| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Spomenik na Malem Travniku |
— |
Spomenik leži na Malem Travniku leži na sedlu pred hlevom in pastirsko bajto. N: 46 32 07, E: 15 35 20, 1449 m
|
ŠEST NEZNANIH PARTIZANOV PADLIH V LETU 1944 POKOPANIH V SKUPNEM GROBU ŽIVIM VZGLED ZVESTOBE DOMOVINI KO ZB NOV LJUBNO OB SAVINJI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Sandi Grudnik, 14.7.2018 |
— |
— |
V mesecu oktobru 2018 je bila plošča odtujena. Prijava je bila odana PP Mozirje. Julija 2022 je občina Ljubno namestila novo spominsko ploščo. |
— |
Ljubno |
K.o.:Primož pri Ljubnem, parc.št.: 1050/3, lastnik: Nadškofija Ljubljana |
|
Ivan Ivančič |
Ivan Ivančič je bil tigrovec, zaradi diverzije za železniško progo pri Trbižu ustreljen po obsodbi na 2. tržaškem procesu.
|
V Čezsoči zadnja hiša desno pred pokopališčem. Hišna številka 118 |
[zvezda] [šopek] [slika v medaljonu] V tej hiši se je rodil 10. 4. 1913 IVAN IVANČIČ ustreljen 15. 12. 1941 na Občinah pri Trstu kot vodja diverzantske skupine protifašistične organizacije Primorske 1982 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Vojko Hobič, 23.4.2019
3.marec 2021 dopolnil D.Divjak |
5.1.2023. 00:00 |
— |
3.3.2021 dopolnil podatke D.Divjak
Dodal posnetek Gorana Šulerja in dodal vir. M. Hladnik 5. 1. 2023 |
Spominska plošča |
Bovec |
K.o.: 2211 ČEZSOČA, št.parc.: 2134/9 |
|
Grob Lucije Kenda |
Kenda Lucija je obiskovala osnovno šolo v domačem kraju in v Rutu, Nadaljnega šolanja pa kljub želji zaradi revščine ni mogla nadaljevati; zadovoljiti se je morala z branjem takrat dostopnih knjig in samoizobraževanjem. Kmalu se je pridružila protifašističnim borcem in dobila borčevski naziv Cilka. Raznašala je letake ter vse do leta 1940 tihotapila slovenske knjige in propagandni tisk iz Bohinja in Jesenic v Baško grapo. Sodelovala je z mnogimi tigrovci iz Baške grape in Mosta na Soči. V drugi svetovni vojni je sodelovala z OF, dokler je niso Italijani leta 1943 aretirali in zaprli v Trstu. Po italijanskem premirju se je pridružila NOV, vendar je bila na begu pred Nemci smrtno ranjena. |
Grob je na pokopališču v Podmelcu pri Kneži.
Hiša v bližini: Podmelec 25
|
KENDA LUCIJA ROJ. 9. 12. 1901 - LOJE ČLANICA ORG. TIGR IN PARTIZANKA PADLA 2. 9. 1943 V TRNOVSKEM GOZDU |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Vojko Hobič, 25. 8. 2019 |
30.7.2020. 00:00 |
— |
— |
Grob partizanke |
Tolmin |
— |
|
Ustreljeni župnik Martin GABERC-Gornja Radgona |
— |
Na Maistrovem trgu, v parku spomenikov, pod cerkvijo. |
"MARTIN GABERC *1883 - 1941+ ŽUPNIK, DOMOLJUB KULTURNI DELAVEC USTRELJEN V ŽUPNIJSKEM DOMU V GORNJI RADGONI 6. APRILA 1941" |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Bor1974 |
17.2.2022. 00:00 |
— |
— |
Doprsni kip z marmorno ploščo in betonskim podstavkom |
GORNJA RADGONA |
184 GORNJA RADGONA, 397 |
|
Štefan Lapanja |
Na monolitni blok iz konglomerata je pritrjena betonska plošča, posvečeno Štefanu Lapanja, ki je padel na tem mestu 10.2.1943. Postavljeno je bilo leta 1960. EŠD 24793 |
Iz D. Trebuše se peljemo proti Oblakovem vrhu. Obeležje stoji dasno v pobočju nasproti hiše št. 78 |
ORGANIZATOR OF LAPANJA ŠTEFAN PADEL NA TEM KRAJU 10. 2. 1943 |
— |
— |
— |
— |
Vojko Hobič, 28.9.2019 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Tolmin |
— |
|
Spomenik borcem - rudarjem |
Koroškim prvoborcem - partizanom se je kmalu posrečilo navezati dobre stike tudi z rudarji mežiškega rudnika svinca. Kmečki ljudje pa so bili trden most, ki je povezoval svobodne gozdove z rudarji. Veliko borcev - rudarjev je v bojih vgradilo svoja dragocena življenja v temelje naše svobode. Pred vhodom v jamo Rudnika svinca in topilnice Mežica je v Podpeci (Heleni)postavljen spomenik, ki je posvečen borcem - rudarjem. Na meter visokem podstavku je kip čepečega borca z rudarsko svetilko v desni in s puško v levi roki. Spomenik je delo akademskega kiparja Marjana Keršiča - velača in je ulit iz brona. Odkrili so ga 3. julija 1966. Na podstavek je pritrjena spominska plošča. Vir: Spomeniki in znamenja NOB v Mežiški dolini Avtorja: Prof. Janez Mrdavšič in Alojz Krivograd EŠD 7720 |
Pot nas vodi iz Črne na Koroškem v smeri Koprivna in Topla. Pri odcepu za Pikovo, Mitnek in Podpeco zavijemo desno v Podpeco. Na koncu vasice Podpeca je odcep levo za kegljišče,kjer parkiramo če smo z avtomobilom. Čez mostiček levo je pod vejami dreves mogočen spomenik. |
ČUJ SPOMIN IZ JAM IN Z JAS MOLČANJA SI ZVEST |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
A. Ovnič, 23.. april 2017 |
— |
— |
— |
bronasti kip rudarja na šesterokotnem, 1m visokem kamnitem podstavku |
Črna na Koroškem |
— |
|
STANJEVCI-Rojstna hiša Aleksandra Perša |
— |
Stanjevci 6, 17 km iz Murske Sobote, |
zvezda V tej hiši je bil rojen 29.10.1921 Perš Aleksander, ki je l.1943 dal svoje mlado življenje na ruski fronti za našo svobodo. ZB Petrovci-Šalovci. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dopolnil D.Divjak, 17.maj 2020 |
17.5.2020. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
GORNJI PETROVCI |
K.o.: 13-STANJEVCI, št.parc.: 771 |
|
Gašparič Danica |
— |
Pokopališče Celje |
GAŠPARIČ DANICA1924 + 1945ŽRTEV FAŠISTIČNEGA TERORJA POKOPANA NA KOROŠKEM |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
8.11.2022. 00:00 |
— |
— |
Nagrobnik |
Celje |
1082 TEHARJE, 837 |
|
Spomenik – grobišče 52 neznanim borcem NOB 14. divizije |
Na Gneču so med okupatorsko ofenzivo na osvobojeno ozemlje Gornje Savinjske doline potekali siloviti boji. Nemce so zadrževale enote Šercerjeve in Bračičeve brigade. V grobišču so pokopani neznani borci brigad 14. divizije, ki so padli v tej ofenzivi. Grobišče je bilo urejeno 22. julija 1953. Viri: 1 Samo en cvet (Karel Destovnik - Kajuh) : Mozirje in Rečica ob Savinji v obdobju NOB zbornik 2 Štirinajsta na Štajerskem : kratek oris njenih bojev in akcij od februarja 1944 do maja 1945, Maribor : Muzej narodne osvoboditve, 1981 EŠD 4558 |
Na cesti Mozirje - Velenje zavijemo, na klancu pred vasjo Gorenje, proti zaselku Gneč. Spomenik je 600 m od odcepa, na levi strani ceste. |
NA TEM MESTU POČIVAJO BORCI – MLADINCI KATERI SO DAROVALI SVOJA ŽIVLJENJA BRANEČ OSVOBOJENO OZEMLJE ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE V DECEMBRU 1944 SLAVA NJIHOVEMU SPOMINU! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Marjan Borovšak, 18.10.2018 |
— |
— |
— |
Marmorna plošča med okroglima stebroma |
Mozirje |
Ljubija, 650, zasebni lastnik Anton Robida, Ljubija 75. |
|
Trešnja ravan - Zalom |
Tu so se že pred vojno zadrževali tigrovci, žejska trojka Vadnal idr., Danilo
Zelen, Albert Rejec idr. [nedokončano] |
Dostop je mogoč iz več smeri, eden krajših je iz Prestranka. Od tam nadaljujemo proti Žejam (za njimi se asfalt konča), Bilam in Počku. Ker na Počku cesta vodi čez vojaško vadišče, je v primeru vaje prehod prepovedan. Na koncu vadišča na Trešnji ravni so ob cesti razpadajoča lesena vojaška stražarnica in dve protitankovski oviri. Takoj za njimi je razcep, ki ponuja dve možnosti.
1) Če želimo čim dlje z avtom, nadaljujemo po levem kraku (ni kažipota). Na lužah pod Gadovcem je za skromno kapelico na drevesu nov razcep. Tokrat nadaljujemo desno (ni smerokaza) proti Vršičem. Za prvi naslednji odcep desno se ne menimo in gremo naravnost (smerokaz za Sv. Trojico), pri drugem pa zavijemo desno (zadnji kažipot za Sv. Trojico). Ostrooki lahko za smerokazom opazijo kamen z obledelim rdečim Triglavom, zvezdo in puščico desno. Po cesti nadaljujemo kakih 400--500 m. Ko pred Lonico na levi opazimo plitvo grapico, parkiramo. Po položni vlaki se vzpnemo po grapi (rdeča puščica in napis SP na drevesu) kakih 70 m in na levi na skali zagledamo spominsko ploščo.
2) Na Trešnji ravni lahko zavijemo tudi desno (smerokaz Sv. Trojica) in se peljemo mimo lovske koče na levi do križišča nad globoko kotanjo Nemški tali. Tam parkiramo. Prečkamo cesto in se vzpnemo peš po slabem kolovozu, ki nas pripelje na veliko obračališče na cesti više proti Sv. Trojici. Zavijemo levo in gremo kakih 700 m do omenjene grapice, ki je zdaj seveda na desni. S te strani puščice in napisa SP ni videti.
|
TUKAJ SO SE USTAVLJALI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 10. 7. 2020 |
26.4.2022. 00:00 |
— |
Dodal fotografije in opis dostopa Mojce Luštrek ter prestavil prvotno na pamet označeno lokacijo spomenika kar precej proti zahodu na mesto, ki sta ga označila zakonca Luštrek. Plošča je obnovljena. -- M. Hladnik 26. 4. 2022 |
Spominska plošča |
Pivka |
— |
|
Ledeča vas |
Trije kamniti stebri, na srednjem je posvetilo 32 borcem Gubčeve brigade, ki so na tem mestu padli v bojih jeseni 1943. Šepet časa: zbornik spomenikov in spominskih obeležij v občini Šentjernej, Šentjernej: Krajevni odbor ZZB in udeležencev NOV, 2002, str. 29. EŠD 12002 |
Ob cesti, ki pelje iz Ledeče vasi proti Vodenicam, J od cerkve sv. Ane. |
V BORBI Z NEMCI 21.10.1943 JE NA TEM MESTU PADLO 32 BORCEV GUBČEVE BRIGADE NA ČELU S KOMANDIRJREM ČETE 29.4.1979 KO ZB NOV ŠENTJERNEJ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik neobiskano nedokončano
31. 8. 2020 obiskal in fotografiral A. Petrovič. |
31.8.2020. 00:00 |
— |
— |
Trije betonski stebri na betonski podlagi. Na enem stebru je marmorna plošča z napisom. |
Šentjernej |
— |
|
Joštov mlin, druga konferenca KPS |
Partijske organizacije v Celju so se v zadnjih letih pred nacistično okupacijo številčno in organizacijsko močno okrepile ter razširile svoje delo; glavni pobudnik te dejavnosti je bil okrožni komite, ki ga je vodil tedanji sekretar Slavko Šlander. Partijska organizacija je prevzemala čedalje zahtevnejše in odgovornejše naloge. Ob koncu leta 1939 jo je CK KPS zadolžil, da v strogi ilegali določi kraj in določi prostor za drugo konferenco KPS. Delegati so se zbrali v noči na 1. 1. 1940 v Joštovem mlinu v Medlogu, kjer je bilo že prej pogosto zbirališče in središče dela celjskih komunistov. Udeleženci konference so razpravljali o perečih političnih in organizacijskih vprašanjih. Posebno pozornost so posvetili mednarodnemu političnemu položaju, zlasti pretečemu širjenju nacizma in fašizma v Evropi. Konferenca je sprejela pomembne sklepe za nadaljnjo krepitev partije in enotnosti delovnih ljudi v boju proti nacistični propagandi, petokolonaški dejavnosti in osvajalnim težnjam nemško-italijanskega imperializma. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, str.477 Med vojno pomembno zbirališče komunistov in njihovih simpatizerjev. V noči med 31. 12. 1939 in 1. 1. 1940 kraj druge konference KP Slovenije. Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 191. EŠD 4432 |
Medlog 12, na dvoriščni fasadi hiše. Dostop po odcepu od magistralne ceste Celje-Žalec na sever proti Medlogu, potem pa prvi odcep desno in dvakrat levo. |
V TEJ STAVI MESTNI ODBOR ZB CELJE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 21. 8. 2019 |
16.10.2023. 00:00 |
— |
S.Gradišnik, dodal opis dogodka, 16. 10. 2023 |
Spominska plošča |
Celje |
— |
|
Horjul - Spomenik padlim v NOB |
Osem-koten svetel kamnit steber z vklesanim napisom in imeni (odkrit leta 1958) je posvečen padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja iz krajevne skupnosti Horjul. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 69. EŠD 26019 Napis in imena in so slabo čitljivi. |
Spomenik stoji na ograjeni zelenici sredi naselja, ob odcepu s ceste Dobrova - Šentjošt - Gorenja vas proti cerkvi. Hiša v bližini: Slovenska cesta 2. |
prva ploskev spomenika PADLIM BORCEM IN ŽRTVAM FAŠISTIČNEGA NASILJA V LETIH 1941 - 1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 28. 1. 2018 |
— |
— |
M. Kermavnar, 26.9.2022, napis na spomeniku |
Večkoten svetel kamnit steber |
Horjul |
1992 HORJUL, 34/6 |
|
Tehnika Kolarca |
V tem bunkerju, ki je bil zgrajen iz desk nad zemljo, je bil vodja Franc Dolinar-Džoni. Imeli so radijski sprejemnik in oddajnik. V bunkerju je bil tudi radio inženir po rodu Poljak. V ta objekt so pripeljali meseca januarja 1945 iz Savinjske doline ranjeno Mico Šlandrovo, zatem še ranjenega Ribiča iz Šmiklavža, kjer sta ostala dober mesec. Mica je odšla od tod v nov bunker k "Staremu", pozneje pa naprej pod Mali vrh na Uršlji gori. V ta bunker je prihajal tudi komandant 4. operativne cone Peter Stante-Skala. Vir: Bogdan Žolnir, Topografija Muzeja NOB, Slovenj Gradec, str. 45. |
Od Rdečnika proti Podgorju, prva cesta levo, mimo Anželaka, nato levo po vlaki cca 300 m.
Tehika Kolarca leži zahodno od Rdeškega vrha na koti 600. Najbližji hišni številki sta Podgorje 114 (vikend) in Rdeška bajta, na kateri je spominska plošča partizanu Kijevu (Spodnji Razbor1). |
— |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
14.11.2023. 00:00 |
— |
S. Gradišnik, dodal fotografije, 14.11.2023 |
Tehnika - sanitarni objekt |
Slovenj Gradec |
— |
|
Dvor pri Polhovem Gradcu, pokopališče, Osredkar Gregor |
datum rojstva: 28. 2. 1903, kraj rojstva: Črni Vrh, vojni status: Civilist,
datum smrti: 13. 3. 1944, kraj smrti: Buchenwald, država smrti: Nemčija, kraj
pokopa: Buchenwald, država pokopa: Nemčija, vzrok smrti: Umrl v taborišču /
internaciji, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote Tab. št.
Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123 |
Pokopališče Dvor pri Polhovem Gradcu, od pokopaliških vrat desno, ob zidu, ki meji na novi del pokopališča, 6. grob z desne strani vrste.
Hiša v Bližini: Dvor pri Polhovem Gradcu 15 |
ŠTEFCOVI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 4.6.2025, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič |
4.6.2025. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Dobrova-Polhov Gradec |
K. o. 1983 BABNA GORA, parc. št. *1/2 |
|
OF Radovljica, Vinko Berce |
Vinko Berce je bil rojen 22. 8. 1920 v 11-članski kmečki družini na Mlaki. Bil je vodja skupine OF, v hiši je bila tudi kurirska javka. Od 1942 se je skrival pred Gestapom. Od Kajževih v Nemiljah je 2. 2. 1943 odšel v partizane v Gregorčičev bataljon na Jelovici. Avgusta 1943 je spremljal 150 novincev na Mokrc na Dolenjsko, kjer je bil dodeljen Šercerjevi brigadi. Bil je ranjen, po okrevanju na Suhorju je postal intendant radio zvez za glavni štab NOV in POS. Marca 1945 je šel v višjo intendatnsko šolo v Metliko in s štabom ob osvoboditvi v Ljubljano. Obveščevalno zvezo med Mlako in Jelovico je vzdrževal Janez Štiherle - Trot iz Kolnice; v gospodarskem poslopju je bilo skrivališče. 29. 4. 1943 so Nemci Mlakarjeve zaradi sodelovanja s partizani izselili. Dobili so samo tri člane družine, Francka in Mara sta pobegnili, 25. 5. pa je iz zbirnega taborišča v Šentvidu pobegnil tudi Alojz. Mama Lucija in hči Angela sta bili izseljeni v Windsheim na Bavarskem. V prazno hišo se je naselil Jože Berce in nadaljeval z odporniškim delom, dokler niso marca 1944 družine izselili v Burghausen na Bavarskem in je bila hiša prazna, dokler se družini nista vrnili. Ploščo je izdelal Alojz Vurnik 9. 9. 1983 po načrtu mestne organizacije ZB NOV Radovljica. Ni v RKD. Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 174. |
Mlaka 1 (pri Mlakarju), ob Savi pod Radovljico, na JZ vogalu kmetije. |
V TEJ HIŠI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 9. 8. 2017 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Radovljica |
K. o. 2156 Radovljica, parc. št. 610/1 |
|
Franc Fakin. |
Na gostilni Španc, ki so jo podrli, je bila spominska plošča Francu Fakinu. Ploščo so odstranili in jo shranili v muzeju. Izjava stanovalca, ki stanuje na mestu, kjer je bila gostilna Španc.S.Gradišnik, 6.4.2022. |
Bivša gostilna Španc. |
— |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
6.4.2022. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča. |
Trbovlje |
— |
|
Prvo srečanje Radovljičanov s partizani |
Spominsko ploščo iz marmorja je po načrtu Mestnega odbora ZB NOV Radovljica izdelal kamnosek Alojz Vurnik. Vzidana je bila leta 1955. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 250. Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 168-169. Odlok o razglasitvi starega mestnega jedra Radovljice za kulturni in zgodovinski spomenik, Uradni vestnik Gorenjske, št. 11/87-160 |
Gorenjska cesta 2, Radovljica. Plošča je vzidana v fasado hiše jugovzhodnem vogalu grajskega parka. |
Po osvoboditvi zapornikov iz begunjskih zaporov 4. 5. 1945 sta I. in II. bataljon Kokrščega odreda pričela osvobajati tudi ostale kraje, med njimi tudi Radovljico. Na tem prostoru je bilo srečanje med prvimi partizani in prebivalci Radovljice na dan 9. 5. 1945 ob 21.30 uri. Na dan 10. 5. 1945 pa so borci I. in II. batalonja Kokrškega odreda vodili borbe z umikajočim sovražnikom za osvoboditev Radovljice ter so ob tej priliki dali svoja življenja tovariši: Beltram Milan roj. 30. 6. 1906 na Vogerskem pri Gorici Slava jim! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik, foto 5. 2. 2013, 18. 4. 2017 |
— |
— |
M. Kermavnar, 12.9.2020-Septembra 2020 je Krajevna organizacija ZB Radovljica obnovila napis na plošči. Foto 2 in 3. |
spominska plošča |
Radovljica |
K. o. 2156 Radovljica, parc. št. 122/1 |
|
Mali Rigelj |
SPOMENIK LOKALNEGA POMENA Nekdanja Samidova (sedaj Plahutnikova) domačija je domačija velikega kmeta iz začetka 19. stoletja in stoji v severozahodnem delu razložene vasi. Domačijo sestavljajo delno v breg vkopana hiša iz leta 1814, vrhhlevno gospodarsko poslopje iz leta 1841, lesen pod (skedenj) s kaščo, vrhkletna zidanica s prešnico, kozolec in vodnjak. Na hiši je spominska plošča ustanovitvi Levstikovega bataljona 13 .junija 1943. Po roški ofenzivi 1942 so se razkropljeni partizani začeli ponovno zbirati na območju Roga. Organizacijsko sposobnejši so jih začeli zbirati v čete, ki so nosile imena kar po njihovih voditeljih. Tako je na Rdečem kamnu nastala pod poveljstvom Gustava Vovka – Jurčeta Jurčetova četa. Kmalu je narasla v dve četi in z eno je Jurče odšel na Brezovo reber, kjer se ji je pridružilo veliko novih borcev, druga pa se je zaradi bližanja zime in preskrbe pomaknila proti Pogorelcu in Podturnu. Vodil jo je Jože Murn - Pero. V njej je bilo 20 borcev, predvsem domačinov iz Poljanske doline. Poimenovali so jo Perotova, Podturnška , včasih tudi Roška četa. Aprila 1943 se je v Poljansko dolino vrnila še okrepljena Jurčetova četa. Združili sta se in skupaj šteli 43 mož, ki so bili oboroženi tudi s štirimi puškomitraljezi. Četa je bila neposredno podrejena glavnemu štabu NOV in POS. 13. junija 1943 je bil iz teh dveh čet in še čete Dolomitskega odreda, ki je spremljala vodilne partizane pri vrnitvi iz Dolomitov na Kočevski Rog in je štela petindvajset borcev, skupine sedemnajstih borcev iz Šercerjeve brigade in osmih borcev Tomšičeve brigade ustanovljen na Malem Riglju Levstikov bataljon. Glavni štab je vodenje bataljona zaupal Gustavu Vouku – Jurčetu, politkomisar je postal Janez Perovšek – Pelko, namestnik komandanta Franc Kraljič – Frenk, namestnik politkomisarja pa Božo Sever. Njihova prva naloga je bila pohod na Hrvaško po topove. Po vseh zaprekah so jih partizani Levstikovega bataljona srečno pripeljali v Slovenijo. Potem so se nastanili v gozdu nad Starimi Žagami in opravljali raznovrstne naloge v bližnji okolici, predvsem pa zaščito glavnega štaba NOV in POS ter ustanov na Bazi 20. Po kapitulaciji Italije se je Levstikov bataljon začasno preselil kar v hotel v Dolenjske Toplice, kjer je narasel v Levstikovo brigado. EŠD 14089 |
Mali Rigelj 4. S ceste Kočevske Poljane – Stare Žage zavijemo za pokopališčem Poljane levo v hrib in nadaljujemo slab kilometer po asfaltirani cesti do središča naselja. Iz smeri Starih Žag zavijemo na začetku vasi Občice desno v hrib ali na koncu Občic desno navzgor v samo jedro naselja.
KOORDINATE: N 45º 43' 0,96"; E 15º 04' 20,19" |
PRED TO HIŠO JE GLAVNI ŠTAB NOV IN PO SLOVENIJE 13. JUNIJA 1943 USTANOVIL LEVSTIKOV UDARNI BATALJON |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Kulovec 23.8.2019 |
— |
— |
— |
Spominska plošča o ustanovitvi Levstikovega bataljona |
Dolenjske Toplice |
K.O. POLJANE, pc. št.47/1, 1793/1, Fizični lastnik Plahutnik |
|
(34) Napad na rudnik Velenje. |
Noč med 30. aprilom in 1. majem 1944 je bila v Šaleški dolini veličastna. Po okoliških hribih so goreli kresovi, od nekaterih cerkva' se je razlegalo zvonjenje. Partizani so v številnih krajih trosili letake. Po vsej dolini se je razlegal bojni trušč in kmalu je dolino pričel osvetljevati velik požar pri rudniku. |
Muzej premogovništva Velenje. |
NA TEM MESTU SO V NOČI NA 1.MAJ 1944 BORCI BRAČIČEVE BRIGADE NAPADLI OKUPATORJEVO POSTOJANKO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Stane Gradišnik, 25. 08. 2020 |
27.9.2023. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča na stavbi. |
Velenje, Partizanski spomeniki št.34 |
— |
|
Spomenik Ribno |
Naravna skala z marmornato ploščo, posvečena kurirjema, Francu Valantu in Janezu Pretnarju, padlima v boju z Belo gardo 26. 2. 1945. Načrt Janez Ravnik, izdelal Alojz Vurnik. Odkrila 22. julija 1959 ZB NOV Ribno. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 251 (kot leto odkritja navedeno 1961). Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 182-183. EŠD 13211 |
ob cesti Bled-Ribno na levi 50m pred križiščem proti Selu in Bodeščam |
(simbol rdeča zvezda) Tukaj sta v boju z belo- gardisti 25. februarja 1945 junaško padla borca Franc Valant iz Ribnega Janez Pretnar iz Bohinjske Bistrice |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik, M. Kermavnar, foto 4, 14.1.2020 |
— |
— |
— |
plošča na kamnu |
Bled |
2192 RIBNO, 433/1 |
|
TRBOVLJE-Spomenik izgnanim taboriščnikom, ukradenim otrokom in pobeglim pred vojnim nasiljem 1941–1945 |
Vir: fotografija Google Maps |
V parku pred občinsko zgradbo Mestni trg 4, Trbovlje |
IZGNANIM TABORIŠČNIKOM UKRADENIM OTROKOM POBEGLIM PRED VOJNIM NASILJEM 1941 - 1945 Kocka v bližini: DEVETIM BORCEM V SPOMIN |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
29.9.2021 D.Divjak |
29.9.2021. 00:00 |
— |
Dodal fotografije Blaža Šobe. |
Spomenik |
Trbovlje |
K.o.: 1871 - TRBOVLJE, št.parc.: 310/3 |
|
Sveta Planina - Spominska plošča žrtvam revirske čete |
Spominska plošča v spomin na žrtve revirske čete, ustanovljene z združitvijo
trboveljske in zagorske partizanske enote na Čemšeniški planini 1.8.1941. Naslednji večer, v ponedeljek, je nekaj borcev s Silasom na čelu obiskalo Prašnikarjevo kmetijo pod Planino, da bi obračunali z izdajalci, ki so januarja 1942 izdali skupino partizanov pod vodstvom četnega komisarja Nandeta Šuštarja. Ob tej priložnosti so padli vsi razen enega, ki je hudo ranjen pobegnil. Ko smo prišli v mraku pred hišo, smo obkolili vsa poslopja, pregledali okolico, če ni v bližini nemške zasede, nato smo vdrli v hišo. Opazili smo, da je čisto prazna, kar je kazalo, da so odšli stanovalci drugam, ker so le računali na obračun. Ko smo pregledali gospodarsko poslopje in stajo, smo našli v staji samo duševno bolno spečo starko. Zbudili smo jo in jo spravili iz staje. Dali smo ji tudi odejo. Po Silasovem navodilu smo po hiši pobrali, kar je bilo za nas uporabnega, razen hrane, ki je nismo vzeli, ker smo mislili, da bi utegnila biti zastrupljena. Iz staje smo odgnali nekaj glav živine, drugo pa smo postrelili in vse skupaj zažgali. Vir: Pavle Baloh. Po poteh revolucije, str.106. |
Samostoječa spominska plošča z napisom je ob Prašnikarjevi domačiji.
Ta lokacija je iz zemljevida RKD
Preveri, spomenik je označen na zemljevidih |
DNE 8.1.1942 SO ENOTE NEMŠKE POLICIJE PRI TEJ DOMAČIJI OBKOLILE SKUPINO PARTIZANOV REVIRSKE ČETE, KI JE VEČKRAT MINIRALA ŽELEZNIŠKO PROGO PRI ZIDANEM MOSTU. V BOJU S PREMOČNIM SOVRAŽNIKOM SO TUKAJ PADLI JUNAŠKE SMRTI REVIRSKI PRVOBORCI NANDE ŠUŠTAR, SEKRETAR SKOJ, KOMISAR ČETE FRANC ŽUŽMAN IN FRANC BAJDA. . ZB - 78 SLAVA JUNAKOM |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
2.7.2023. 00:00 |
— |
S. Gradišnik, 30. maja 2021. Dodal fotografije.
S.Gradišnik. 2. 7. 2023, dodal opis. |
Spominska plošča |
Trbovlje |
— |
|
Mirko Hojs |
Friedrich Jakob Hojs, mati Maria Reich, oče Jakob, roj. 16. 7. 1914 Mrzlo Polje pri Laškem, ekonom iz Bodislavcev, smrt 4. 1. 1944 Lehen na Pohorju (Sistory). |
Pokopališče Mala Nedelja |
[križ] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
9.6.2024. 00:00 |
— |
— |
Nagrobnik |
Ljutomer |
— |
|
Karmon |
— |
Gaj nad Mariborom 23. |
PRI KARMONOVIH SE JE NA POTI V SMRT 24. 4. 1929 USTAVIL KORAK VODILNIH FUNKCIONARJEV KPJ ĐURA ĐAKOVIĆA IN NIKOLE HEČIMOVIĆA. TU JE BILA TUDI POSTOJANKA NOB. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik, 6. 4. 2024 |
6.4.2024. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Maribor |
K. o. 602 Gaj nad Mariborom, parc. št. 40/3 |