| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Voklo - spominska plošča žrtvam nacizma in fašizma |
OPIS OBELEŽJA: Spominska plošča je iz črnega marmorja. Črke napisa so pozlačene. Marmornata plošča je posvečena šestim padlim žrtvam nacističnega nasilja med NOB. Načrt je naredil Hinko Ciglič, 18. 12. 1955 jo je odkrila Zveza borcev NOV Voklo. OPOMBA: Spominska plošča je bila pritrjena sredi severne fasade zadružnega doma v Voklem. Sedaj se nahaja v avli Športno – kulturnega doma. VIRI: Pomniki NOB v občini Kranj, str. 190. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 234. Samo tako živi narod: pomniki predvojnega naprednega delavsko-kmečkega gibanja in NOB v Šenčurju in okolici, Šenčur: KO ZZB NOV Šenčur, Visoko in Voglje, 1989, str. 99. http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=20932 EŠD: 20932, memorialna dediščina |
Spominska plošča je pritrjena v avli Športno – kulturnega doma, desno od vhoda. |
ŽRTVAM NACIZMA IN FAŠIZMA V LETIH 1941 – 1945 ŽIVLJENJE SO DALI ZA SVOBODO GORJANC JANEZ roj. 1903, padel 1944 na Colu JAGODIC FRANC roj. 1907, padel 1944 na Črnem vrhu JENKOLE LEOPOLD roj. 1915, padel 1943 v Kranju KALAN ANTON roj. 1924, padel 1945 v Beogradu ŠTEFE FRANC roj. 1903, umrl 1944 v Mauthausenu KALAN JANEZ roj. 1917, umrl 1942 v Auschwitzu |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Kržan ZBNOB KO Šenčur, Lado Nikšič, september 2014 |
— |
— |
— |
spominska plošča |
Šenčur |
— |
|
Spominsko znamenje pri Počevu |
V mesecu avgustu so pridivjali raztrganci na domačijo Ožbalta Grabnerja, po domače pri Počevu in zverinsko ubili pet domačinov, prizanesli pa le gospodinji z novorojenčkom. Na domačiji je spominska plošča, ki so jo odkrili 18. avgusta 1974 in nemo priča o krvavem grozodejstvu. Vir: Spomeniki in znamenja NOB v Mežiški dolini avtorja: Prof. Janez Mrdavšič in Alojz Krivograd |
Spominska plošča je na steni domače hiše pri Počevu ob cesti Črna - Javorje. Pot se odcepi na vrhu kjer je križišče za Jazbino levo in Javorje desno. Tu tu zavijemo desno , kjer je druga kmetija ob cesti. |
OB ZORENJU ŽIT SO PADLI OD RAZTRGANCEV POBITI POČEV OČE OŽBI GRABNER, DEDI OŽBOLT, FANIKA, BABICA LONCA MODREJ, PAVLA BRUMEN 12 AVGUST 1944 |
— |
— |
— |
— |
A. Ovnič, 7. maj 2017 |
— |
— |
— |
Spominska plošča na fasadi |
Črna na Koroškem |
— |
|
Tržič - Grobišče NOB |
Tu je pokopano 43 žrtev NOB. Urejeno 1. maja 1958 po načrtu arhitekta Antona Bitenca, v štiri vrste postavljeni kamniti kvadri z imeni padlih. Plošča je na starem posnetku drugačna, datum postavitve nove ni poznan.
|
Tržiško pokopališče, v parku SV od cerkve. |
KDOR MIMO GREŠ USTAVI SVOJ KORAK |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 27. 12. 2017 |
— |
— |
M. Kermavnar, 28.9.2022, napis na spomeniku in fotografiji 4/1 in 4/2 |
grobišče in spomenik |
Tržič |
— |
|
Spominska plošča, posvečena padlim borcem veterinarjem |
Spominska plošča je vzidana ob vhodu v Veterinarsko postajo Mozirje. Postavljena je bila 8. septembra 1982. Podatki so iz knjige: Samo en cvet (Karel Destovnik - Kajuh) : Mozirje in Rečica ob Savinji v obdobju NOB zbornik |
Veterinarska postaja Mozirje, Cesta na Lepo Njivo 10 |
V SPOMIN PADLIM VETERINARJEM V NOB Z OBMOČJA OBČIN MOZIRJE IN VELENJE JOŽE BERGANT 1942 LOJZE KOREN 1942 JOŽE KODELA 1945 8. 9. 1982 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Marjan Borovšak, 13.10.2018 |
— |
— |
— |
Marmorna plošča |
Mozirje |
Ljubija, 41/5, Veterinarska postaja Mozirje |
|
Jožef Podlešnik |
Fotografije in opis je prispeval Boris Blagotinšek, ZB NOB Mežica. |
Na Narovskem vrhu nad Naravskimi ledinami. |
Jožef PODLEŠNIKpadel 11. 5. 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
13.6.2022. 00:00 |
— |
— |
tabla |
Črna na Koroškem |
— |
|
Gorica pri Šmartnem |
Tu v Rebčevi hiši je bila med leti 1941 - 1945 partizanska postojanka, dom zavedne družine, ki je padla v bojih NOB. Spominska plošča odkrita leta 1961. EŠD 4423 |
Gorica pri Šmartnem 48. Hiša stoji v jugozahodnem delu naselja, na manjšem griču v jugovzhodnem delu zaselka. |
DOMAČIJA REBČEVIH JE BILA ZVESTA PARTIZANSKA POSTOJANKA V LETIH
1941 - 1945. VSEH 11 ČLANOV DRUŽINE JE SODELOVALO V NARODNOOSVOBODINI BORBI. OD
TEH SO PADLI MIRKO UMRL 1944 V DACHAU DANILO PADEL OKTOBRA 1943 NA PRIMORSKEM
JOŽE SEKRETAR SKOJ ZA PREKMURJE PADEL OKTOBRA 1944 V NOVI VASI PRI CELJU DANICA
SEKRETARKA SKOJ ZA TEREN ŽALEC PADLA MAJA 1944 NA MOSTU PRI KASAZAH. SLAVA JIM V
SVOBODNI DOMOVINI ZB NOV ŠMARTNO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik neobiskano nedokončano, foto Google Street view
Stane Gradišnik, 27. 09. 2020 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Žalec |
— |
|
Ročinj, Spomenik NOB |
V urejen prostor je postavljen spomenik, ki simbolizira Triglav. Z zadnje
strani prostor omejuje saniran zid, na katerega je pritrjena napisna plošča.
Avtor I. Simčič. Posvečen je padlim vaščanom v drugi svetovni vojni. |
Spomenik stoji v južnem delu naselja, južno ob cesti Nova Gorica - Tolmin. Hiša v bližini: Ročinj 4 |
[zvezda] PADLI V BORBI BAVČAR IVAN 1926 1943 UMRLI ZA POSLEDICAMI NOV ČUK ZDENKO 1923 1947 ŽRTVE FAŠISTIČNEGA TERORJA IPAVEC ANTON 1891 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar |
9.4.2020. 00:00 |
— |
M. Kermavnar,7.9.2021, fotografije, napis na spomeniku |
— |
Kanal ob Soči |
2265 ROČINJ, 100/6 |
|
Padla kurirja I. Koroške čete |
Visokogorska kmečka domačija pri Hedu v Koprivni je bila zavedna, napredna in je bila pomembna baza za partizane. prijazno je sprejemala borce že od poletja 1942. Tu so imeli koroški partizani svojo glavno postpostojanko in javko. Od tod so hodili na akcije, sem so se vračali, tu so se hranili in zdravili. V novembru 1942 so Hedovo domačijo obkolili Nemci. V neenakopravnem boju sta padla kurirja Prve koroške čete Marjan Čater - Petja iz Migojnic in Jožef Polc - Don iz Zagorja. V spomin na ta tragični dogodek so 11. avgusta 1979 odkrili ob gozdni cesti Kopšrivna - Solčava blizu Hedove domačije spominsko znamenje. Vir: Spomeniki in Znamenja NOB v Mežiški dolini Avtorja: Prof. Janez Mrdavšič in Alojz Krivograd |
Ob cesti Koprivna - Solčava tik za odcepom na domačijo Hed stoji ob cesti spomenik |
17.11.1942 STA TU PADLA BORCA I. KOROŠKE ČETE ČATER MARJAN - PETJA ROJ. 1925 POLC JOŽEF - DON ROJ. 1919 POKLONIMO SE NJUNI ŽRTVI |
— |
— |
— |
— |
A. Ovnič, 8. maj 2017 |
— |
— |
— |
Na grobo obdelanem napravilnem peterokotnem kamnu pritrjena plošča |
Črna na Koroškem |
— |
|
Spominsko znamenje na Podbrškem |
Januarja 1944je Šlandrova brigada napadla črno na Koroškem, pri umiku pa je brigadna saniteta morala dva ranjenca pustiti pri kmetu Jožetu Gutovniku, po domače Podbržniku. Nemci so brigadi sledili, našli oba ranjena partizana, ju sežgali skupaj z domačijo in ustrelili gospodarja in gospodinjo. V spomin na strašni zločin so 21. julija 1975 odkrili nad gozdno cesto v bližini Najevske lipe ob pogorišču nekdanje Podbrške donačije spominsko ploščo. pritrjena je na veliko skalo. Vir: Spomeniki in znamenja NOB v Mežiški dolini Avtorja: Profesor Janez Mrdavšič in Alojz Krivograd |
V Ludranskem vrhu, 200 m pred Najevsko lipo če pridemo iz smeri ceste Črna na Koroškem - Sleme. Ali pa 200m naprej od Najevske lipe če pridemo iz smeri Črna na Koroškem - Bistra -Najevska lipa in se krožno vračamo v Črno na Koroškem. |
V ŽARU PODBRŠKE STA DOMAČIJE ZGORELA RANJENA PARTIZANA IN GOSPODARJA. ON IN ONA USTRELJENA 21. JANUARJA 1944 |
— |
— |
— |
— |
Alojz. Ovnič, 15. maj 2017 |
— |
— |
— |
Na večjo skalo pritrjena spominska plošča |
Črna na Koroškem |
— |
|
Miško Škafar. |
Na pokopališču v Bratoncih je spomenik borcu NOV Mišku Škafarju.Vir: Vodniik po partizanskih poteh. |
Pokopališče Bratonci. |
Tu počiva borec NOB ŠKAFAR MIŠKO ustreljen iz zasede pri Mostju 6. 9. 1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik-Gržina |
16.5.2025. 00:00 |
— |
Gradišnik-Gržina, dodala posnetek št.1 |
Nagrobnik. |
Beltinci |
— |
|
RAČE-Spominska plošča uspeli razorožitvi sovražnikovih transportov |
Priprave na osvoboditev so intenzivno potekale tudi na železnici, kjer so imeli partizani precej sodelavcev. Še posebno aktvni so bili na postajah v Račah, na Pragerskem in v Slovenski Bistrici. Članica okrožnega komiteja KPS Maribor Marija Falež-Mica Rokova ter obveščevalca Feliks Vindip-Srečko in Jože Gašperšič so se nekaj dni pred koncem vojne odločili, da bodo ustavili promet na progi Pragersko-Maribor in prevzeli železniško postajo v Račah. Obveščeni so bili o transportih po tej progi. V noči od 8. na 9. maja 1945 je Feliks B+Vindiš s svojo skupino v bližini raške postaje miniral in razdrl del proge. V tem času je Mica Tokova s svojimi sodelavci razoržila okupatorjevo osebje na železniški postaji in vodstvo postaje zaupalo svojemu sodelavcu Antonu Pšeničniku. Ta se je takoj povezala z železničarji sosednjih postaj. Na postajnem poslopju v Račah je zavihrala slovenska zastava s petokrako zvezdo. Nemško izvidnico, ki je prispela z drezino, so partizani s svojim odločnim nastopom prepričali, da je zahteva po ustavitvi prometa in oddaji orožja sklep partizanskih brigad, ki so v neposredni bližini in Rdeče armade, ki je že v Mariboru. Zvijača je popolnoma uspela. Nemci so položili orožje. Tako je bilo tudi nadaljnimi tremi nemškimi in italijanskim transportom in razorožitvijo brez težav. Položaj pa je nastal napet, ko sta prispela dva transporta z ustaši, ki niso hoteli oddati orožja. Šele po dveurnem pregovarjanju in domiselnih grožnjah partizanov so se ustaši vdali. Zatem je prišel samo še en nemški transport, ki so ga partizani prav tako razorožili.Edina partizanska žrtev te velike drzne akcije je bil Alojz Rečnik, sekretar odbora OF Rače, ki je bil smrtno zadet zaradi nesrečenega primera. Tega dne je bilo med Pragerskim in Ponikvo ustavljenih še več transportov, ki pa niso nadaljevali vožnje proti Mariboru. . Da je bila akcija v Račah resničnouspešna, kaže dejstvo, da ni bilo nobene škode ali izgub in da je s to akcijo ostalo Jugoslaviji ohranjenih okoli 2000 vagonov in 100 lokomotiv, nepoškodovane pa so ostale tudi železnoške naprave. Spominska plošča je bila odkrita 11. maja 1985. Vnik spominskih obeležij NOB v občini Maribor-Tezno, Maribor , julij 1987 |
Na železniški postaji Rače je na peronski strani vgrajena spominska plošča. |
V DNEH OD 8. DO 10. MAJA 1945 SO NA TEJ POSTAJI AKTIVISTI OF S POMOČJO ŽELEZNIČARJEV IN DOMAČINOV RAZOROŽILI 7 ŽELEZNIŠKIH TRANSPORTOV DO ZOB OBOROŽENIH SOVRAŽNIKOV |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D.Divjak, 29.april 2020 |
29.4.2020. 00:00 |
— |
Obiskalin poslikal Urh Ferlež 1. 9. 2023 |
Spominska plošča |
Rače - Fram |
K.o.: 716-RAČE |
|
Tržič - Tončka Mokorel |
Ni v RKD. Predvojna komunistka Tončka Mokorel je delovala v Vzajemnosti, pri stavki 1936, v demonstraciji proti draginji 1940 in v stavki tkalk 1941. Bila je kurirka v Tržiški četi. Nemci so jo ujeli in zaprli v Begunje in potem v Mauthausen in Ravensbrück. Umrla je po mučenju 9. dec. 1942 v plinski celici in bila sežgana v krematoriju. Ploščo so odkrili delavci leta 1955 ob praznovanju 70-letnice BPT. Od spomenika do spomenika NOB v občini Tržič, Tržič: Družbenopolitične organizacije, Skupščina občine, 1981, str. 85. |
Ob vhodu v nekdanjo Bombažno predilnico in tkalnico Tržič, 40 m levo od mostička pri parkirnem prostoru, 10 m zahodno od kipa, na JV fasadi tovarniškega poslopja. |
"ZATO KER UMIRAMO -- /M. BOR/ BORKI TER ORGANIZATORKI HVALEŽNI DELAVNI KOLEKTIV BPT OB 70-LETNICI OBSTOJA PODJETJA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 27. dec. 2017 |
— |
— |
— |
kamnita plošča |
Tržič |
— |
|
Pobitim Kostanjevčanom |
Varovan po zakonu o vojnih grobiščih z odlokom SO Krško št. 3-63-2/85 z dne 5. 2. 1986 - razglašen za zgodovinski spomenik. Posvečen 25 talcem iz Kostanjevice, ustreljenim na tem mestu 21. 10. 1943. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 128. EŠD 5755 |
V rondoju pred mostom skrenete prvi izvoz levo, na ovinku ob cesti proti Malencam kmalu viden spomenik. |
OB VDORU NA OSVO BOJENO OZEMLJE 21. OKTOBRA 1943 SO NEMŠKI FAŠISTI ZVERINSKO POBILI PETINDVAJSET KOSTANJEVČANOV . V DELU ŽIVELI PONOSNO TPELI SMELO SE UPRLI SE LJUDSTVU ŽRTVOVALI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Anton Petrovič, 13. 8. 2017 |
— |
— |
— |
spomenik - kenotaf |
Kostanjevica na Krki |
Kostanjevica, 825/2, Župnija Kostanjevica na Krki |
|
Srednja Kanomlja, Plošča posvečena II. Trnovski četi |
Spominska plošča, pravokotne oblike (62 x 46 cm) izdelana iz granita in z vklesanim napisom. Jeseni 1942 je iz Srednje Kanomlje in sosednjih vasi odšlo več fantov v partizane. 10.12.1942 so se borci novinci zbrali pred Šinkočevo hišo in zaprisegli. Ustanovljena je bila 2. trnovska četa, ki je imela taborišče na Žirovčkovi planini. Spominska plošča je vzidana na hiši pri Šinkovcu, odkrita 19.8.1962. Spominsko znamenje je v četnem taborišču v gozdu na Žirovčkovi planini, odkrito 19.8.1962. Datum odkritja: 19.8.1962 Foto: Miloš Kermavnar EŠD 19484 |
Spominska plošča je locirana na vzhodni fasadi male stare hiše, ki je nekdaj bila dom gostačev, 50m od domačije pri Šinkovcu, Srednja Kanomlja 25.
|
NA MESTU TEM SO SE ZAKLELI. OSEMNAJST JIH JE BILO. ČEZ TEDEN DNI SO NASTOPILI POT V SVOBODNE GOZDOVE. JE SLUTIL KDO TEDAJ, DA BO FAŠISTE TIK ZA TEM ZASULA S KROGLAMI DRUGA TRNOVSKA ČETA. 10.12.1942 – 19.8.1962 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Miloš Kermavnar, 20.10.2019 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Idrija |
K. o. 2351 Idrijske Krnice, parc. št. 661/5 |
|
Skladišče bencina |
Odkrit 23. 4. 1963.
|
Na skali desno ob vhodu v Postojnsko jamo. |
TU JE DNE 23. 4. 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po fotografijah Urške Perenič |
8.7.2020. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Postojna |
— |
|
Grob neznanega ruskega partizana |
Neznani ruski partizan je omahnil skupaj s konjem v grapo in umrl, ko je odhajal iz Benečije v enotov notranjost Slovenije. Za grob že vrssto let skrbi Cene Lapanja iz Tolmina. |
Iz vasi Selece po stezi proti slapu Brinta. Ko pridemo do potoka Malenšček, takoj ko ga prečkamo uzremo grob. Priporočamo dobro obutev in palice. |
Tukaj počiva neznani ruski vojak - partizan 1941 - 1945 |
— |
— |
— |
— |
Vojko Hobič 26.12.2018 |
— |
— |
— |
Grob |
Tolmin |
— |
|
Brezovica pri LJ, kraj. pokopališče - spomenik padlim borcem in ŽFN |
EŠD 11539 - spominski objekt in kraji. Nad pravokotno grobno površino stoji zidan kamniti nagrobnik velikosti okoli 1,5 x 2,00 m, z dvema, med tri stebre, vdelanima kamnitima ploščama, temnosive barve, velikosti 0,85 x 0,65 m, z vklesanimi imeni padlih borcev iz okoliških krajev kot z imeni žrtev FN ustreljenih v Kršljanovem gradu in na Urhu. Spomenik stoji v osrednjem delu pokopališča, v 10. vrsti, prvi grob desno od poti, ki poteka skozi pokopališče od cerkve sv. Antona proti cesti Ljubljana - Vrhnika, odkrili so ga 1950. leta. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 68. |
Krajevno pokopališče v Brezovici pri Ljubljani, ki je pod cervijo sv. Antona. |
PADLIM BORCEM NOB 1941 – 1945 LESKOVEC ANTON 1923 – 1943 USTRELJENI pri KRŠLJANOVEM GRADU 1942 GREGURKA FRANC 1907 USTRELJENI pri URHU 1944 FILIPIČ JANEZ 1901 1941 SLAVA PADLIM ŽRTVAM 1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
T. Bizjak, 9.3.2017 |
— |
— |
— |
spomenik, memorialna dediščina |
Brezovica |
k.o.1724, parc.št.: 1 |
|
Padli domačini |
Plošča v spomin osmih padlih borcev in talcev NOB iz Galicije. EŠD 10445 Spomeniki ... Žalec, 105 |
Na Zadružnem domu, Galicija 75. |
V NARODNOOSVOBODILNI VOJNI 1941 - 1945 SO DAROVALI SVOJA ŽIVLJENJA AŠENBERGER FLORJAN PODOBNIK JERNEJ KOROŠEC RADO ŠUPERGER ANTON KUGLER FRANC TRŽAN TEODOR MALOVŠEK VILI VOLF VINKO SLAVA JIM! OB 30 LETNICI VSTAJE SLOVENSKEGA NARODA KRAJEVNA ORGANIZACIJA ZB GALICIJA GALICIJA 4.7.1971 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik neobiskano nedokončano
Stane Gradišnik, 22. 09. 2020 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Žalec |
— |
|
Trboje - spomenik padlim domačinom |
Kompozicija petih pokončnih kamnitih plošč iz istrskega marmorja z vklesanim posvetilom in imeni petnajstih domačinov, padlih med drugo svetovno vojno. Od naštetih domačinov so padli kot borci: Mihael Bizjak, Anton Bohinc, Vinko Dolinar, Franc Pintar in Anton Gubanc, drugi so bili ustreljeni kot talci. Miha Bizjak, rojen 8. januarja 1907, je bil po poklicu čevljar. V partizane je odšel 17. marca 1942. Na Bašeljskem sedlu je padel v nemško zasedo in bil v borbi ustreljen 13. julija 1942. – Anton Bohinc-Gobar, rojen 4. junija 1922, je bil po poklicu kmet. V partizane je odšel v septembru 1943. Padel je v jeseni leta 1944 v bližini Vogelj. – Vinko Dolinar, rojen 12. decembra 1925, je bil po poklicu delavec. V partizane je vstopil 3. maja 1944 in sicer v Vojkovo brigado. Padel je spomladi leta 1945 v bojih na Banjški planoti. – Franc Pintar, delavec , je bil rojen 16. junija 1916, padel je spomladi leta 1945 na bojišču na Sremu.- Anton Gubanc je bil rojen 5. januarja 1910, padel pa je spomladi leta 1945. Spomenik, izdelan po načrtih arhitekta Nandeta Jocifa, je bil odkrit 5. septembra 1965. Leta 2002 je bil prestavljen na novo lokacijo. Pred prestavitvijo je stal 10 m severozahodneje od sedanje lokacije. VIRI: Pomniki NOB v občini Kranj, str. 169. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 233. http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=15933 EŠD: 15933, memorialna dediščina |
Spomenik stoji severovzhodno ob pokopališču v Trb.ojah, zahodno ob cesti Dragočajna - Trboje.
Hiša v bližini Trboje 43 |
Na srednjem kamnitem bloku piše: TU POSTOJ POPOTNIK KO GREŠ MIMO – TI PADLI SO ZA NAS IN NAŠO DOMOVINO Na desnem bloku so vklesane besede: 1941 – 1945 SLAVA PADLIM MUČENIKOM BORCEM IN TALCEM Na levem bloku so vklesana imena Padlih borcev in letnice njihove smrti: BIZJAK MIHAEL 1942 JENKO VINKO 1942 JAGODIC JANEZ 1942 NOVAK FRANC 1942 BOHINC JERNEJ 1944 BOHINC ANTON 1944 DOLINAR VINKO 1944 JEŠE JOŽE 1944 KNIFIC MIHA 1944 MEDVED BORIS 1944 BIZJAK MIHAELA 1945 KRIŽNAR JOŽE 1945 PINTAR FRANC 1945 ŠIMNOVEC FRANC 1945 GUBANC ANTON 1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Kržan ZBNOB KO Šenčur, Lado Nikšič, september 2014 |
— |
— |
M. Kermavnar, 6.11.2022, dodal fotografijo 3 |
pet kamnitih pokončnih plošč |
Šenčur |
K. o. 2126 - Trboje, parc. št., 134/1 |
|
Palčje |
Spomenik sestavljajo trije kamniti bloki; na srednjem so vklesana imena
padlih, na vrhnjem bloku pa je pritrjena zvezda ter simbol Triglava in morja.
Postavljen je bil junija 1952. Okolica je
urejena.
|
Sredi vasi, med hišnimi številkami 28--32. |
9.05.1944
- PALČJE - |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 16. 4. 2017 nedokončano
8.maj 2021 dopolnil D.Divjak |
— |
— |
8.5.2021 dopolnil in uredil tekst na obeležjih D.Divjak |
betonski kvadri v ograjenem prostoru |
Pivka |
K.o.: 2506-PALČJE |
|
Dva padla brata Jerman |
»JERMAN Justin, partizan 3. čete 3. bataljona Tomšičeve brigade. Rodil se je 19. aprila 1923 na Rožancu, Črnomelj. 14, avgusta 1942 je bil v boju s pripadniki lažnega Štajerskega bataljona pri vasi Krka ranjen. Zavlekel se je v grmovje. Tam ga je nekdo našel in ga izročil Italijanom. Ti so ga po okrevanju obsodili na smrt in v Ljubljani ustrelili.« (Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 1. knjiga, Izven boja pobiti in na druge načine umorjeni, ranjeni in ujeti slovenski partizani, Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, Novo mesto: Dolenjska založba, 1995, str. 244) |
Vas Rožanec, čez železniško progo za oznakami rimskega mitreja, nato 10 min navzgor do cerkvice z malim pokopališčem, kjer je ducat grobov. |
sinova padla |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič 15.7.2022 |
22.11.2024. 00:00 |
— |
Na spomeniku je datum Justinove smrti 2. 11. 1942, v Sistory 6. 12. 1943, talec v Gramozni jami, pri Jožetu zapisano 23. 2. 1943, v Sistory 19. 2. 1943, mesto smrti Pleterje. -- Daniel Divjak 13. 8. 2022
Zdenka Primožič 22. 11. 2024 dopolnila Opis s podatki iz knjige Zločini okupatorjevih sodelavcev.
|
Družinski grob |
Črnomelj |
Rožanec 7 |
|
BABNA GORA 8 - spominska plošča izvršnem odboru osvobodilne fronte (IO OF) |
EŠD: 17240 Kamnita plošča iz granita, sive barve, velikosti okoli 0,60 x 0,80 m, z vklesanim sporočilom, je pritrjena okoli 0,60 m od tal v betonski podporni zid, na desni strani dovoza do tako imenovane Glažarjeve hiše. Prvotno je bila odkrita leta 1951. Od novembra 1942 do začetka aprila 1943 so delovali na področju Dolomitov, ki je bilo operacijsko področje Dolomitskega odreda, glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet, izvršni odbor OF in centralni komite KPS. Zaradi tega ni glavno poveljstvo Dolomitskega odreda vključilo v notranjo operativno cono, temveč ga je okrepilo z enim bataljonom te cone, da bi "ustanovili" v Vrhniškem predelu močnejšo skupino, ki bo s svojim dejstvovanjem razdelila sovražnikovo pažnjo na večji sektor. (Luštek, Miroslav: Pregled enot narodnoosvobodilne vojske Slovenije in njihovega poveljniškega kadra, str.: 259-261) Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 24. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 60. |
Babna Gora št. 8. |
V ZIMI 1942 - 43 JE TU PREBIVAL IZVRŠNI ODBOR OSVOBODILNE FRONTE SLOVENIJE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 31.12.2017; dopolnil T.Bizjak 29.4.2021 (uporaba tudi posnetka zaslona - screenshot) |
29.4.2021. 00:00 |
— |
Staro hišo so predelali, spominsko ploščo pa prestavili na novo lokacijo, ki je sicer v neposredni bližini hiše. |
kamen, beton - spominski objekt in kraji |
Dobrova - Polhov Gradec |
k.o. 1983 - Babna Gora, parc. št.: 1072/6 |
|
Hrast pri Jugorju-Spomenik napadu enot NOB |
Bel kamniti steber, ki se v spodnjem delu zoži in vijačno zavije, je posvečen napadu partizanskih enot na sovražno postojanko julija 1942. Spomenik je bil postavljen 1962, oblikoval ga je Jože Zamljen. EŠD 11218 Enota Belokranjskega odreda in 2. četa Gorjanskega bataljona ter skupina hrvaških partizanov so v noči na 23. julij 1942 napadle utrjeno italijansko posadko, nastanjeno v dveh hišah. Po začetnem uspehu so se partizani proti jutru umaknili zaradi italijanskihh enot iz Matlike, ki so prihajale na pomoč napadeni posadki. V boju sta padla dva sovražna vojaka, 5 jih e bilo ranjenih, trije pa ujeti. Partizani so imeli 8 ranjenih. Za kazen so Italijani razen obeh hiš, kjer so imeli postojanko, požgali vas, pogorišča pa z miniranjem porušili. V spomin na ta dogodek je bil v obnovljeni vasi 22. julija 1962 odkrit spomenik, izdelan po načrtu Jožeta Zamljena- Drejčeta. Vir: arhiv ZB NOB Metlika (34) Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 135. |
Sredi vasi, vzhodno od ceste Novo mesto - Metlika. |
12.JULIJA 1942 NAPAD BELOKRANJSKEGA ODREDA IN II. ČETE BELOKRANJSKEGA BATALJONA NA SOVRAŽNO POSTOJANKO. 23. JULIJA 1942 FAŠISTI POŽIGALI IN POPOLNO UNIČILI VAS. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik
11.2.2022 D.Divjak |
— |
— |
11.2.2022 dodal napis s spomenika, opis in podatke D.Divjk |
Spomenik v obliki stebra |
Metlika |
K.o.: 1504 - HRAST. št.parc.: 2958 |
|
Centralna tehnika KPS, Dolnja Briga |
Avtor idejnega osnutka ni znan. Spominska plošča je bila odkrita 1981. Vir: mag. Irena Škufca, Spominska obeležja narodnoosvobodilne borbe na Kočevskem, 2005 EŠD 24215 |
Ob cesti Borovec - Banja Loka v vasi Dolnja Briga, na ruševinah nekdanje šole (prej Dolnja Briga 10), ob cesti v vzhodnem delu vasi. |
Na ruševinah nekdanje šole (danes hišna številka 10) je vzidana črna marmornata plošča (60x63 cm) za napisom: TEMELJ BRZOTISKARKEGA STROJA KS KOČEVSKA REKA - 1981 |
— |
— |
— |
— |
Vasja Marinč, 7.3.2017 |
— |
— |
— |
Spominska plošča - ruševina |
Kočevje |
K.o.: 1608-BRIGA, št.parc.: 3692/5 |
|
Smodnišnica Kamnik |
Spomenik padlim in talcem iz podjetja je svojčas stal v parku pri vhodu v Kemijsko industrijo Kamnik, prej Smodnišnico. Zdaj je tam poslovna cona, spomenik so prestavili ob krožišče. Kamnit slop s posvetilom osmim borcem in sedmim talcem iz podjetja Kemična industrija Kamnik, ki so padli v NOB. Spomenik je zasnovala arhitektka Janja Lah. Odkrit je bil 27. aprila 1958. EŠD 12016 Vodnik po poti spominov NOB občine Kamnik, 1988, str. 57-58. Spominska obeležja NOB občine Kamnik, Kamnik: Kulturna skupnost, Zveza združenj borcev NOB, 1975, spomenik št. 17. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 213. |
Na SZ strani krožišča na severu Kamnika. |
BORCI BERNOT JOŽE MEJAČ SLAVKA MIHELIČ FRANCKA TALCI GOLIČ ANTON PEČE JOŽE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 21. 7. 2018 |
— |
— |
— |
Obelisk |
Kamnik |
1911 KAMNIK, 484/6 |