Memorial Table

-
-
Id Ime Opis Lokacija in dostop Besedilo na spomeniku Avtor spomenika Čas postavitve Status Opombe Last changed Spremembe, dopolnila, popravki Vrsta spomenika Občina Katastrski podatki
10056
Friedrichsroda, grobišče izgnancev, Nemčija

 

 

 

Geslo: izgnanci123

Neobiskani spomeniki
D. Divjak, 10.10.2025
10.10.2025. 16:56
10.10.2025. 16:56
Nagrobnik
Friedrichsroda, okrožje Gotha, dežela Thüringen.
4753
Gorenje Vrhpolje

Spominska plošča, odkrita 1952 na pobudo Krajevnega odbora ZB NOV Šentjernej, je posvečena volitvam v krajevni NOO, ki so bile v Gorenjem Vrhpolju avgusta 1942 in so na njej označene kot prve demokratične volitve v Podgorju.

Šepet časa: zbornik spomenikov in spominskih obeležij v občini Šentjernej, Šentjernej: Krajevni odbor ZZB in udeležencev NOV, 2002, str. 37.

EŠD 11998

Na pročelju nekdanje žage, pri hiši Gorenje Vrhpolje 72, v jugovzhodnem delu vasi.

NA TEM MESTU SO BILE
AVGUSTA 1942
PRVE DEMOKRATIČNE VOLITVE
MNOŽIČNA PRISEGA PODGORJA
ZVESTOBE LJUDSTVU

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik neobiskano nedokončano 31. 8. 2020 fotografije in besedilo vnesel A. Petrovič.
31.8.2020. 00:00
Spominska plošča
Šentjernej
4513
LJUBLJANA-Bunker varnostno obveščevalne službe

Po navodilih dr.Vita Kraighererja, člana centralne komisije VOS, se je dr. Slavko Zore dogovoril z lastnico vile Metko Ježek za gradnjo bunkerja. Gradil ga je Martin Gorišek-Vencelj, član gradbenega sektorja pri CT KPS. V bunkerju so od februarja 1942 do maja 1943 stanovali Zdenka Kidrič, Edo Brajnik in Vito Kaigher. Občasno v tem bunkerju prebivali tudi Boris Kidrič in Edvard Kardelj. Za varnost sta skrbela Slavko Zore in njegova žena Nada, za prehrano Fani Ferfila, zveze je vzdrževala kurirka Alenka Benko-Perovšek. V arhivu je bilo tudi skrivališče arhiva CK KPS, ki ga je po vojni prevzel arhiv CK KPS. (opomba: v knjigi je napačno naveden naslov in hišna številka  PLETERŠIMIKOVA 19)

Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Založba Borec, Ljubljana 1978, str. 14.

V tej hiši je leta 1941 imel svoje sestanke tudi izvršni odbor Osvobodilne fronte. (Jure Trampuš: Intervju Janeza Stanovnika, Mladina 1. julij 2014)

Po enosmerni Pleteršnikovi ulici proti Bežigradu na levi strani z "zeleno" fasado izstopa iz okolja.
Obstoječi spomeniki
Daniel Divjak, 4. oktober 2019
10.4.2022. 00:00
Hiša nima obeležja, zato le pogojno spada v zbirko. -- M. Luštrek 10. 4. 2022
Ljubljana
4090
Padlim borcem in žrtvam fašizma Svibno

Plošča je bila postavljena in odkrita 3. julija 1973, ob občinskem prazniku 2. julij občine Laško

Podružnična šola Svibno, pred glavnim vhodom v šolo, Svibno 18

PADLIM BORCEM ZA SVOBODO

IN

ŽRTVE FAŠISTIČNEGA NASILJA

V LETU 1941 – 1945

IN KO BO KLADIVO UDARJALO TRDI TAKT,

 V SRCIH

TIHO PODZEMNO ZVENEL BO TOVARIŠKI GLAS

MRTVIH:

                                          NE POZABITE NAS!

Kravogel Blaž, Radeče 8.5.2019
spominska plošča
Radeče
KO Svibno; parcelna št. 802/2
5446
(2) Spomenik Nestlu Žganku.

Prvoborec Nestl Žgank, nosilec partizanske spomenice 1941, je vodil partizansko tehniko "Nestl" na Šmohorju od leta 1944 do osvoboditve. Od leta 1950 je bil direktor premogovnika Velenje, nato predsednik skupščine občine Velenje in do leta 1980 direktor Zavoda za urbanizem Velenje. Kip predstavlja Nestla Žganka z maketo Velenja. 

Titov trg v Velenju..

NESTL ŽGANK

"GRADITELJ NOVEGA VELENJA"

1909 - 2004

DOLGOLETNI DIREKTOR PREMOGOVNIKA VELENJE, VELENJSKI ŽUPAN IN ČASTNI OBČAN MESTNE OBČINE VELENJE

Obstoječi spomeniki
Stane Gradišnik, 25. 4. 2020
28.2.2025. 00:00
S. Gradišnik, poprava lokacije. Zdenka Primožič 28. 2. 2025 v Opis dodala povezavo na Wikipedijo.
Bronast kip.
Velenje, Partizanski spomeniki št. 2
10057
Bad Blankenburg grobišče izgnancev, Nemčija

 

 

 

Geslo: izgnanci123

Neobiskani spomeniki
D. Divjak, 10.10.2025
10.10.2025. 17:00
10.10.2025. 17:00
Nagrobnik
Bad Blankenburg, okrožje Saalfeld-Rudolstadt, dežela Thüringen,
3821
Mašelj, Črmošnjice

Vas, nastala verjetno šele v 17. stol., je imela 1941 osem hiš, dve žagi, dva mlina in električno centralo. Kočevarji so se odselili decembra 1941. Poleti 1942 požgano vas niso več obnovili.

EŠD 19508

Opomba:
Po opisu v RKD sklepam, da gre za kočevarsko vas in ne za partizansko obeležje. Zato Škodič tudi ni našel domnevne plošče.

vsi123

JV od Črmošnjic

Dve od hiš sta usposobljeni za bivanje. Sledi o plošči ni nikjer. Obiskal Dušan Škodič 14.7.2022

Uničeni spomeniki
M. Hladnik neobiskano nedokončano
3.12.2025. 11:27
M.Kermavnar, 3.12.2025, v Opis dodal Opombo z dvomom o plošči.
Semič
2126
PRIMSKOVO, Gradišče - spomenik delovanju partizanskih enot Primskovega

EŠD: 20363

Spomenik je postavljen v spomin borbenemu delovanju različnih partizanskih enot, ki so delovale na Primskovem in v okolici. Na Primskovem je bila namreč močna belogardistična enota, ki je nadzirala temeniško, mirnsko in šentviško dolino in povzročala partizanskim enotam veliko težav. Katere enote so delovale, je zapisano na kovinski plošči, ki je v neposredni bližini (EŠD 20362).

Spomenik so postavili 1981. leta in je v obliki rezljanega lesenega debla, visok okoli 3m, premera 50 cm, z upodobljenimi liki partizanov, stoji pa na južnem vogalu stavbe, kjer so učilnice osnovne šole Primskovo in prostori PGD Primskovo.

Avtor skulpture - kipa je Peter Jovanovič

Trebnje - V. Loka - Šentlovrenc - Stranje - Žubina - Gornji Vrh - Sevno - Gradišče (Primskovo).
T. Bizjak, 11.8.2017.
spomenik - lesena skulptura
Šmartno pri Litiji
k.o.1851, parc. št. 721/5
5144
Renče, Spomenik Pregelj Mariju – Darku

Doprsni kip Marija Preglja – Darka, junaka, padlega borca Gregorčičevega bataljona

Pred vrtcem Renče, Trg 31

MARJO PREGELJ
        DARKO
      1921 - 1943
   PARTIZANSKI 
         JUNAK

Obstoječi spomeniki
M. Kermavnar 1.4.2020, 27.8.2021 12.9.2021 D.Divjak
12.9.2021. 00:00
M. Kermavnar, 27.8.2021, fotografije in napis na spomeniku 12.9.2021 dopolnil podatke D.Divjak
Doprsni kip
Renče-Vogrsko
K.o.: 2322 - RENČE, št.parc.: 3573/1
4806
Grič pri Klevevžu

Arh. Jože Zamljen, 1960. V grobu je sedmih padlih borcev in dve žrtvi.

Na spomeniku je po obnovi napisanih več imen kot je pokopanih.

EŠD 4205

Ob severni steni pokopališča pri cerkvi Karmelske Matere božje v Slapah.

            V NOB IN LJUDSKI
        REVOLUCIJI 1941 - 1945
     SO DALI SVOJA ŽIVLJENJA
.
              BORCI:
BLAŽIČ LEOPOLD      GRIČ
CVELBAR FRANC      ČELOVEC
HOČEVAR MARTIN    G. GRADIŠČE
KOVAČIČ ALOJZ        ČUŽNJA VAS
KOVAČIČ JANEZ        MOKRONOG
KOVAČIČ JANEZ        STRMCA
MATKO ANTON          ZBURE
NOVAK JOŽE              RADULJA
OBERSTAR ANTON   ČELEVEC
SAJE JOŽE                 ZBURE
VEHOVAR IVAN          ZBURE
VEHOVAR MARIJA     ZBURE
   2 NEZNANA PARTIZANA
    PADLA PRI KLEVEVŽU

.
              ŽRTVE:
PAPEŽ JANEZ             STRMCA
TOMAŽIN JULIJA        GRIČ
ŽNIDARŠIČ LADO       RADULJA
.
             SLAVA JIM!

PRENOVLJEN          POSTAVIL KO ZB NOV

SEPTEMBRA 1997          ŠMARJETA

M. Hladnik 7. 1. 2020
M. Kermavnar, 9.5.2021, dodal arhivski foto 4/1 iz Spomeniki naj govore
Grob(išče)
Šmarješke Toplice
K. o. 1462 Zbure, parc. št. 967/2
7232
Vinica, grob Štefana Štefaniča

Datum odkritja: oktober 1954

Pokopališče Vinica, hiša v bližini: Vinica 2C

ŠTEFANIČ ŠTEFAN
IZ PODKLANCA AKTIVIST OF
20. III. 1910 USTRELJEN OD
ITALIJANSKIH IN BELOGARDISTIČNIH
KRVNIKOV V VOJNI VASI DNE 
16. III. 1943

Obstoječi spomeniki
M. Kermavnar 6. 2. 2022
30.4.2024. 00:00
Dodal fotografijo in besedilo M. Hladnik 30. 4. 2024
nagrobnik
Črnomelj
K. o.: 1563 - VINICA, parcela: *56 in 548/4
2283
LJUBLJANA-Spomin prostovoljcem OF terena Šiška
Na fasadi starejšega bloka na Vodnikovi cesti 96

znak Triglav

TO STAVBO SO ZGRADILI

POŽRTVOVALNI PROSTO-

VOLJCI ČLANI OF TERENA

XVIII  ZG.ŠIŠKA V LETIH

                                                1  9  5  0   -   1  9  5  2                                                                           

Obstoječi spomeniki
Dušan Škodič, 19.9.2017 26.junij 202 dopolnil D.Divjak
26.6.2021. 00:00
26.6.2021 uskladil napis plošče in dopolnil podatke D.Divjak
Plošča na zidu
Ljubljana
K.o.: 1739- ZGORNJA ŠIŠKA
3086
Spominska plošča posvečena Mihi Plesniku

Po SIstory (https://www.sistory.si/zrtve/zrtev/?id=64260)  je datum zaveden 19.07.1944, kraj Sv. Duh, datum rojstva pa 28.09.1894.

sin Janeza Plesnika in Uršule rojene Karlin, rojen 28. 9. 1894 v Solčavi, je bil kmečki sin. Vse življenje je preživel v domačem kraju, v Logarski dolini. Pri dvajsetih letih je bil vojak – artilerec, udeleženec prve svetovne vojne. Po koncu vojne je šel kot prostovoljec na Koroško. V svojem kraju je bil znan kot velik ljubitelj planin, opravljal je delo gorskega vodnika, gorskega reševalca in bil med domačini in turisti zelo priljubljen. Okrog leta 1929 je postal lovski čuvaj na Okrešlju. Delal je tudi kot gozdni delavec.

Leta 1941 je bil mobiliziran v nemško vojsko, vendar se je po enem tednu vrnil in delal kot gozdni delavec. Prvič se je srečal s partizani 19. 8. 1942, ko so le ti prišli v Logarsko dolino preko Kamniškega sedla. Partizanov je bilo okoli petindvajset, vodil pa jih je neki zdravnik. Od tedaj je delal v NOV kot obveščevalec. Bil je med udeleženci partijske konference za Koroško, ki je bila v hotelu Plesnik med 15. in 17. februarjem 1944. Med hajko so ga Nemci zajeli pri delu v gozdu, nedaleč od domačije. Ker ni hotel izdati partizanov, so ga pretepali in nato zverinsko ubili 15. 7. 1944. Da bi svoje zločinsko dejanje prikrili, so ga še dvakrat ustrelili. Šele po nekaj dnevih ga je našel njegov brat v gozdu, nedaleč od domačije, z razbito glavo, vsega razmesarjenega in pokritega z vejami.

Vir: http://www.zb-nob-solcava.si/solcavani_v_nob/solcavani-padli-v-narodnoosvobodilni-vojni-in-umrli-za-posledicami-vojne-1941-%E2%80%93-1945/

Logarska dolina - nad domačijo Plesnik. Ob markirani poti za Plesnikov stan.

PLESNIK MIHA ŽRTEV FAŠIZMA +1894 +14.7.1944 ZB SOLČAVA

Sandi Grudnik, 8.5.2018
Dopolnilo iz SIstory in strani ZZB Solčava Bor1974, 25.VIII.2021
Marmorna plošča
Solčava
k.o.Logarska dolina, parc.št., lastnik:Medard Plesnik
5436
Fojana, rojstna hiša Rada Simonitija
Na fasadi hiše Fojana 10 sredi vasi.

[lira]
V TEJ HIŠI SE JE RODIL
SKLADATELJ IN DIRIGENT
RADO SIMONITI
1914--1981
OB 100-LETNICI ROJSTVA
POSTAVILA OBČINA BRDA
15. MAJ 2014

Obstoječi spomeniki
MK, 25.4.2020, 15. februar 2021 dopolnil D.Divjak
25.4.2020. 00:00
15.2.2021-dopolnjeni podatki D.Divjak 21. 8. 2022 dodal fotografije in besedilo M. Hladnik
plošča
Brda
K.o:: 2285 - BILJANA, št.parc.: 2991/3
10058
Mühlhausen, grobišče izgnancev, Francija

 

 

Nemški izraz Mülhaus, francosko Mulhouse

Geslo: izgnanci123

Neobiskani spomeniki
D. Divjak, 10.10.2025
10.10.2025. 17:06
10.10.2025. 17:08
Grob(išče)
Mülhausen, Elsass, regija Grand Est, Francija
4574
Spomenik 97 padlim borcem, Jesenica

Spomenik je lesena plastika v obliki obeliska postavljena na podstavek. Plastika ima izklesane figure, ki upodabljajo ljudstvo v boju za svobodo. Na spodnji strani obeliska je vklesano posvetilo. Spomenik je postavljen na tlakovani ploščadi do katerega je dostop z obeh strani. Avtorja: Ing.arh. Miklavž Mušič in Akad.kipar Peter Jovanovič.

"Največ izmed tistih, ki so jih Nemci med svojo ofenzivo 25. marca 1945 ustrelili v Jesenici, je bilo iz 3. Bataljona Kosovelove brigade, ki so jih dan poprej zajeli na vrhu Porezna , privedli v Jesenico in zaprli v hlev pri Sovrčenu. Usodnega dne so ločili kvalificirane ujetnike in jih poslali v Gorico, vse druge ( 97 ) pa postrelili. Izmed tistih, ki so jim Nemci namenili smrt, sta se rešila samo dva." (vir: S. Petelin, Vojkova brigada).

Avtor: Peter Jovanović in arh. Miklavž Mušič

Datum odkritja:  16.8.1975

Foto: Miloš Kermavnar

Spomenik je lociran v vasi nad glavno cesto, ki pelje skozi vas. Hiša v bližini: Jesenica 5a

IZ NAŠIH IZKRVAVELIH TELES

IZ NAŠIH BELIH KOSTI RASTETA

V ŽIVO DREVO SVOBODA IN MIR

M-KLINAR

.

NAŠA SMRT  NAŠA KRI JE VAŠEGA ŽIVLJENJA IZVIR

V SPOMIN 97 UJETIM IN UMORJENIM BORCEM

IN AKTIVISTOM, 24 PADLIM BORCEM IN AKTI-

VISTOM IN ŽRTVAM VOJNE-DOMAČINOM.

       .

        Borci IX. SNOUB S. Kosovela

        Gor. Vojnega področja

        in OZB na Cerkljanskem

.

Obstoječi spomeniki
Miloš Kermavnar, 22.10.2019
Spomenik
Cerkno
K. o. 2338 Jesenica, parc. št. 198
1717
Zlato Polje

Grobišče s 33 neznanimi borci, ki so bili po vojni preneseni sem iz Črnega grabna. Urejeno 27. aprila 1951.

Tabla z napisom je bila uničena.

Pomniki revolucionarnega delavskega gibanja in NOB v domžalski občini, Domžale: Kulturna skupnost, Občinski odbor ZZB NOV, 1979, str. 73-76.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 186-187.

EŠD 12607

Med Pšajnovico in Zlatim Poljem, blizu h. št. Brezovica pri Zlatem polju 2. Južno od lokalne ceste Zlato Polje - Brezovica pri Zlatem Polju.

Isti smo bili boj
in zdaj nas krije
vse isti grob
v osrčju domačije

Kar smo hoteli
je dobljeno
ne veste, kdo smo
vsi smo eno

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 26. 4. 2017, foto 24. 6. 2008
okrogel ograjen betonski valj z zvezdo
Lukovica
1932 ZLATO POLJE, 580
2269
BIZOVIK pri LJ - spomenik Maksu Galeti in Francu Mojškercu

Spomenik Galeti in Mojškercu predstavljata dve pravokotni kamniti plošči, temne barve, velikosti 40 x 50 cm, postavljeni ena nad drugo tako, da tvorita površino 80 x 50 cm, z reliefnim napisom in s portretoma  - fotografiji. Plošči sta na obcestni strani stavbe Bizoviška cesta 6 in sicer desno od glavnega vhoda, okoli 2 m od tal.

Zločin se je zgodil kmalu po vojni. Po eni verziji naj bi Franca Mojškerca, ki je bil partijski funkcionar, aprila 1948 ubili bivši domobranci iz maščevanja, po drugi Udba. Mojškerčeva plošča je bila postavljena še leta 1948.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 33.

Center Bizovika - Zadružni dom, nasproti Gasilnega doma, naslov Bizoviška cesta 6.

V spomin Maksu Galeti roj 1918 padel aprila 1942

prvemu sekretarju SKOJ in prvemu ustreljenemu talcu terena Bizovik

V spomin Francu Mojškercu - Frenku doslednemu borcu za graditev socialistične družbe 

padel od zločinske roke 28. 4. 1948

Terenska organizacija ZB NOV Bizovik

Obstoječi spomeniki
Dušan Škodič, 8.9.2017
spominski plošči
Ljubljana
k.o.1733, parc. št. 186/6
1183
Miha Arih, Podkoren

Temna marmornata spominska plošča na nadomestnem objektu rojstne hiše borca, alpinista in smučarja Mihe Ariha (17.9.1918 - 9.2.1944). Prva spominska plošča je bila odkrita 1948, nova plošča iz 1979.

Miha Arih (* Podkoren, 17. 1918 --  † Podkoren, 9. 2. 1944 (ubit od soseda, ko je s partizani poskušal vdreti v njegovo hišo). Oče kmet Jože, mati Neža r. Oman. Izučil se je za mizarja in delal v železničarski mizarski delavnici na Hrušici. Sestra Celestina por. Gregori ga je jeseni 1943 spravila v partizane. Njegov vzdevek je bil Mihol. Bil je najperspektivnejši plezalec iz časa tik pred vojno; obvladal je plezalno tehniko in mesta V. in VI. stopnje.

26. 1940 prvenstveni vzpon v Rogljici, 11. 12. 1942 je kot prvi pozimi ponovil Hornovo smer. Na rojstni hiši v Podkorenu so mu 7. 1952 odkrili spominsko ploščo, obeležje na grobu, skalo (pri kateri so se sestajali aktivisti s partizani), so vaščani iz 1 km oddaljene grape prepeljali z več kot 20 pari živine (volov in konj) na pokopališče; verige okoli groba so skovali jeseniški železarji planinci. Po njem je Planinsko društvo imenovalo kočo na Vršiču Mihov dom (1948). Podatki nečakinje Erike Žniderčič iz Loga pri Kranjski Gori.

Literatura:

MAKS..DIMNIK: Miholu. gorniku. partizanu. Planinski zbornik 1945, 61–4.

[IVAN JAN]: Poslednji vzpon Anževega Miha. LdP 1951, št. 54.

JANEZ KRUŠIC: Miholu v spomin. Svet pod Triglavom 1954, 96–7.

JANEZ GORJANC: Srečal sem tovariša. Planinski vestnik 1958, 290–1.

Vodnik po planinskih postojankah, 1991, 26.

Franci Savenc. Miha Arih. Arzenal. Slovenski biografski leksikon.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 206.

EŠD 22697

Na vzhodni fasadi hiše Podkoren 79.

Tu je bil rojen dne 17. 9. 1918
Arih Miha
borec za svobodo.
Padel dne 9. 2. 1944
ubit od izdajalca.
Slava mu

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik, 12. 3. 2017
spominska plošča
Kranjska Gora
2168 PODKOREN, 663/10
4440
Padlima komisarjema, Grad Podsreda, prvotna lokacija

V obliki granitnega obeliska oblikovan spomenik na kraju, kjer sta pokopana komisar Kozjanskega bataljona Jožko Planinc - Kostja in komisar Kozjanskega odreda Džordže Popović - Džordže, delo arhitekta D. Samca.

Pri spomeniku pred gradom nad Podsredo sta pokopana politični komisar Kozjanskega odreda Jožko Planinc - Kostja in politični komisar Kozjanskega odreda Džordže Popović, ki je padel leta 1945, projektant arhitekt Dušan Samec. 

Grobišče z obeliskom je bilo prvotno na platoju pred gradom Podsreda, Podsreda 103 (na zemljevidu je še vedno vrisan tam). Med obnovo gradu so ga postavili za obzidje ob cesto, z obljubo, da ga po obnovi vrnejo na staro mesto, kar pa se ni zgodilo. Do gradu se pride po lokalni cesti z odcepa na cesti Podsreda-Senovo v kraju Gorjane.

TU STA POKOPANA 

KOMISAR  

KOZJANSKE EDINICE 

NOV - PADEL 

20.XII.1943 IN 

KOMISAR

 BATALJONA 

KOZJANSKEGA

 ODREDA NOV 

PADEL 

1945

Premaknjeni spomeniki
Bor1974, 30.08.2019 in 27.X.2019 ter 14.XII.2019
30.9.2018. 00:00
3.12.2025. 13:14
Po poročilu ZB Šmarje pri Jelšah je bil spomenik prestavljen ob cesto s prvotne lokacije na platoju znotraj obzidja. Tako je vrisan tudi v RKD. M. Hladnik 24. 7. 2023 . M.Kermavnar, 10.10.2025, Ustrezno prestavil pomešane fotografije med staro in sedanjo lokacijo spomenika.
Kozje
1245 PODSREDA, 1728
2312
VELIKI GABER - spomenik in grobnica padlim borcem v NOV

EŠD: 27207

Grobnico predstavlja 5 x 7 m poploščena površina, ograjena z zidom iz naravnega obdelanega kamna. Vhod na ta prostor preprečuje napeta veriga. Ob zidu na JV strani stoji betonski blok 0,70 x 1,00 x 1,00 m na katerem je iz belega marmorja izklesana odprta "knjiga", velikosti 1,00 x 1,40 m in kar predstavlja osrednji del spomenika. Na obeh listih je vklesano posvetilo 68 padlim borcem in aktivistom, ki so padli v letih med 1942 - 1945.

Grobišče s spomenikom je bilo urejeno 1964. leta, obnovljeno in urejeno september 2016.

Veliki Gaber 95, cca. 100 m naravnost do gozda in nato desno po stezi do grobnice s spomenikom.

Odprta knjiga:

levi list:

POPOTNI,

KDOR MIMO GREŠ POSTOJ! V ZEMLJI TEJ POČIVAJO JUNAKI, KI SO OBVAROVALI NAS POGINA IN TEMELJE POSTAVILI ZA NOV IN LEPŠI DAN.

ZZB NOV VEL. GABER

desni list:

TU POČIVA OD LETA

          1942

BOREC II. GRUPE ODREDOV

          1943

35 AKTIVISTOV IN BORCEV CANKARJEVE BRIGADE

          1944

24 BORCEV CANKARJEVE IN TOMŠIČEVE BRIGADE

          1945

8 BORCEV RAZNIH ENOT

T. Bizjak, 26.9.2017, B.jerčič 5.2.2018
grobnica, spominska plošča v obliki knjige, memorialna dediščina
Trebnje
k.o. 1427, parc. št. 102/3
932
VRHNIKA, Trg Karla Grabeljška 1 - spomenik Karlu Grabeljšku - Gabru

EŠD 23362 - doprsje, javni spomenik.

BRONASTI DOPRSNI KIP PISATELJA KARLA GRABELJŠKA - GABRA, ROJ.18.10.1906, UMRL 18.4.1985. NA VRHNIKI, JE PRITRJEN NA SPREDNJO NAŽEBLJENO STRANICO VEČ KOTNEGA POKONČNEGA STEBRA, Z NAPISOM IZ KOVANIH ČRK. SPOMENIK SO ODKRILI 1987. LETA. AVTOR KIPA JE BRDAR JAKOV.

VRHNIKA, Trg Karla Grabeljška 1;

KAREL

GRABELJŠEK -

GABER

PISATELJ

T. Bizjak, 10.2.2017
doprsni kip na betonskem stebru
Vrhnika
k.o. 2002, parc.št.:2055/8
626
Spominska plošča pri Preskarju

Spominska plošča na Preskarjevi hiši v Stari Oselici je posvečena osmim borcem Vojkove brigade, ki so padli 17. novembra 1943, in aktivistu Francu Klemenčiču, ki so ga Nemci ustrelili pred domačo hišo. Ploščo so odkrili 29. novembra 1970, dostop je s Trebije prek Slemena.

V novembrski nemški ofenzivi Traufe se je Vojkova brigada umaknila z Žirovskega vrha prek Mrzlega Vrha nad Žirmi v Staro Oselico. Tu so uspešno branili svoje položaje do 17. novembra 1943, nakar so se prek Kopačnice umaknili v Leskovico. Na Preskarjevi domačiji se je zadrževala skupina iz Pionirskega bataljona Vojkove brigade. Nemci so onesposobili stražarsko trojko in obkolili Preskarjevo hišo ter pobili še preostalih pet borcev. Ustrelili so tudi gospodarja Franca Klemenčiča - Preskarja.

Več...

Podatki o padlih:

Gildo Begnach, rojen 1. januarja 1910 v Drenki pri Vidmu (Benečija), stanoval je v Spodnji Idriji, v partizane je vstopil septembra 1943 in bil v Vojkovi brigadi namestnik komandirja čete, padel je 17. novembra 1943 v Stari Oselici.

Jože Brilej, rojen leta 1898 v Idriji, padel je 17. novembra 1943 v Stari Oselici.

Ivan Eržen, rojen 28. avgusta 1900 v Idriji, v Vojkovo brigado je vstopil septembra 1943, padel je 17. novembra 1943 v Stari Oselici.

Franc Gruden, rojen leta 1920 v Žireh, mizarski pomočnik, v partizane je vstopil oktobra 1943, padel je 17. novembra 1943 v Stari Oselici.

Franc Klemenčič, rojen 3. marca 1870 v Stari Oselici, kmet, aktivist narodnoosvobodilnega gibanja, ubili so ga 17. novembra 1943 pred domačo hišo.

Ignac Klemenčič - Bolte, rojen 29. januarja 1916 v Izgorjah, kmečki delavec, član KPS, v partizane je vstopil avgusta 1942, bil je komandant Pionirskega bataljona Vojkove brigade, padel je 17. novembra 1943 v Stari Oselici.

Franc Mikuž - Dorče, rojen 13. junija 1923 v Idrijskem Logu, v partizane je vstopil novembra 1942, padel je 17. novembra 1943 v Stari Oselici kot obveščevalec 31. divizije.

Jože Skvarča, rojen 24. aprila 1904 v Spodnji Idriji, padel je 17. novembra 1943 v Stari Oselici.

Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 295-296.

Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/stara-oselica.html

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 267.

Dostop je s Trebije prek Slemena.

NA TEM MESTU IN V BLIŽNJI

OKOLICI JE DNE 17. 11. 1943

PADLO V BOJU Z NEMCI

8 BORCEV NOV IN AKTIVIST

KLEMENČIČ FRANC

SLAVA JIM!

ZB NOV TREBIJA DNE 29. 11.1970

Obstoječi spomeniki
Franc Podnar
Spominska plošča
Gorenja vas
2055 STARA OSELICA, 379
2885
VOJNIK - Talcem


Ploščo so postavili ZZB Vojnik 1946, preurejena je bila 1971. Talci so, razen Rada Tršeliča, pokopani v grobnici sredi Vojnika.

Nagrobne plošče 28. 3. 2018 na pokopališkem zidu nisva našla!

Vir : fotografiji 3 in 4 Marko Zdovc

Pokopališče Vojnik (vzhodno ob glavni cesti skozi Vojnik), na zidu ob novem delu pokopališča .

             TUKAJ SO 19.12.1944 PADLI POD
                  OKUPATORSKIMI STRELI      
.
ANTOLIČ STANKO             KOLAR ALOJZ
BUŠIČ RUDOLF                 KOROŠEC FRANC
DEŽELAK VIKTOR             ROBUZA RUDOLF
DOLENC ALOJZ                 TERŠIČ RADO
                           SLAVA JIM!      

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 16. 3. 2018, nedokončano 5.marec 2021 dopolnil D.Divjak
5.3.2021. 00:00
5.3.2021 dodal tekst plošče D.Divjak 18.3.2021 dodal slike (Pomniki NOB Vojnik-Dobrna), Stane Gradišnik.
plošča na pokopališkem zidu
Vojnik
1429
Gimnazija Ravne na Koroškem

Spomenik je prav zaprav celotna GIMNAZIJA na Ravnah na Koroškem. Osvoboditev naše domovine je dala leta 1945 našim delovnim ljudem nov revolucionarni polet, zato so se organizirano vključili v obnovo porušenih objektov, v gradnbjo novih tovarn, cest in prog. Za vse to pa so bili potrebni šolani ljudje, ki jih Koroška krajina že tako ni imela zadosti, pa tudi vojna je zahtevala svoje žrtve. Delavci so prek svojih sindikatov in delegatov skupaj s kmeti že poleti 1945. leta zahtevali, da dobijo tudi Ravne svojo gimnazijo. Po velikih prizadevanjih je bila leta 1945 ustanovljena gimnazija na Ravnah. Začasne prostore je dobila v gradu Ravne, leta 1953 pa se je preselila v novo zgrajeno gimnazijsko stavbo.

Gimnazija stoji ob gradu poleg stadiona in doma telesne kulture. dostop po cesti na Čečovje, desni odcep 300 m od križišča Ravne - Prevalje - Čečovje

TO GIMNAZIJO JE POSTAVILO DELOVNO LJUDSTVO ZA SPOMIN PADLIM ZA SVOBODO,

MLADIM RODOVOM ZA RAST SOCIALISTIČNE DOMOVINE,

SVETILNIK KULTURE SLOVENSKI KOROŠKI

Obstoječi spomeniki
Alojz Ovnič, 15. april 2017 18.10.2021 D.Divjak
18.10.2021. 00:00
18.10.2021 dopolnil podatke D.Divjak
Zgradba gimnazije
Ravne na Koroškem
K.o.: 822 - RAVNE, št.parc.: 882, Ravne, Občina Ravne