• Elizabeta Wenger. Sistory. 

»Priimek in ime, partizansko ime                  Venger Lizika-Živka
Leto in kraj rojstva                                        28. 8. 1921 Gačnik
Datum vstopa v NOV in POS                       VI. 1944
Poklic                                                            poljska delavka
Ostalo                                                           1. bataljon Pohorskega odreda, 7. 8. 1944 padla   
                                                                      v Kapli«

• Milan Ževart, Lackov odred, 2. knjiga, Knjižnica NOV IN POS, Maribor: Založba Obzorja, 1988, str. 846.

• Fotografija: Wenger Lizika - Živka Geneanet, Pokopališče Jarenina, str. 34. 

[križ]                                               

[fotografija v medaljonu]

WENGER LIZIKA - ŽIVKA
* 28. VII. 1921        +8. VIII. 1944

PADLA NA KAPLI ZA SVOBODO

Osrednji spomenik na pokopališču v Davči je posvečen vsem borcem, ki so padli v Davči, in žrtvam fašističnega nasilja. Relief na spomeniku je izdelal akademski kipar France Rotar iz Medvod.

Razprostranjena vas Davča je bila vsa vojna leta prava partizanska trdnjava in večinoma osvobojeno ozemlje, vaščani so vseskozi sodelovali s partizani, ki so v varnih domačijah in bunkerjih vedno našli mirno zatočišče. Tu so delovale enote Gorenjskega vojnega področja, številne partijsko-politične ustanove, tehnike in tiskarne, bolnišnica, cela vrsta partizanskih delavnic, kurirskih postaj ipd. 12. julija 1943 je bila v Davči ustanovljena Gorenjska, pozneje imenovana Prešernova brigada. Nemci in domači izdajalci so se Davči upali približati le v največjih hajkah in ofenzivah, največ zločinov so tu izvršili v zadnjih mesecih vojne. V Davči je okupator pobil 53 borcev, od tega 21 domačinov in 32 nepoznanih borcev, predvsem iz vrst Prešernove, Kosovelove, Gradnikove brigade, Gorenjskega vojnega področja in Škofjeloškega odreda.

Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 72-73.

Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/dav269a.html

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 264.

1941        1945

ČAST JUNAKOM, KI TU SPIJO

MED VRHOVI IN GOZDOVI

BRATJE V BOJU, BRATJE V SMRTI

KOT ISTE MATERE SINOVI.

Vir: knjiga Pomniki NOB na območju občine Sevnica, str. 76.

Ob 20. obletnici

partizanske šole

na Razborju,

v spomin

padlim učencem te šole.

Zveza borcev NOV

V času od 28.9.1942 do poletja 1943 je bila na tem mestu lesena koča, v kateri so imeli partizani svoje taborišče in je v njej umrl narodni heroj Janko Premrl-Vojko.  4.7.1958 je bila pred kočo odkrita spominska plošča in predstavljena rekonstruirana koča. Sedaj koče ni več. Na njenem mestu je iz jeklenih cevi zvarjena konstrukcija, ki predstavlja kočo v naravni velikosti. Pod njeno »streho« pa je pomanjšana maketa originalne koče. Nasproti ji stoji konstrukcija, ki predstavlja zemljanko.

Na bližnji naravni skali je postavljena spominska plošča.

Datum odkritja prvotnega obeležja:  4.7.1958

Datum odkritja obnovljenega obeležja:  20.6.1998

Foto: Miloš Kermavnar

EŠD 4802

Geslo: herojsmrt123

NOV ROD ZDAJ TVOJE SETVE KLASJE ŽANJE
V SVOBODNI ZEMLJI, KI TI GROB ZAGRINJA
IN PRVEGA MED PRVIMI SE TE SPOMINJA.

[zvezda]

SMRTNO RANJEN V BORBI S
FAŠISTI PRI IDRIJSKI BELI JE NA
TEM MESTU DNE 22. FEBRUARJA 1943
UMRL NARODNI HEROJ
JANKO PREMRL - VOJKO 
KOMANDANT I. PRIMORSKE BRIGADE

       napis na ploščici na zadnji strani makete:

TABOR VOJKOVE ČETE 1942 - 1943
Na maketi je bivalna baraka in zemljanka.
Ostali objekti so kuhinja, stražarsko mesto,
opazovalnica in stranišče.
Spominsko območje je ob pomoči delavcev s
Primorske uredilo Območno združenje borcev in
udeležencev NOB Idrija - Cerkno.
20. junij 1998

• Ludvik Kredar. Sistory. 

»SEZNAM BORCEV X. SNOUB LJUBLJANSKE
[…]
Kredar Ludvik, 1916, Prevorje, Šentjur pri Celju, padel 19. 1. 1945 pri Zaplazu, Žužemberk«

• Borivoj Lah - Boris, Ljubljanska brigada, Ljubljana: Odbor skupnosti borcev Ljubljanske brigade, 1990, str. 425.

»K
I.
[…]
15, KREDAR Ludvijk, partizan. Rodil se je 1916 na Prevorju, Šentjur pri Celju. Padel je 19. januarja 1945 v Zafari (Žužemberk).
(Vir: B. Lah, Ljbuljanska brigada, str. 307 in 425.«

• Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 3. knjiga – prvi del, V bojih z okupatorjevimi sodelavci padli slovenski partizani, V Ljubljani: Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 2002, str. 436.

• Fotografija: Kredar Ludvik Geneanet, Pokopališče Trbovlje Gabrsko, str. 61. 

[vrtnice]                                                                       

KREDARJEVI
SIN LUDVIK   * 21. 8. 1916 PADEL 20. 1. 1945

• Jože Rajšek. Sistory.
  datum rojstva: 28. 1. 1923, kraj rojstva: Klek nad Trbovljami, vojni status: Civilist, datum smrti: 30. 7. 1942, kraj smrti: Celje, kraj pokopa: Gradec, država pokopa: Avstrija, vzrok smrti: Talec - ustreljen, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote

»Streljanje talcev in odgon svojcev v taborišča
[…]
30. julija 1942 v Celju (70 talcev)
[…]
RAJŠEK Jože, roj. 28. 1. 1923 v Kleku nad Trbovljami, trgovski pomočnik, Laško 4«

• Lojze Požun, Trbovlje v NOB 1941−1942, Trbovlje: Občinski odbor ZZB NOV, 1986, str. 509.

• Fotografija: Rajšek Jože Geneanet, Pokopališče Trbovlje Gabrsko str. 74. 

[razpelo]                                                       

RAJŠEK

JOŽE   28. 1. 1923    PAD. 30. 7. 1942

Tri plošče na zidu. Na levi strani groba stoji steber z izpisanim posvetilom. Urejen je bil 1955 na pobudo Krajevnega odbora ZB NOV Orehovica.

Šepet časa: zbornik spomenikov in spominskih obeležij v občini Šentjernej, Šentjernej: Krajevni odbor ZZB in udeležencev NOV, 2002, str. 22.

EŠD 4220

1941

1945

prva plošča:

BORCI:

MIHOVO:ČUKAJNE FRANC IN LOJZE

MOKROPOLJE: PAVLIN FRANC

GOTNA VAS: ROZENBERGER FRANC

METLIKA: REZEK IVAN

AKTIVISTI:

GOR.STARA VAS: kOSMAČ JANEZ IN JOŽE

GOR. VRHPOLJE: HUDOKLIN JOŽE

MOKROPOLJE: AMBROŽIČ JOŽE

ŽRTVE:

ČUČJA MLAKA:JANŽEKOVIČJOŽE

GOR.STARA VAS: UCJAK ANTON

GOR.VRHPOLJE:HUDOKLIN MARTIN

POLHOVICA: ERŠTE ALBIN

GORNO VRHPOLJE: HUDOKLIN JOŽE

2.PLOŠČA:

VSEM ZNANIM IN OVANAJSTIM NEZNANIM BORCEM KI SO DAROVALI ŽIVLJENJE ZA SVOBODO IN NEODVISNOST VEČNA SLAVA IN HVALA TER LAHKA SLOVESTNA ZEMLJA

LUŠINA JOŽE DRAŽGOŠE

GROBIŠČE UREDIL OB 10 LETNICI OSVOBODITVE KO ZBOREHOVICA

3. PLOŠČA:

BORCI:

OREHOVICA: RANGUS ANTON
 ŠIŠKO MARTIN ZAGORC FRANC

TOLSTI VRH: GORJANC ALOJZ KRANJC FRANC

HRASTJE: FRANKO FRANC JOŽE IN VIKTOR SREBRNJAK FRANC

AKTIVISTI:

CEROVI LOG:
BREGAR FRANC LIPEJ JOŽE

OREHOVICA: MAZNIK JOŽE

ŽRTVE:

CEROVI LOG: BRATKOVIČ MARIJA ERJAVEC IVAN IN MARIJA

TOLSTI VRH: BOŽIČ JANEZ MALI JOŽE RAJK FRANC

Alojz Gregurec. Ni v Sistory. 

• Fotografija: Gregurec ALojz Geneanet, Pokopališče Cirkulane, str. 45. 

GREGUREC  ALOJZ  
* 1927  -  + 1944  
STRELJAN OD NJEMAČKOG  
                        OKUPATORA  

EŠD: 11587

Spomenik je iz profiliranega, obdelanega kamna, z vgrajeno pravokotno granitno ploščo, velikosti 80 x 60 cm, z vklesanimi imeni talci in krajev. Nad njo je izklesana zvezda, velikosti 42 cm.

Ta del spomenika, zgornji kvader, stoji na spodnjem kvadru, velikosti 120 x 45 x 50 cm, vse skupaj pa stoji na nosilni betonski plošči, velikosti 200 x 200 x 25 cm.

Spomenik so postavili 1958. leta.

Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 73.

NA TEM MESTU SO PADLI KOT ŽRTVE FAŠISTIČNEGA TERORJA ČLANI TERENSKEGA ODBORA OF TOMIŠELJ 23.7.1942.

BREST:

MODIC FRANC, ŠUŠTERŠIČ ANTON, ŠVIGELJ IVAN, KUMŠE JANEZ, POŽAR JOŽE, PERŠIN SLAVKO;

TOMIŠELJ:

MAVEC IVAN, KUMŠE ANTON, ŠUŠTERŠIČ FRANC, MAVEC JANEZ, TEHOVNIK JOŽE;

PLANINICA:

MAVEC JANEZ

VRBLJENE:

MOBIČ ANTON

GORICICA:

KRAŠOVEC VALTER

SLAVA JIM!

Vir teksta in fotografije: 

Šepet časa: zbornik spomenikov in spominskih obeležij v občini Šentjernej, Šentjernej: Krajevni odbor ZZB in udeležencev NOV, 2002, str. 21.

TUKAJ POČIVA
NEZNANI PARTIZAN
CANKARJEVE BRIG.

Monumentalno marmorsko spominsko obeležje borcem in žrtvam okupatorjevega nasilja z Rovišča in okolice Zasavja je postavljeno na kraju, kjer leži grob petih neznanih partizanov. Urejeno je kot grobišče in to prikazuje v tla vzidan pokrov sarkofaga, na katerem leži rdeča petkraka zvezda. Ob njem pa stoji arhitektonski blok v obliki pokončnega dvometrskega kvadra, kateremu pripada še bronasti figuralni relief, ki prikazuje povezane skupine postavljenih borcev, ranjencev in talcev. Spodaj pa je pritrjena še bronasta posoda za cvetje. Avtorja sta arhitekta Franc Berdajs in kipar Vekoslav Bombač. Spomeniško obeležje je bilo odkrito 4. 7. 1959.

OPIS DOGODKOV: V Rovišču so se med vojno zadrževali nekateri zasavski politični akrivisti in od leta 1943 še večje partizanske enote, domačini pa so jih oskrbovali s hrano in podobno. Tudi deset vaščanov se je pridružilo partizanski vojski, štirje pa so celo darovali življenje za svobodo. 

VIRI: Forte, Aleksandra. Spomeniki Zasavja - Hrastnik, Trbovlje, Zagorje. Zasavski muzej, 2002.

EŠD 19292

PADLI BORCI IN ŽRTVE

FAŠISTIČNEGA NASILJA

1941 - 1954

+ seznam 41 IMEN BORCEV IN ŽRTEV OKUPATORJEVEGA NASILJA

Iz kamna oblikovan visok spomenik s posvetilnim napisom. V njegovi bližini stoji informacijska tabla.

Po prihodu 14. divizije na Štajersko februarja 1944 je oddelek štaba divizije, vodil ga je pesnik France Kosmač, pozneje filmski režiser in scenarist, ustanovil tudi ciklostilno razmnoževalno tehniko »SOVA«. Delovala je v gostem smrekovem gozdu pod Skrivnim hribom v Mislinjskem Jarku blizu potoka 180 m nižje od te lokacije. Po gozdni vlaki navzdol si lahko ogledate sledove nekdanje tehnike. Cestne povezave v tem delu Pohorja so bile zgrajene v desetletjih po osvoboditvi.
Tehniko »SOVA« je vodil Aleš Tičar - Mak.
Ciklostilni papir, matrice in tiskarske barve so sem pošiljale tudi brigade. Tiske so razpečevali preko kurirskih postaj po vsej Sloveniji.
Tudi tehnika »SOVA« je opravila izjemno pomembno kulturno in vojaško poslanstvo v viharjih 2. svetovne vojne. Tiskali so številne pesmi, ki so bodrile slovenske uporne ljudi in jih obveščali o zmagah partizanske vojske.
Njihovo uspešno delo so vsestransko podpirali pogumni in preprosti ljudje iz sedanje občine Mislinja in širše okolice. Bili so neverjetno iznajdljivi, včasih tudi predrzni v akcijah. Preveval jih je duh medsebojnega zaupanja in vera v zmago. 
S tem spominskim obeležjem ohranjamo vrednote narodnoosvobodilnega boja.

Vir: informacijski pano pri spomeniku (Potočnikova domoznanska zbirka, 2010).

PARTIZANSKA TEHNIKA 

"SOVA"

OD AVGUSTA 1944 DO MAJA 1945

KRAJANI OBČINE MISLINJA

2010

Od oktobra leta 1944 do 1945 je v skrivnem prostoru Mlinarjevega kegljišča na Kropi delovala tiskarnaTehnike 4. operativne cone, imenovana 8M. Nemci kljub večkratnemu ogledu objekta skrite tiskarne niso odkrili.

Tiskarski stroj Super Heidelberg so pripeljali z Moravškega. Transport je potekal preko Trojan, Motnika, preko Menine planine v Bočno. Transport sta spremljala dva bataljona borcev in enot IV. operativne cone. Prevoz je trajal dva dni. Postavili so ga v kegljišče pri Kranjcu v Kropi, kjer je bil gospodar izgnan. Doma so bile njegove sestre.. V kegljišču so namestili tudi omare s črkovnim materialom. Tako je bila stavnica v istem prostoru s strojem, karje bilo zelo ugodno. Problem je bil ker v kegljišču ni bilo elektrike in z njeno napeljavo so imeli precej težav. Stroj je bil namreč na električni pogon. Edini, ki je imel poleg osebja dostop v tiskarno, je bil kurir, ki je prinašal rokopise, živež in drug potreben material. Ta je tudi odnašal tiskano literaturo. Tu so največ tiskali Slovenskega poročevalca. Vodja tiskarne je bil Gojmir Melik.

Spominska plošča je bila odkrita leta 1955.

Vir: arhiv Združenja za vrednote NOB Zg. Savinjske doline in Rado Zakonjšek - Velika preizkušnja

V TEM POSLOPJU JE DELOVALA PARTIZANSKA TISKARNA 1944 - 1945