| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Spomin na borbe padlih junakov 1941 - 1945 |
Spomenik je postavljen v spomin vsem borbem na tem področju |
Spomenik 50 metrov naprej od spomenika na Pikovem ob robu gozda. Spomenik je lepo vzdrževan |
NA TEM MESTU SO BILE BORBE PROTI OKUPATORJU 1941 - 1945 SLAVA JUNAKOM PADLIM ZA OSVOBODITEV SLOVENSKEGA NARODA |
— |
— |
— |
— |
Alojz Ovnič, 8. maj 2017 |
— |
— |
— |
Spominska plošča na betonski podlagi |
Črna na Koroškem |
— |
|
SPOMINSKA PLOŠČA OKROŽNI PARTIJSKI KONFERENCI |
SPOMENIK LOKALNEGA POMENA , PLOŠČA NI VPISANA V REGISTER Na nekdanji Henigmanovi hiši na Ulici Maksa Henigmana 35 je vzidana spominska plošča. Po aretaciji vodilnih komunistov v Novem mestu jeseni 1934 se je težišče partijskega delovanja preneslo v Dolenjske Toplice in tamkajšnja partijska celica je predstavljala tudi ožje vodstvo s sekretarjem Rudijem Zupancem. To je trajalo do septembra 1940, ko je bila v Henigmanovi hiši partijska konferenca za novomeško okrožje. Udeležili so se je že izvoljeni odposlanci novomeškega okrožja. Centralni komite KPS je zastopal Franc Leskošek - Luka. Sekretar okrožnega komiteja je postal Vinko Kristan, v komiteju pa so bili še Vima Bebler, Ivan Bartol, Maks Henigman in njegova sestra Angela, Jože Ravbar - Gregor, Niko Šilih in Jože Slak. Kasneje se je delo KPS vse bolj širilo, zato se je sedež okrožnega komiteja preselil nazaj v Novo mesto. Spominsko ploščo je 22.7.1952 vzidal KO ZB NOV Dolenjske Toplice. |
S ceste Dolenjske Toplice – Podturn se cesta odcepi levo v smeri Uršnih sel. Na koncu mostu zavijemo levo in po 200 metrih zopet levo po Ulica Maksa Henigmana do gasilskega doma na vzhodnem delu historičnega dela naselja .
KOORDINATE: N 45º 45' 23,10"; E 015º 03' 42,98" |
SEPTEMBRA 1940 JE BILA V TEJ HIŠI KONFERENCA KPS NOVOMEŠKEGA OKROŽJA |
— |
— |
— |
— |
Franc Kulovec 6.2.2019 |
— |
— |
— |
MARMORNA PLOŠČA |
Dolenjske Toplice |
K.O. TOPLICE, pc. št. 435/9, Lastnik Ivan Turk |
|
Rašica - Spomenik izgnancem |
Ni v RKD. Vir: Pomniki našega trpljenja v letih 1941-1945 in v spomin umrlim v izgnanstvu, Zdenka Kaplan, Društvo izgnancev Slovenije 1941-1945, Ljubljana 2005 |
Na SV fasadi gasilskega doma v Rašici, h. št. 28. |
IZGNANCEM V SPOMIN -- MLADIM V OPOMIN NACISTIČNI NEMŠKI VOJAKI SO VAS RAŠICO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 9. 9. 2018
D.Divjak 18.4.2022 |
18.4.2022. 00:00 |
— |
D.Divjak dopolnil podatke 18.4.2022 |
Spominska plošča |
Ljubljana |
K.o.: 1746 - RAŠICA, št.parc.: 16/2 |
|
Pameče - Doprsni kip narodnega heroja Ignaca Voljča-Frica pred OŠ |
Narodni heroj Ignac Voljč-Fric je padel 4. aprila 1944 pri Trbulu v Trobljah. Rodil se je v kmečki družini leta 1904 na Vrhniki. Bil je pred vojni komunist in v času vstaje bil med organizatorji NOB. Zaradi politične dejavnosti je posta skretar okrožnega komitej, za kar ga je CK KPS imenoval spomladi 1944 za sekretarja oblastnega koniteja KPS za Štajersko. Kmalo po prihodu na Štajersko je padel. Spomenik so krajana Pameč odkrili sredine junija 1981. VIR: Jože Potočnik, Spomeniki in znamenja NOB v občini Slovenj Gradec. |
Iz ceste za smer Slovenj Gradec-Dravograd zavijemo v naselje Pameče. Pri gostilni Ržen nas cesta pelje do osnovne šole v Pamečha, kjer je pred osnovno šolo Pameče stoji na podstavku bronasti doprsni kip narodnemu heroju Ignacu Voljču-Fricu. |
NARODNI HEROJ IGNACVOLJČ - FRIC 1904 - 1944 |
— |
— |
— |
— |
Jože Vrabič, 22. julij 2017 |
— |
— |
— |
Doprsni kip v bronu |
Slovenj Gradec |
Pameče, 1733/11, Mestna občine Slovenj Gradec |
|
SNG, Črnomelj |
Prva predstava 20. 2. 1944 s Cankarjevim Kraljem na Betajnovi. Plošča je bila odkrita 21. julija 1954. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 85. Vodnik, 41 Na osvobojenem ozemlju Bele krajine je bilo 12. januarja 1944 ustanovljeno Slovensko narodno gledališče, prvo gledališče, ki je nosilo nedvoumno nacionalno slovensko oznako. Gledališče ni bilo zgolj še eno frontno gledališče za politično propagandne potrebe in dvigovanje borbene morale partizanov. Od avgusta 1944, ko so večino gledaliških moči na osvobojenem ozemlju Bele krajine zbrali v Črnomlju, so začeli posegati tudi po bolj zahtevnem repertoarju iz zakladnice svetovne in slovenske dramatike. Poleg aktivističnih nalog so uprizorili tudi dela iz železnega slovenskega repertoarja (Cankar, Linhart), iz zakladnice svetovne dramatike (Molière, Čehov, Nušić) in sodobna slovenska dela (Bor). Nekaterim idejam (Shakespeare, Schiller) pa so se morali odreči zaradi kratkega veka delovanja gledališča in zaradi pomanjkanja večjega števila izkušenih igralcev. vir: Iz zgodovine Bele Krajine, Letn. 58 Št. 3 (2010) |
Avla Kulturnega doma, Črnomelj, Otona Župančiča 1. |
V TEM DOMU JE DELOVALO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
— |
— |
M. Kermavnar, 5.10.2021, napis na plošči in fotografiji 1 in 2, dopolnil opis |
Spominska plošča |
Črnomelj |
K. o.: 1535 - ČRNOMELJ, parcela: 197 |
|
Ženskam, ki so zahtevale osvoboditev internirancev |
Kiparka Dragica Čadež. Kip je nadomestek za odstranjeni spomenik pred stolnico 50 m stran. Postavljen je bil 8. 7. 2006 (po podatku Žive Vidmar). https://www.mladina.si/206759/zamolcano-in-izbrisano-zensko-gibanje/ |
Tržnica v Ljubljani, med h. št. Pogačarjev trg 2 in 3. |
VZTRAJNIM IN POGUMNIM ŽENSKAM, KI SO V MNOŽIČNIH DEMONSTRACIJAH 21. JUNIJA 1943 ZAHTEVALE OSVOBODITEV TISOČIH INTERNIRANCEV IZ FAŠISTIČNIH TABORIŠČ. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 21. 12. 2012, 18. 4. 2017 |
— |
— |
— |
Kip |
Ljubljana |
LJUBLJANA MESTO, 153/35 |
|
Gieboldehausen, grobišče izgnancev, Nemčija |
Geslo: izgnanci123 |
— |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
D. Divjak, 11.10.2025 |
11.10.2025. 09:55 |
11.10.2025. 10:11 |
— |
Grob(išče) |
Gieboldehausen, Göttingen, Spodnja Saška |
— |
|
Diverzanti, Nova Gorica |
Kamen, 190 X 310 X 110 cm. |
Med križiščem Magistrale in Erjavčeve in stavbo avtobusne postaje v Novi Gorici. |
Borcem diverzantom NOV Primorske in Gorenjske 1941-1945 ob 40-letnici osvoboditve Primorci in Gorenjci September 1985. |
Negovan Nemec |
1985 |
Obstoječi spomeniki |
— |
Lanko Marušič, 7.6.2019 |
— |
20.10.2025. 10:39 |
— |
Skulptura |
Nova Gorica |
— |
|
Rado Javornik |
— |
Pokopališče Vič: oddelek [4], vrsta [9], grob [4] |
JAVORNIKOVI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po podatkih in fotografijah M. Luštrek 8. 4. 2023 |
8.4.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Ljubljana |
— |
|
Ustanovitev Druge čete Šercerjevega bataljona |
V piramido, zidano iz lomljencev, je vdelana pravokotna, svetla kamnita plošča z vklesanim napisom. Spomenik iz 1961 je posvečen ustanovitvi 2. čete Šercerjevega bataljona 4. maja 1942 na tem kraju. Na tem mestu je bila 4. maja 1942 pod vodstvom Jožeta Molka – Puntarja ustanovljena Faškarska četa. Ob ustanovitvi 4. maja jo je sestavljalo 37 borcev iz Brega in Pakega, dva iz Borovnice in eden z Verda. Podrobno so dogodki v začetku maja 1942. opisani v zapisu Viktorja Kirna »Puntarska Faškarija« na straneh 9 do 11 4. maj Društvo ZB za vrednote NOB Borovnica od 2013 praznuje kot svoj praznik. Kasneje se je četa preselila v Globoke doline in se dopolnila z borci iz Preserja in Podpeči ter se poimenovala v 2. četo Bataljona Ljuba Šercerja. Arhiv ZB NOB Borovnica Viktor Kirn, Puntarska Faškarija, Vrhnika, Naš časopis, 1982. EŠD 11578 |
Spomenik stoji v gozdu, južno tik pod vrhom Malega Srebotnika. Po gozdni cesti iz Borovnice za Rakitno je na Lužah, ko se začne pot rahlo spuščati, označen odcep za pešpot, približno 15 minut, do spomenika. |
NA TEM KRAJU SO SE 4. MAJA 1942 ZBRALI MOŽJE IN FANTJE VASI BREG – PAKO IN USTANOVILI 2. ČETO 1.BATALJONA LJUBA ŠERCERJA |
— |
— |
— |
— |
Peter Palčič marec 2017 |
— |
— |
— |
piramida s ploščo |
Borovnica |
2006, 1724/26 |
|
Gorenje Sušice |
SPOMENIK LOKALNEGA POMENA Na jugozahodnem vogalu pokopališča na Gorenjih Sušicah stoji spomenik postavljen prečno na vogal pokopališča in je posvečen neznanim borcem padlim v okolici vasi. Narejen je v obliki portala. Na podstavku iz grobo klesanega gradaškega marmorja stojita dva štirikotna kamnita stebra, ki oklepata osrednji del spomenika, na katerem je pritrjena marmorna plošča z napisom. Spomenik zaključuje debelejša kamnita plošča iz rezanega kamna z napisom 1941 – 1945. Na vrhu plošče je na sredini kamnit disk z izklesano peterokrako zvezdo. Spomenik je septembra 1961 postavil KO ZB NOV Gorenje Sušice. Avtor spomenika je arhitekt Anton Valentinčič. EŠD 4204 |
Od ceste Dolenjske Toplice – Uršna sela se na Gorenjih Sušicah na koncu vasi v desno odcepi vaška pot. Na vzpetinici ob cerkvi stoji na jugozahodnem vogalu pokopališča spomenik v obliki portala.
KOORDINATE: N 45º 43' 29,61"; E 015º 05' 43,56"
|
BELI SO BELI SO ČEŠNJE CVETOVI TEMNI, PRETEMNI SO TALCEV GROBOVI KAKOR PONOSNI GALEBI NAD VODO TAKI SO PADLI ZA NAŠO SVOBODO. KAJUH |
— |
— |
— |
— |
Franc Kulovec; 17.3.2019 |
— |
— |
— |
SPOMENIK V OBLIKI PORTALA |
Dolenjske Toplice |
K.O. DOBINDOL; pc.št. 896/5, Fizični lastnik |
|
Davorin Čurda, Velika Nedelja |
Davorin Čurda je bil rojen 4. 11. 1931 v Veliki Nedelji. Njegov oče Anton Čurda je bil v stari Jugoslaviji orožnik, mati pa gospodinja. Oče je ostal tudi med okupacijo orožnik, vendar je domačine stalno obveščal o okupatorjevih namenih, koga nameravajo aretirati, odpeljati v taborišče in podobno. Obvestila je prenašal njegov sin Davorin. Mladi kurir je bil zelo pogumen in zanesljiv. S tovariši je za partizane zbiral orožje, strelivo in sanitetni material.
|
Spomenik stoji (leži) v neposredni bližini cerkve. Verjetno je pri tleh odlomljen, črke so v zelo slabem stanju. |
V SPOMIN DAVORINU ČURDI ZADNJI VOJNI ŽRTVI FAŠIZMA 8. 5. 1945 |
KO ZZB NOV Velika Nedelja |
1983 |
Obstoječi spomeniki |
Spomenik je bil verjetno izkopan ali odlomljen. Leži na tleh v travi. Črke so komaj vidne. Nujno je potreben obnove. Za spomenik ni vedel niti župnik, niti oskrbnica cerkve. |
Gradišnik - Gržina |
11.10.2025. 16:15 |
12.10.2025. 18:44 |
— |
Spominski kamen |
Ormož |
— |
|
Črnuče - Maks Pečar |
V črnuški šoli, ki nosi ime narodnega heroja Maksa Pečarja, je bil ob občinskem prazniku 24. junija 1963 odkrit njegov doprsni kip, ki ga je izdelal akademski kipar Anton Sigulin. Vira: "Program prireditev ob občinskem prazniku", Zbor občanov, 14. 6. 1963, str. 2 (povezava). Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 15-16. |
Kip je na stopnišču Osnovne šole Maksa Pečarja na naslovu Stare Črnuče 306. |
NARODNI HEROJ MAKS PEČAR 1963 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mojca Župančič |
4.6.2022. 00:00 |
— |
— |
Doprsni kip |
Ljubljana |
1756 ČRNUČE, 6/7 |
|
VRHNIKA, Stara cesta 22 - Prvi odbor OF Vrhnika, spominsko znamenje |
Spominsko znamenje je posvečeno ustanovitvi prvega odbora OF na Vrhniki in spominja na kraj zgodovinskega dogodka. Napis je vklesan v temnosivo kamnito ploščo velikosti 30 x 40 cm, ki je privita na obcestno stran hiše. |
Vrhnika, Stara cesta 22 |
V TEJ HIŠI JE BIL JULIJA 1941 USTANOVLJEN PRVI ODBOR OF NA VRHNIKI SEME JE PADLO NA PLODNA TLA. VRHNIKA JE PRISPEVALA ČASTNI DELEŽ V BOJU ZA NAŠO SVOBODO VZIDAL MESTNI ODBOR SZDL |
— |
— |
— |
— |
T.Bizjak, 11. 2. 2017 |
— |
— |
— |
spominska plošča |
Vrhnika |
k.o. 2002, parc.št.:108/1 |
|
Oto Vrhunc, Zabrnica |
Spominski kamen na Zabrnici nad Topoljami je posvečen Otu Vrhuncu - Blažu, padlemu komandantu Škofjeloškega odreda. Dostop do obeležja je iz Selc. Člani štaba Škofjeloškega odreda komandant Oto Vrhunec - Blaž, njegov namestnik Franc Sivec - Sivc, komisar Anton Volčič - Sašo in Janko Poljanec - Koder so se 5. aprila 1945 vračali po opravljeni nalogi iz Selc v Topolje. Pred vasjo jih je napadla močnejša patrulja domobrancev iz Škofje Loke. Pri preboju iz obroča je bil komandant Blaž ranjen v koleno, ostalim je preboj uspel. Ker se ni mogel umakniti, živ pa ni hotel pasti v roke sovražniku, si je s pištolo sam vzel življenje. Domobranci so se zato s puškinimi kopiti in bajoneti znesli nad njegovim truplom. Več... Podatki o padlem komandantu: Oto Vrhunec, s partizanskim imenom Blaž Ostrovrhar, je bil rojen 10. februarja 1915 v Selcih. Po poklicu je bil ključavničar, najprej je delal v papirnici v Goričanah pri Medvodah, nato na Vidmu pri Krškem, ob okupaciji pa v Kranju. Tu se je takoj priključil narodnoosvobodilnemu gibanju. Februarja 1943 je vstopil v Gorenjski odred, kmalu je postal komandir 1. čete Jelovškega bataljona, julija 1943 je postal komandant 3. bataljona Prešernove brigade, septembra 1943 namestnik komandanta Vojkove brigade in nato njen komandant; potem je bil premeščen za načelnika štaba Gradnikove brigade. 1. septembra 1944 je postal komandant Škofjeloškega odreda, 5. aprila 1945 je bil hudo ranjen ob napadu domobranske patrulje nad Topoljami pri Selcih in si je sam vzel življenje. Oto Vrhunec je bil znan kot dober komandant, partizanski pesnik in recitator. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 350-351. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/topolje.html Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 261. EŠD 21265 |
3 km iz selc. |
KOMANDANTU ŠKOFJELOŠKEGA ODREDA KAPETAN VRHUNC OTON – BLAŽ – PADEL 5. IV. 1945 ZB PIRNIČE – SELCA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar |
— |
— |
— |
Kamen |
Železniki |
— |
|
Dragomir Benčič |
Dragomir Benčič – Brkin se je rodil v Puli in kot študent ljubljanske Tehniške fakultete deloval v naprednem študentskem gibanju. Aprila 1941. leta se je pridružil prostovoljcem pri obrambi domovine. Junija istega leta se je povezal z NOB in spomladi 1942. odšel v partizane na Notranjsko. Med boji je bil večkrat ranjen. Sprejet je bil v KPS in v NOV bil politični komisar v različnih enotah. Po koncu vojne je opravljal pomembne funkcije. V seznamu Žal je zapisan kot Dragomir. vira: https://os-hrpelje.si/dragomir-bencic-brkin/ herojgrob1234 |
Ljubljana, pokopališče Žale, grob: oddelek [17B], vrsta [3], grob [15] |
BENČIČEVI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 23.1.1023, po podatkih in fotografijah Mojce Luštrek |
23.1.2023. 00:00 |
— |
— |
Grob(išče) |
Ljubljana |
K. o. 1736 Brinje I, parc. št. 682/11 |
|
Veliko Polje, Spominska plošča |
— |
V SV delu vasi. Veliko Polje 8 |
PADLIM [zvezda] BORCEM |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
14.2.2022 D.Divjak nedokončano |
14.2.2022. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 24.2.2022, fotografije, dopolnitev lokacije |
Spominska plošča |
Sežana |
— |
|
Spomenik nad Vitovljami |
Ob cesti, ki vodi iz Trnovega mimo Rijavcev do Krnice. Spomenik se nahaja ob vzletišču za zmaje, na točki, kjer se odcepi pot v Vitovlje. |
Ob cesti, ki vodi iz Trnovega mimo Rijavcev do Krnice. Spomenik se nahaja ob vzletišču za zmaje, na točki, kjer se odcepi pot v Vitovlje. |
Leva stran: V bližini so 1.9.1943 borci 1. bataljona Primorskega odreda napadli in uničili sovražnikov kamion s posadko Sredina: 9.1988 OO ZZB Nova Gorica Desna stran: Po tej poti so zavedni ljudje oskrbovali enote IX. korpusa z materialom Vipavske doline, Krasa in Furlanije. |
— |
— |
— |
— |
Lanko, 17.6.2019 |
— |
— |
— |
oblikovane traverze |
Nova Gorica |
— |
|
Padli partizani, Svetinje |
Po spopadu med partizani in Nemci pri Zmazkovi viničariji v Veličanah so domačini padle partizane odpeljali na pokopališče v Veličane (Svetinje) in jih pokopali. Po osvoboditvi je KO ZZB NOV Ivanjkovci dal padlim partizanom postaviti nagrobnik, ki so ga odkrili leta 1951.
|
Pokopališče Svetinje pri Ivanjkovcih. |
Filipič Marija
|
KO ZZB NOV Ivanjkovci |
1951 |
Uničeni spomeniki |
Po navedbi g. Helene Kokot iz Svetinj je stal nagrobnik v prvi vrsti ob ograji pokopališča Svetinje. Nagrobnik je odstranjen. |
Gradišnik-Gržina |
11.10.2025. 20:37 |
12.10.2025. 18:57 |
— |
Nagrobnik |
Ormož |
— |
|
Obrše |
Marmornata plošča v okvirju s simbolom Triglava na mestu v NOB požgane rojstne hiše borca Kamniškega bataljona Tomaža Novaka - Srečota (1913 - padlega v NOB 1944). Spomenik je postavila ZB Zlato polje 2. 8. 1962. Tomaž Novak je bil od avg. 1943 v Šlandrovi brigadi namestnik komandanta Kamniškega bataljona, po preosnovanju na Limbarski gori pa komandant 3. bataljona in od okt. 1943 namestnik komandanta brigade. Padel v Lipi na Dobrovljah 20. 2. 1944.
|
V gozdu ob kolovozu, desno od asfaltirane ceste, ki se med številkama 2 in 7 vzpenja nad vasjo v naselje počitniških hišic; 30 m od njenega odcepa. Ob spomeniku so vidni ostanki zidane hiše. V RKD je vrisan previsoko. |
V TEJ POŽGANI HIŠI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 6. 8. 2019 |
— |
— |
— |
— |
Lukovica |
1932 ZLATO POLJE, 1497 |
|
Spodnja Dobrava pri Moravčah |
Kamnita kvadra z vklesanimi imeni in kovinska ograja. Postavljen je v spomin na streljanje desetih talcev 18. 7. 943 ko odgovor na napad Zasavskega bataljona Kamniško-savinjskega odreda 15. 7. 1943 na nemški avto na Polšniku pri Plesu, pri čemer je bil ubit nemški inženir in nacist, v službi v Kamniku. Potem je 200 policistv napadlo bataljon v Lesu pri Štance Lazah. Ker so imeli borci ugoden položaj, so v celodnevnem boju Nemcem prizadejali izgube. Spomenik je postavila ZZB NOB Moravče junija 1946. V RKD je označen kot spomenik v Plesu, ki pa je na drugi strani doline.
|
Na zunanjem ovinku ob cesti Spodnja Dobrava--Gora pri Pečah, v Polsnikovem dolu, nad glavno cesto Moravče-Kandrše. |
zgornja plošča: PADLIM ŽRTVAM BUHNER MAKS DELALUT SILVESTER SLAPAR FRANC PRETNAR FRANC TRILER JAKOB KARL FERDINAND STAJNERERGER LUDVIK ČUK KAROL POLANŠEK JOŽE IZ (?) nedokončano Spodnja plošča: KOT ŽRTVE STE PADLI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 22. 6. 2019 nedokončano |
— |
— |
— |
— |
Moravče |
— |
|
Urbančeva lovska koča |
V Urbančevi lovski koči, v kateri so se zadrževali prvi borci Pohorske čete, je spominska soba s fotografijami in dokumentacijo, ki nas vodi vse od začetkov upora, preko padca Pohorskega bataljona, vse do prihoda Štirinajste divizije na Štajersko. Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 211. |
Poleg spomenika Pohorski četi na Fakovem koglu. |
SPOMINSKI PARK |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik, |
30.7.2022. 00:00 |
— |
— |
Lesena zgradba |
Podvelka |
— |
|
Semič, Prvi kongres kulturnih delavcev partizanov |
4. in 5. januarja 1944 je bil v Semiču prvi kongres slovenskih kulturnih delavcev partizanov. |
Semič, Šolska ulica 5, na pročelju Doma Partizan Semič. |
|
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Kermavnar, 13.10.2025 |
13.10.2025. 11:05 |
13.10.2025. 11:05 |
— |
Spominska plošča |
Semič |
K. o. 1527 SEMIČ, št. parc. *491 |
|
Viktor Kraševec, pokopališče Podcerkev |
Viktor Kraševec, po rodu iz Dan, je bil eden izmed tistih ranjenih partizanov, ki so se med roško ofenzivo zdravili v bolnici Ogenjca ter bili premeščeni v bližnjo kraško jamo. Skriti v jami, katere lokacijo je bila izdana, so se sami odločili, da jih preden padejo v roke italijanskega okupatorja, njihova bolničarka Mimica ustreli. SIstory navaja: Ime in priimek: Viktor Kraševec, Oče: Alojzij, Mati: Ivana, Priimek matere: Kraševec, Po domače: Blaže, Datum rojstva: 20.10.1917, Kraj rojstva: Dane, Kraj bivanja: Podcerkev, Zakonski stan: samski, Poklic (soc. status): mesarski pomočnik, PODATKI O SMRTI , datum smrti / izginotja: 31.07.1942, kraj smrti / izginotja: Ogenjca, kraj pokopa: Podcerkev, država pokopa: Slovenija Viktor Kraševec, Sistory Geslo: BolnicaOgenjca123 |
Grob leži v sedmi vrsti pod cerkvijo ter je peti od desne strani proti sredini. |
RODBINA KRAŠEVEC |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D. Divjak 31.5.2025 |
31.5.2025. 00:00 |
— |
— |
Grob |
Loška Dolina |
K.o. 1635-PODCERKEV, št. parc. *73 |
|
Gorenja Trebuša, padlim borcem NOV |
Posebnost spomenika je, da so imena spisana v notranjosti zemljevida Jugoslavije. Arh, Andrej Maligoj. Odkrit 4. 7. 1975. Spomenik v obliki betonske stene, ki se zaključuje s šestimi plamenicami je postavljen na vzpetino, do njega vodi stopnišče. Na steno je pritrjen bronasti obris zemljevida Jugoslavije z imeni žrtev druge svetovne vojne iz vasi in okolice. EŠD 28077 |
Iz D. Trebuše po cest v Gorenjo Trebušo. Pripeljemo se do križišča kjer se pred nami prikaže spomenik, do katerega vodijo stopnice. v bližini nekdanjega zadružnega doma, Gorenja Trebuša 41 bližini nekdanjega zadružnega doma, Gorenja Trebuša 41. |
LEPO JE VEŠ MAMA, LEPO JE ŽIVETI, TODA, ZAKAR SEM UMRL, BI HOTEL ŠE ENKRAT UMRETI! PADLI BORCI NOV BREZAVŠČEK MATIJA 1914-1943 ČIBEJ CIRIL 1914-1942 ČIBEJ FRANC 1923-1944 FELC JOŽEF 1918-1943 FELC LUDVIK 1921-1943 GABRŠČEK KARLO 1911-1943 GRUDEN PETER 1919-1943 JAN JUSTIN 1924-1943 KRIVEC TOMAŽ 1915-1944 KUMAR ŠTEFAN 1920-1945 LIPUŠČEK IGNAC 1919.1944 OBLAK IVAN 1905-1944 PAVŠIČ VIKTOR 1917-1943 SEDEJ LUDVIK 1917-1944 SKOK ALBERT 1926- 1943 SKOK IVAN 1925-1943 ŠKVARČA ANTON 1902-1943 ŠULIGOJ MIRKO 1924-1943 VONČINA CIRIL 1925-1943 VONČINA PETER 1925-1945 GRUDEN IZIDOR 1911-1945 HVALA FELIKS 1914-1945 KOVAČIČ CVETKO 1925-1943 KUMAR FRANC 1919-1943 LIČER ALBERT 1923-1944 MRAK DIONIZIJ 1912-1943 OGRIČ ALBERT 1920-1944 POLJANEC ALBERT 1924-1943 SEDEJ VIKTOR 1912-1943 SSKOK CIRIL 1904-1943 SKOK JOŽEF 1928-1945 ŠKVARČA FRANC 1903-1943 VONČINA ALOJZ 1909-1943 VONČINA PETER 1911-1943 ŽRTVE FAŠIZMA GRUDEN ANDREJ 1913-1943 LIČER FRANC 1927-1943 HVALA VALENTIN 1892-1944 LIKAR IVANA 1919-1944 MAKUC ALBIN 1923-1944 OGRIČ ALBERT 1923-1944 PIRIH LUDVIK 1931-1944 PODGORNIK ANTON 1879-1943 POLJANEC VIKTORIJA 1907-1943 REJEC MIROSLAV 1922-1944 SKOK FRANC 1913-1945 SKOK GREGOR 1898-1943 SKOK JULIJANA 1898-1945 ŠKVARČA ALOJZ 1907-1945 ŠKVARČA EDMUND 1900-1944 TRUŠNOVEC ŠTEFANJA 1912-1945 |
— |
— |
— |
— |
Vojko Hobič,28.9.2019 |
— |
— |
— |
Spomenik |
Tolmin |
— |