeknili streli. Viktor Svetina je padel le nekaj metrov od svojega stanovanja oziroma hiše poleg osnovne šole na Koroški Beli. Viktorjev oče Melhior je bil v nočni službi v železarni. Že na poti iz tovarne so mu sporočili žalostno novico. Tako kot pri Štravsovih je spet pridrvel Drusche z gestapovci in spraševal, kaj se je zgodilo. Tokrat ni rekel, da so ga ubili partizani. Še preden so Viktorja položili na mrtvaški oder, so gestapovci opravili hišno preiskavo. Viktor Svetina je bil rojen 26. februarja 1908. leta na Koroški Beli. Njegov oče je bil strugar v železarni. Z ženo sta imela tri hčerke, od katerih je Pavla umrla že v rani mladosti, in sina Viktorja. Oče Melhior je umrl 1964. leta, mati Ivanka pa 1966. leta, oba v starosti 86 let. Viktorjevi sestri Ivanka in Milka živita na Koroški Beli. Viktor je bil samski. Ko so ga ubili, je bila v hiši samo njegova mati. Vseskozi je marljivo pomagal partizanom z obveščevalnimi podatki, zbiral je hrano, obutev in obleke, sanitetni in tehnični material. Partizanom je v domači hiši skrivaj popravljal orožje. Pogreba se je udeležilo veliko ljudi, ki so s tem izražali naklonjenost do aktivistov OF. Hkrati je bila to tiha demonstracija proti črnorokcem.«
|
Koroška Bela, Cesta talcev 1, desno od vhoda. |
V TEJ HIŠI JE BIL 23. XII 1943 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Marko Gričar, 27. 4. 2017. |
1.10.2024. 00:00 |
— |
Zdenka Primožič 1. 10. 2024 dopolnila Opis s podatki iz knjige Po sledovih črne roke. |
Bronasta plošča na steni stanovanjske hiše. |
Jesenice |
2178 KOROŠKA BELA, 274/2 |
|
ČATEŽ - spomenik žrtvam fašističnega nasilja |
EŠD: 20801 Na grobu, kjer je pokopanih 30 krajanov - talcev, žrtev divjaškega izživljanja nemških vojakov z dne 28.10.1943, ki ga je storil I. SS tankovski grenadirski polk (nemška ofenziva Wolkenbruch 21.10. do 10.11.1943), je postavljen nagrobnik, ki ga sestavljajo bel marmorni križ z reliefom Kristusa in vklesan napis krajev Čatež in Razbore ter dve plošči z imeni pobitih. Istega dne sta bila umorjena tudi oba duhovnika s Čateža, ki pa sta pokopana na drugem mestu. Skupni grob leži levo od vhoda na severozahodni strani krajevnega pokopališča, uredili pa so ga 1966. leta. |
Krajevno pokopališče na Čatežu pri Veliki Loki, takoj levo za vhodom na SZ strani. |
Napis na križu: . KOROŠEC MARIJA 1.X.1869 . RAZBORE PANCAR JOŽEF 13.I.1879 |
— |
— |
— |
— |
T. Bizjak, 3.10.2017 - KO ZB dopolni, slike M. Hladnik 10. 11. 2018 |
— |
— |
M. Kermavnar, 8.2.2024, dodal Besedilo na spomeniku |
grob z nagrobnikom in križem, memorialna dediščina |
Trebnje |
k.o.1403, parc. št.737/4 |
|
Črni vrh, Grobišče s spomenikom |
Na pokopališču grobišče s spomenikom. Na spomeniku je vklesanih 78 imen padlih borcev iz raznih krajev Jugoslavije in posvetilo 35 padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja s Črnega vrha in okolice. V skupnem grobišču je pokopanih tudi 40 neznanih borcev. Avtor napisa: France Bevk, pisatelj Foto 1: Miloš Kermavnar Foto 2 in 3: Dušan Škodič |
Manjše pokopališče 100 m od cerkve proti Zadlogu. Spomenik je v kotu ob cesti.
Hiša v bližini: Črni Vrh nad Idrijo 157a |
|
Ivo Prelovec (spomenik), France Bevk (besedilo) |
14. 9. 1961. |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 2.4.2018, Miloš Kermavnar, 21.10.2019 |
— |
22.12.2025. 20:25 |
— |
Grob(išče) |
Idrija |
K. o. 2365 ČRNI VRH, parc. št. 545 |
|
Celje, Grabar Branko |
|
Pokopališče Pokopališče Celje - Mestno, Mirna pot 1. Iskalnik grobov, lokacija groba: Celje P:05, V:11, S:22-26 |
|
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 10.01.2026, po predlogi Zdenke Primožič |
10.1.2026. 20:40 |
10.1.2026. 20:40 |
— |
Nagrobnik |
Celje |
K. o. 1082 TEHARJE, parc. št. 820/1 |
|
PTUJ-Kip Jože Lacko |
Spomenik je bil na Slovenskem trgu postavljen 5. avgusta 1956. Stal je na belem kamnitem kvadru, na točki, kjer Slovenski trg prehaja v Murkovo ulico. Leta 1992 so ga prestavili na staro mestno pokopališče. |
— |
— |
— |
Premaknjeni spomeniki |
— |
M. Hladnik-17.5.2021
5.1.2022 D.Divjak |
5.2.2022. 00:00 |
30.11.2025. 19:16 |
5.2.2022 dopolnil podatke D.Divjak |
Kip |
Ptuj |
K.o.: 400 -PTUJ, št.parc.: 4024/1 |
||
PTUJ-Spominska plošča Miranu Sagadinu v VVO |
Na pročelju enote Vrtca Tulipan na Ptuju je bila od leta 1985 spominska plošča Miranu Sagadinu (1928-1945), kurirju ciklostilne tehnike Lacko. Ob prenovi stavbe leta 2014 so ploščo umaknili neznano kam. |
Iz Raičeve ulice na Med vrti, Med vrti 2 |
***** DELAVCI VZGOJNOVARSTVENE ORGANIZACIJE MIRAN SAGADIN PTUJ |
— |
9. 5. 1985 |
Uničeni spomeniki |
— |
D.Divjak, 18.april 2020 |
18.4.2020. 00:00 |
10.1.2026. 20:50 |
— |
Spominska plošča |
Ptuj |
K.o.: 400-PTUJ, št.parc.:1023 |
|
Partizanska bolnica Štrukljeva peč |
V štruljevih pečeh, je bila leta 1944 zasilna partizanska bolnišnica in v njej se je tudi zdravil poveljnik 14.divizije Jože Klanjšek - Vasja. Oskrboval jo je predvsem Jože Glojek - Drino, po domače Mlinar iz Sp. Kraš. V veliko pomoč pri oskrbi bolnice sta mu tudi bila brata Johan in Gustl Remic. Vir: Knjiga Berta Savodnika Zadrečka dolinav uporu 1941 - 1945 V severozapadnem delu se Smrekova goša konča v silni strmini Štrukljevih peči, ki rasejo iz Rovt. V pečeh je velika vdolbina, ki poznajo samo drvarji in domačini. Dohod do nje je izredno težaven. V tej vdolbini je bila od maja 1944 do srede junija zasilna bolnišnica Šlandrove brigade. To je bila prva partizanska bolnišnica na Dobrovljah. Zaradi pretežavnega terena in vlage so bolnišnico preselili v mladi goš na Gole vrtače. Bolnišnico je vodil domačin Jože Glojek - Drino. S hrano jih je pa najbolj oskrboval Matevž Šporin , Štukljev oče iz Rovt. V tej bolnišnici se je zdravilo šest ranjenih borcev Šlandrove brigade, ki so bili ranjeni v Jakovem dolu nad Vranskim. Nato so bolnišnico preselili na Gole vrtače, kjer je ostala do osvoboditve. Vir: Stane Terčak: Na Dobrovljah smreke cveto - Planinski vestnik 1959/12 Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Bolnica123 |
Iz Šmartnega ob Dreti (5 km) ali Vranskega (6 km) do prelaza Lipa. Z Lipe gremo dobrih 100 m po markirani poti proti Sv. Joštu in potem gremo po prvi vlaki levo. Po dobrih 10 minutah pridemo do table, ki označuje bolnico.
|
Partizanska bolnica 1944 - 1945 |
— |
— |
— |
— |
Sandi Grudnik, 20. dec.2016 |
— |
— |
— |
Lesena tabla |
Nazarje |
Šmartno ob dreti, p.š.1189/1, Nadškofija Ljubljana in Republika Slovenija |
|
Mira in France Mihelič |
Pisateljica Mira Mihelič je bila zaradi sodelovanja z OF med drugo svetovno vojno zaprta, njen drugi mož slikar France Mihelič pa je bil partizan in odposlanec na Zboru odposlancev slovenskega naroda v Kočevju.
|
Aškerčeva 15, Ljubljana |
V tej hiši sta živela in ustvarjala pisateljica Mira Mihelič (1912-1985) in slikar France Mihelič (1907-1998) |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
23.6.2022. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Ljubljana |
GRADIŠČE I, 79/8 |
|
Kranj, Spomenik bazoviškim žrtam |
Geslo: TIGR |
Kranj, Prešernov gaj |
Bazovica 6. sept. 1930 |
D. Žerjal |
1931 |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar |
12.2.2021. 00:00 |
13.1.2026. 12:35 |
— |
Spomenik |
Kranj |
2100 KRANJ, 268 ali 269 |
|
Padli delavci, Maribor |
Marmornata spominska plošča, pritrjena na pročelje nekdanjega podjetja Metalna, spominja na padle delavce tega podjetja. Plošča z vklesanim napisom je bila odkrita leta 1950. Zbornik spominskih obeležij narodnoosvobodilnega boja v občini Maribor-Tezno. Maribor: OK SZDL in SO Maribor-Tezno, 1987, str. 55-56. |
Plošča je bila pritrjena na pročelje stavbe na Zagrebški ulici 20. Trenutno stanje ni znano. |
Za uresničenje načela "Tovarne delavcem" so žrtvovali svoja življenja tudi tovariši iz "Metalne" Kager Viktor 1942 Cence Ciril 1942 Napast Ernest 1944 Konšak Martin 1944 Rupert Peter 1944 Pristovnik 1944 Velušček Tone |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
Ivan Smiljanić |
26.4.2020. 00:00 |
10.1.2026. 21:07 |
— |
Spominska plošča |
Maribor |
— |
|
GRADIŠČE nad Podsmreko - partizanska javka TV - 2 |
EŠD: ni Da je ta zgradba posvečena NOG in TV - 2 pove le izdolben napis na lesenem plohu, ki je na severni strani stavbe, v špici. Stavba v dveh etažah, velikosti okoli 7 x 12 m, ima spodnji zidani prostor, velikosti 5 x 3,5 m, prirejen kot prostor za druženje, v kateri je večja miza, zasilna kuhinja ter nekaj stolov. Zgornji prostor je lesen in velikosti okoli 5 x 3,5 m, predstavlja pa urejeno spominsko sobo s številnimi slikami iz NOB, s področja Dolomitov, kjer je deloval Dolomitski odred ter več drugih predmetov iz časa NOB. Stavba je posvečena tako delovanju NOG (Vrhovno vodstvo slovenskega narodnoosvobodilnega gibanja - to je IO OF, CK KPS in Glavni štab slovenskih parizanskih čet - je bilo od sept.1942 do marca 1943 na tem območju) kot delovanju kurirske postaje t.i. "terenskega voda TV - 2, ki je vzdrževala kurirsko zvezo od leta 1942 s TV - 1 na Krimu, kjer je bilo glavno zbirališče partizanske pošte, kot s kurirskimi postajami, ki so imele zvezo z Notranjsko (TV-17) in Gorenjsko (G7) vse do ukinitve 7.1.1944. Vir:Zakonjšek, Rado: Partizanski kurirji (od str.86 do115) Stavbo - zgradbo so postavili in odprli julija 1979, spominsko sobo pa je dne 1. oktobra 1985. odprl Stane Vrhovec - Robin. Je skoraj vsak dan odprta po zaslugi domačina Alberta Potočnika in je dobro obiskana s pohodniki. Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji123 |
Dostop do Partizanske javke pod Gradiščen (530 m) je možen tako iz Brezovice, kot iz Draževnika, Komanije ali Podsmreke. Je v stičišču več poti, za verskim obeležjem. Večino pešpoti je markiranih. |
PARTIZANSKA JAVKA TV - 2 |
— |
— |
— |
— |
T.Bizjak, M.Štupica - 8.7.2019; |
— |
— |
— |
zidana stavba, spomenik, kraj zgodovinskega dogajanja |
Dobrova - Polhov Gradec |
k.o. 1995 - Podsmreka, parc. št.495; |
|
Spominski kamen pred opuščenim rudnikom |
Spominski kamen v Koprivniku je posvečen prvemu sestanku pristašev OF avgusta 1941 v opuščenem rudniku pod Bendetovo domačijo. Odkrili so ga leta 1969, dostop do jame je s Sovodnja. Na pobudo organizatorja vstaje v Poljanski dolini, Maksa Krmelja - Matije, je Anton Peternelj iz Koprivnika v mesecu avgustu leta 1941 sklical prvo ilegalno skupino aktivistov v Koprivniku. Sestali so se v rovu opuščenega rudnika Bendetove jame. Maks Krmelj je prisotnim razložil pomen OF in naloge, ki čakajo ta odbor in druge pristaše OF. Zbirati morajo orožje, strelivo, hrano, denar ter drug vojaški material za upornike, privabljati morajo nove sodelavce in izvajati sabotaže. Že takoj po sestanku so podrli nekaj telefonskih drogov okoli Fužin. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 161-162. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/koprivnik.html |
Dostop do jame je s Sovodnja. |
V TEJ JAMI JE BIL PRVI SESTANEK OF AVG. 1941 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar |
— |
— |
— |
Kamen |
Žiri |
— |
|
Napad pohorskega odreda-Prihova |
— |
Plošča se nahaja na osnovni šoli pohorskega bataljona Oplotnica, podružnici Prihova, Prihova 002 |
"V NOČI NA 7. NOVEMBER 1943 SO BORCI POHORSKEGA ODREDA V TEJ VASI NAPADLI IN ZAŽGALI NEMŠKI AVTO. 4. JULIJ 1972 ZZB NOV OPLOTNICA IN MLADINA POHORSKEGA ODREDA" |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Bor1974, 04.04.2019 in 16.XII.2019 |
4.4.2019. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Oplotnica |
— |
|
Grob kurirja Antona Drofenika, Strmec pri Sv. Florjanu |
Grob kurirja Antona Drofenika, padlega 28. 3. 1945. Grob je obeležen z granitnim nagrobnim znamenjem (delo D. Samca - avgust 1964). Slika 3: Zapisi o osvobodilnem gibanju pod Bočem, Franc BUT-Branko, str. 113 Opis dogodkov V III. knjigi Leksikona, ki je izšla leta 1976, na strani 393 navaja podatke za Strmec pri Rogatcu. Tu se predzadnji odstavek glasi: »Jeseni 1943 se je tu začela partizanska dejavnost. Domači fantje so si v Ložnem zgradili bunker, ki pa je bil izdan 30. marca 1944; ob napadu sta padla dva partizana. Na dogodek opozarja l. 1962 odkrit spomenik v Ložnem pred cerkvijo«. V IV. knjigi, ki je izšla leta 1980 pa na strani 423, kjer so podatki za Stoperce v zadnjem odstavku piše: »V bližnjem gozdu Ragužnici sta 30. marca 1945 padla med spopadom partizanov z Nemci dva naša borca. Ko je Tomšičeva brigada 21. jun. 1944 rušila želez. progo Maribor-CeIje, so njeni borci izvedli tudi rekvizicijo na drž. posestvu v Stopercah. Spomenik na kraju boja kozjanske čete.« V obeh citiranih odstavkih gre med drugim za isti dogodek iz NOB, vendar je razlika v letnicah in v kraju spopada. Ta spopad sem podrobneje opisal že leta 1954 in je bil sestavek pod naslovom »Žetalski Joža je padel« objavljen septembra 1954 tudi v takratnem Ptujskem tedniku. Na kratko objavljam njegovo vsebino: Po opravljeni nalogi v noči od 29. na 30. marec 1945 je skupina 5 partizanov pod vodstvom Jožeta Krašovca-Žetalskega Jožeta, komandirja ptujske okrajne mobilizacijske postaje, odšla počivat v bunker, ki je bil zgrajen v gozdu Ragužnica na območju k. o. Stoperce, tl j. na območju sedanje ptujske občine. Bunker je že prej izdala gestapovcem v Rogatcu tam v bližini stanujoča ženska, ki je tudi sporočila, da so partizani v bunkerju. Nemci (gestapovci, policisti in vojaki) vodil jih je domačin, so v zgodnjih jutranjih urah bunker obkolili in ga napadli. Jože Kos, Franc Perkovič in Vlado Miklavc so se prebili, Anton Drofenik-Marjan in Jože Krašovec-Žetalski Jože pa sta padla, pokošena od strojničnih rafalov. Oba padla junaka so partizani slovesno pokopali pri bližnji cerkvici na Ložnem, 2. aprila 1945 (na velikonočni ponedeljek). Izstrelili so tudi častne salve, čeprav je v dobre 4 km oddaljenem Rogatcu bilo polno Nemcev. Izdajalki pa so sodili na kraju zločina, tj. j. pri bunkerju, ki ga je izdala. Nedvomno se je tragični dogodek zgodil zjutraj 30. marca 1945. Oba padla borca so po osvoboditvi prekopali in ju prepeljali na domači pokopališči. Kot zvemo iz Leksikona so pri cerkvici na Ložnem že leta 1962 postavili spominsko obeležje, dolžnost občanov ptujske občine pa še ostaja, da postavimo spominsko obeležje tudi v gozdu Ragužnica, na kraju spopada. Glede ostalih podatkov, ki so navedeni za Stoperce, mi ni znano, da bi bilo med okupacijo v Stopercah državno posestvo, spomenik na kraju boja kozjanske čete pa stoji v zaselku Plate, naselje Jelovice, KS Majšperk in ne na območju Stoperc. [NAPIS POD FOTOGRAFIJO] Spominsko obeležje na Plateh v naselju Jelovice. Kaže, da bo napis treba obnoviti. Foto: I. Ciani.« (F. Fideršek, Krajevnemu leksikonu za rob /Pomanjkljive uskladitve iz zgodovine NOB/, Tednik, Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, Leto XXXIV, št. 19, Ptuj, 21. maja 1981, str. 6. Elektronski vir: https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-34LTUEZR/abd1f0ca-2f13-42dd-adc1-df14d81b2ca5/PDF Dostop: 12. 12. 2023 |
Ložno. Grob je urejen pred cerkvijo Sv. Marije na Ložnem. Hiša v bližini: Strmec pri Sv. Florjanu 33 |
|
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar; sliki in dopolnil Bor1974-21.X.2020 |
13.12.2023. 00:00 |
2.8.2025. 13:13 |
S.Gradišnik, dodal fotografijo št.4, 7. 4. 2023
M. Kermavnar, 13.12.2023, dodal opis dogodkov po predlogi Zdenke Primožič |
— |
Rogaška Slatina |
K. o. 1172 Strmec, parc. št. 542/1 |