Memorial Table

-
-
Id Ime Opis Lokacija in dostop Besedilo na spomeniku Avtor spomenika Čas postavitve ali odkritja Status Opombe Zadnja sprememba Spremembe, dopolnila, popravki Vrsta spomenika Občina Katastrski podatki
10029
Anton Mavri, Podbrdo

Anton Mavri je na spomeniku v Bači pri Podbrdu, vendar z drugačnimi podatki kot v Sistory. Po Sistory naj bi bil iz Gorij pri Cerknem, rojen 21. 5. 1907 in padel 6. 2. 1945 med prekomorci v Lištici (prej Široki Brijeg), BiH, na spomeniku pa iz Trtnika nad Bačo, roj. 1905.

Pokopališče Podbrdo, lokacija približna

[križ]

MAVRI

ANTON * 1905 + 1945

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik
5.10.2025. 17:18
5.10.2025. 17:18
Nagrobnik
Tolmin
10173
Suhorje, Šprohar Janez
  • Janez / Ivan Šprohar. Sistory. 
    datum rojstva: 1. 11. 1905, kraj rojstva: Suhorje, vojni status: NOV in POS, datum smrti: 22. 2. 1943, kraj smrti: Suhorje, kraj pokopa: Suhorje, vzrok smrti: Oborožen spopad, povzročitelj smrti: Italijanske vojaške/policijske enote 

»SUHORJE 
[…] 
PRVI DOMAČINI V NOG: 
[…] 
Do kapitulacije Italije so bili aktivni še: […] Janez Šprohar (1905, Grginov) […]« 

  • Vlasta Beltram, Svet med Snežnikom in Slavnikom med drugo svetovno vojno, Narodnoosvobodilno gibanje po posameznih krajih nekdanjega brkinskega okrožja, Knjiga 2, Koper: Pokrajinski arhiv Koper, 2021, str. 257.

.............................................

»ŽRTVE NACIFAŠISTIČNEGA TERORJA DOMA
[…]
Šprohar Ivan (Jakob) - Grdinov, Suhorje, r. 1. 11. 1905, kmet, ubili fašisti 13. 3. 1942 pri Suhorju;«

  • Vlasta Beltram, Svet med Snežnikom in Slavnikom med drugo svetovno vojno, Narodnoosvobodilno in socialno-revolucionarno gibanje v nekdanjem brkinskem okrožju, Knjiga 1, Koper: Pokrajinski arhiv Koper, 2022, str. 281.
  • Šprohar Janez Geneanet, Pokopališče Suhorje - Vremski Britof, str. 4. 
Pokopališče Suhorje – Vremski Britof. Lokacija zvezdice je približna. Hiša v bližini: Suhorje 43

 

[križ]                                                   

DRUŽINA ŠPROHAR

JANEZ
* 1. 11. 1905        22.  2. 1943

Neobiskani spomeniki
M.Kermavnar, 5. 11. 2025, po predlogi Zdenke Primožič.
5.11.2025. 18:05
7.1.2026. 17:36
Nagrobnik
Pivka
K.o. 2495 SUHORJE, parc. št. 1642/6,
437
Šmartno ob Paki - Spomenik žrtvam fašizma

V obliki obeliska zasnovan spomenik iz kvadrov, ki so postavljeni eden na drugega v ploskovnih zamikih. Na stranicah so imena 140 žrtev fašističnega nasilja z območja Šmartnega ob Paki. Vrh spomenika krona peterokraka zvezda. Avtor J. Valentinčič. 

Odkrit 27.IIII.1951 ( Vir: Svobodna beseda, maj 2021 )
EŠD 26620

foto123

v središču Šmartna ob Paki ob glavni cesti, poleg hiše Šmartno ob Paki 71

Na vrhnjem 5-kotnem kvadru piše:

SLAVA ŽRTVAM FAŠIZMA

Na ostalih kvadrih so imena žrtev z datumom rojstva in smrti.

Na osrednji ploskvi piše:

IZ ZEMLJE TE SI ROJEN BIL,

JUNAK, KI TOD SI SRČNO KRI PRELIL,

KI TE V TUJINI STRL JE GLADIN MRAZ,

KI SE V JEČI V SMRTNIH MUKAH VIL,

POVSOD SI S SABO NOSIL NJEN OBRAZ.

NAJ V SPOMIN BO NAŠA VEČNA VEST,

DA SLEHERNI JI BO DO SMRTI ZVEST.

Mira Hladnik nedokončano
kamnit stolp iz 8 5-kotnih kvadrov, stožcem in zvezdo
Šmartno ob Paki
625
Spominska plošča pri Pisancu

Spominska plošča na hiši pri Pisancu v Suši je posvečena članom družine, ki so padli 25. marca 1945, odkrili so jo leta 1967, dostop do hiše je s Hotavelj po dolini Logarščice.

Nemci in domači izdajalci so v zadnji sovražnikovi ofenzivi marca 1945 pobijali simpatizerje in sodelavce narodnoosvobodilne vojne in uničevali partizanske domačije. 25. marca 1945 zjutraj so umorili mlinarico v Dolenji Ravni Marijo Tušar. Z ognjem so jo mučili do smrti. Nato so obkolili Pisančevo hišo v Suši ter umorili vaškega terenca in obveščevalca Jožeta Kržišnika in njegovi sestri.

Ploščo so odkrili leta 1967.

Več....

Podatki za umorjene 25. marca 1945 na domu pri Pisancu:

Agata Kržišnik, rojena 5. februarja 1892 v Logu nad Škofjo Loko, gospodinja.

Jožef Kržišnik, rojen 27. septembra 1901 v Suši, gozdni delavec, vaški terenec in obveščevalec.

Marija Kržišnik, rojena 31. julija 1899 v Logu nad Škofjo Loko, gospodinja.

Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 305-306.

Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/suscarona.html

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 268.

Dostop do hiše je s Hotavelj po dolini Logarščice.

NA TEM KRAJU JE GESTAPO

USTRELIL APRILA 1945

AKTIVISTA OF IN NJEGOVI SESTRI

KRŽIŠNIK  JOŽE                 1901 – 1945

KRŽIŠNIK  MARIJA           1899 – 1945

KRŽIŠNIK AGATA             1891 – 1945

STRAŠNI TA ZLOČIN

NAJ VSEM BO V OPOMIN!

NE VOJNA MIR IN BRATSTVO

NAJ ŽIVI MED NARODI

Obstoječi spomeniki
Franc Podnar
Spominska plošča
Gorenja vas
2049 HOTAVLJE, 199
10169
Utovlje, Benčina Ermin
  • Ermin Benčina. Sistory. 
    datum rojstva: 29. 11. 1926, kraj rojstva: Dobravlje, vojni status: NOV in POS, voj. enota, čin: XVII. SNOB Simona Gregorčiča, 3. bat., 3. četa, datum smrti: 21. 8. 1944, država smrti: Slovenija, država pokopa: Slovenija, vzrok smrti: Ustreljen, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote 

»PARTIZANI 17. BRIGADE SIMONA GREGORČIČA, PADLI V BOJIH Z OKUPATORJEVIMI POMAGAČI (I) IN V BOJIH, V KATERIH SO LE-TI SODELOVALI Z OKUPATORJI (II) 

II. 
[…] 
2. BENČINA Ervin, partizan 3. čete 3. bataljona. Doma je bil v Dobravljah pri Sežani. Padel je 20. avgusta 1944 na Krnu. (Vir: Primorski dnevnik z dne 19. junija 1945)« 

  • Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 3. knjiga – 2. del,  V bojih z okupatorjevimi sodelavci padli slovenski partizani, Ljubljana, 2002, str. 674. 
  • Fotografija: Benčina Ermin Geneanet, Pokopališče Utovlje – Sežana, str. 5. 

 

Pokopališče Utovlje - Sežana. Približno 300 m severno od hiše Utovlje 1. Lokacija zvezdice je približna.

 

[križ]

BENČINA

ERMIN    1926  -  1944

Neobiskani spomeniki
M.Kermavnar, 5. 11. 2025, po predlogi Zdenke Primožič.
5.11.2025. 12:35
7.1.2026. 17:37
Nagrobnik
Sežana
K. o. 2437 UTOVLJE, parc. št. 961/2
10030
Franci Lunaček, Šentrupert

Aktivist Okrajnega odbora Dobrnič, ubit od domobrancev v Bistrici.

 

Pokopališče Šentrupert, na severovzhodnem obzidju.

RODBINA LUNAČEK

FRANCI LUNAČEK

ŠOL. UPR.

* 5. 10. 1903 + 8. 6. 944.

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik
5.10.2025. 18:23
5.10.2025. 18:26
Nagrobnik
Šentrupert
672
Spominska plošča na Demšarjevi hiši

Spominska plošča na Demšarjevi hiši na Demšarjevi cesti je posvečena padlemu Antonu Demšarju, prvemu aktivnemu borcu iz Škofje Loke. Ploščo so odkrili 18. decembra 1953. Plošča ni vidna, ker je pokrita z novo fasadno oblogo.

Anton Demšar se je rodil 21. maja 1907 v Jazbinah pri Malenskem Vrhu. V Škofji Loki se je izučil ključavničarstva, pri obrtniku Oblaku tudi tesarstva. Tu je bil zaposlen do odhoda v partizane 6. decembra 1941. Sodeloval je pri vseh sabotažnih akcijah Cankarjevega bataljona v Praprotnem, v decembrski vstaji in dražgoški bitki. Po dražgoški bitki je postal intendant v Loški četi.

7. februarja 1942 se je odpravil s komandirjem Loške čete Jakom Bernardom prek Sopotnice v Selško dolino na sestanek z aktivisti iz te doline. 8. februarja so ju pri Oblakovih na Stirpniku presenetili Nemci. Skušala sta se prebiti iz obkoljene kmetije, vendar je bil Demšar smrtno zadet, Jaka Bernard pa hudo ranjen in si je sam vzel življenje. Anton Demšar je zgorel v požgani domačiji.

Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 344-345.

Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/scaronkofja-loka.html

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 268.

Plošča ni vidna, ker je pokrita z novo fasadno oblogo.

OD TUKAJ JE 6. XII. 1941 ODŠEL

TOV. DEMŠAR ANTON

KOT PRVI AKTIVNI BOREC

IZ ŠK. LOKE V PARTIZANE

                                  Odb. ZB – Šk. Loka

Uničeni spomeniki
Franc Podnar
Spominska plošča
Škofja Loka
3598
Kip dr. Jožeta Ranta

Med leti 1907-15 je obiskoval gimnazijo v Kranju in Novem mestu. Maturiral je leta 1915 v Novem mestu. Med leti 1918-23 je študiral medicino v Zagrebu in na Dunaju. Promoviran je bil leta 1923 na Dunaju. Med leti 1926-28 je specializacijo za stomatologijo opravil na Dunaju.
Po končani specializaciji je do leta 1945 imel privatno prakso v Ljubljani, hkrati je zdravil čeljustne poškodbe na kirurškem oddelku splošne bolnice.
Udeležil se je prve vojne, v kateri je postal invalid. Med drugo vojno je bil od leta 1941 dalje član OF. Marca leta 1945 je bil zaprt. Po osvoboditvi je bil leta 1945 imenovan za rednega profesorja za stomatologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani in prvega predsednika novoustanovljene Stomatološke klinike. Zasnoval je razvoj stomatologije na Slovenskem, posvetil se je razvoju izobraževanja in grajenju nove Stomatološke klinike, ki je bila zgrajena leta 1954.
Na strokovnem področju se je posvečal predvsem ortodontiji, preučeval je zobne in čeljustne anomalije, škodljive zunanje vplive v postnatalnem življenju na razvoj čeljusti. Med prvimi je opravil komparativne raziskave anatomije glave. Leta 1945 je ustanovil Zobozdravstveni vestnik. Leta 1950 je ustanovil Društvo zobozdravstvenih delavcev Slovenije. Do leta 1961 je bil tudi društveni predsednik. Ukvarjal se je tudi z lovstvom, kinologijo, numizmatiko in arheologijo.  Škofjeloškemu muzeju je za prirodoslovno zbirko podaril medveda. ki ga je ustrelil na Kočevskem. N lastne stroške je pred drugo sv. vojno organiziral arheološko izkopavanje dveh gomil na Soršekem polju. 
Bil je tudi pisec v Loških razgledih. Strokovne članke je objavljal v Zobozdravstvenem vestniku.
Leta 1949 je bil odlikovan z redom dela II. stopnje. Leta 1970 je prejel Kidričevo nagrado. V avli Stomatološke klinike  v Ljubljani je bil aprila 1996 odkrit njegov doprsni bronasti kip, delo akademskega kiparja Janeza Sajevica.

Vir: Gorenjci.si

Avla stomatološke klinike

prof. dr. Jože RAnt

Dušan Škodič, 07.11.2018
Doprsni kip na podstavku
Ljubljana
Hrvatski trg 6
8743
Kulturno prosvetni dom XiV. divizije, Metlika

Internet, FB - 7. 1. 2024 - L. Zupančič

Cesta bratstva in enotnosti 21, Metlika

[zvezda]

KULTURNO PROSVETNI 

DOM 

XIV. DIVIZIJE

[lovorovi vejici]

Uničeni spomeniki
S. Gradišnik 9. 1. 2024
3.8.2024. 00:00
M. Kermavnar, 9.1.2024, dodal fotografijo 3/1 iz Google Maps, opombo v Lokacijo in spremenil status v "neobiskan" Dodal svež posnetek doma, preselil lokacijo s št. 25, kjer se nahaja bife in kamor je bil pomotoma umeščen, na št. 21, kjer dom dejansko je, čeprav se ne imenuje več po 14. diviziji. Ni podatka, kdaj je do preimenovanja v KULTURNI DOM METLIKA prišlo. Ploščo označil kot odstranjeno. M. Hladnik 3. 8. 2024
Spominska plošča
Metlika
9998
Krško, Mikolavčič Janko
  • Janko (Ivan) Mikolavčič. Sistory. 
    datum rojstva: 1. 4. 1912, kraj rojstva: Roč (Istra), vojni status: Sodelavec partizanskega gibanja, datum smrti: 2. 10. 1942, kraj smrti: Maribor, kraj pokopa: Gradec, država pokopa: Avstrija, vzrok smrti: Talec - ustreljen, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote  

»JANKO MIKOLAVČIČ, 
[fotografija] 
sin Ivana in Jožefe, roj. Pavletič, je bil rojen  1. aprila 1914  v Roču v Istri, v kmečki družini. Ko so Italijani zasedli Istro, se je družina Mikolavčič preselila v Koprivnico na Hrvaškem. Tam je Janko obiskoval osnovno šolo. Leta 1921 pa se je družina za stalno preselila v Staro vas. Tu je dokončal osnovno šolo in pomagal doma na posestvu. Leta 1938 se je zaposlil na železniški postaji Sevnica kot zapisovalec vozov. 1941. leta je postal vlakovodja. Član KP je postal že leta 1939 in bil povezan s partijsko organizacijo v Krškem. Od okupacije dalje pa je bil v vrstah nosilcev NOV. Bil je povezan z znanimi borci: narodnim herojem Borštnarjem Jožetom, železniškim uradnikom v Brestanici, Hlajem Vinkom iz Brestanice, Jerinom Marjanom iz Sevnice, Godlerjem Jožetom in njegovimi sinovi iz Starega grada, z borci brežiške čete, z narodnim herojem Tončko Čečevo idr. Nemci so njegovo delo za NOV odkrili in so ga 15. septembra 1942 na železniški postaji v Sevnici aretirali ter zaprli v celjske zapore, kjer je bil 28. septembra 1942 obsojen na smrt, 29. septembra 1942 so ga prepeljali v Maribor, kjer so ga 2. oktobra 1942 ustrelili kot talca.« 

  • Šribar Slavko, Škaler Stanko, Padli v ognju revolucije, Krško: Zveza ZB NOV občine Krško, 1971, str. 221. 
    Opomba: Rojstna letnica je v knjigi Padli v ognju revolucije (1914) druga kot na nagrobniku (1912). 

Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123 

 

Pokopališče Krško. Lokacija zvezdice je približna. Hiša v bližini: Cesta krških žrtev 130B, Krško.

 

MIKOLAVČIČ 

JANKO  1. 4. 1912      + 2. 10. 1942 

 

Neobiskani spomeniki
M.Kermavnar, 26.9.2025, po predlogi Zdenke Primožič.
26.9.2025. 15:31
7.1.2026. 17:41
Nagrobnik
Krško
K. o. 1321 LESKOVEC, št. parc. 994/1
675
Spominska plošča na upravni zgradbi Gorenjske predilnice

Spominska plošča na upravni stavbi Gorenjske predilnice na Kidričevi cesti je posvečena padlemu borcu Gorenjskega odreda Edvardu Jerančiču. Odkrili so jo leta 1983.

6. aprila 1944 je 1. četa 1. bataljona Gorenjskega odreda izvedla rekvizicijo v Gorenjski predilnici na Trati. Partizane, ki so odnašali bale blaga proti Traškemu grabnu, so na bližnji železniški postaji opazili železničarji in javili nemški posadki. V spopadu je padel borec Edvard Jerančič.

Več...

Podatki o padlem borcu:

Edvard Jerančič, rojen 12. marca 1918 v Clevelandu (Ohio, ZDA), leta 1924 se je s starši vrnil v domovino. Naselili so se v Vižmarjih pri Ljubljani. Najprej se je izučil za avtomehanika, ob delu se je izšolal za strojnega tehnika. Ob okupaciji je prišel v nemško ujetništvo in bil mobiliziran v nemško vojsko. Marca 1944 je prišel domov na dopust in se 6. aprila 1944 vključil v 1. četo 1. bataljona Gorenjskega odreda. Kot prostovoljec se je javil na rekvizicijo v Gorenjski predilnici in padel že prvega dne partizanstva.

Vir: Pomniki NOB na Škofjeloškem
Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/scaronkofja-loka.html

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 268 (navedba, da je plošča posvečena Romanu Smoletu - Mišku).

Spominska plošča je na upravni stavbi Gorenjske predilnice na Kidričevi cesti.

NA TEM MESTU JE PADEL 6. 4. 1944

EDVARD JERANČIČ

ROJEN 12.3. 1918 V ZDA

SLAVA MU!

                                         ZZB NOV TRATA

Obstoječi spomeniki
Franc Podnar
Spominska plošča
Škofja Loka
1336
SV. TROJICA-Spominska plošča Ivo Brnčić

Kraj Sveta Trojica je tesno povezana z imenom družine Kraigher, saj je tu od leta 1907 do 1914 služboval dr. Lojze Kraigher, znan zdravnik in slovenski pisatelj. Mladostna leta sta preživljala v tem kraju tudi njegova sinova Dušan in Boris Kraigher.

Dušan Kraigher se je rodil 10.2.1908. Družbenopolitični nazor si je sprva oblikovalpod očetovim vplivom. Že leta 1937 je postal član KPJ.

Ob vdoru okupatorja se je Dušan umaknil v Ljubljano, kjer se je vključil v ilegalno delo, sodeloval pri organiziranju partizanskih tehnik in skrbel za propagandno gradivo. Leta 1942 je odšel na osvobojeno ozemlje. Vleklo ga je nazaj na Štajersko, kjer je hotel pomagati pri nadaljnjem razvoju narodnoosvobodilnega gibanja. Oktobra 1942 je šel na Štajersko, kjer je opravljal kjer je opravljal naloge namestnika politkomisarja 4. operativne enote, in to do 15.6.1943, ko je ob nemškem napadu na štab 4. operativne enote na Dobrovljah padel.. Dne 20.12.1950 so ga proglasili za narodnega heroja.

 Na spominski plošči je tudi ime Iva Brnčiča, ki je bil znan pripovednik, dramatik in kritik. Nekaj mesecev je preživel na Kraigherjevi domačiji. Vključil se je v narodnoosvobodilno gibanje ter padel leta 1943 pri Vlasenici v Bosni.

Vir: Novak, Orešnik, Šticl: Pomniki NOB v Slovenskih goricah in Prekmurju

Kraj se je leta 1952 preimenoval v Gradišče in nato leta 1992 v Sv.Trojico.

Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Trojiški trg 10, na obcestni fasadi hiše, v spodnjem delu je gostinski lokal Bar Cankar.

V TEJ HIŠI JE ŽIVEL PISATELJ

DR. LOJZE KRAIGHER

IN OD NOVEMBRA 1910 DO MAJA 1911

KOT NJEGOV GOST IVAN CANKAR

DNE 12. MARCA 1912 SE JE RODIL TU

PISATELJ IVO BENČIĆ

                        PADEL SPOMLADI 1943 V BOSNI                                                                                         MCMLXI                                                                  MARIBORSKA PODRUŽNICA

                                      SLAVISTIČNEGA DRUŠTVA

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 7. 4. 2017 nedokončano Dopolnil D.Divjak, 2.maj 2020
2.5.2020. 00:00
spominska plošča
Sveta Trojica v Slovenskih goricah
K.o.: 536-GRADIŠČE V SLOVENSKIH GORICAH, št.parc.: *23/2
6279
ŠENTJUR PRI CELJU -V vojni padlima Albertu in Adolfu Nendl
Pokopališče Šentjur pri Celju

V SPOMIN U VOJNI PADLIMA 

ALBERTU IN ADOLFU 

NENDL

Obstoječi spomeniki
Bor1974 17.10.2020 21.junij 2021 dopolnil D.Divjak
21.6.2021. 00:00
21.6.2021 dopolnil podatke D.Divjak
Spominska plošča
Šentjur
K.o.: 1138 - ŠENTJUR PRI CELJU, št. parc.:223
5937
Štanjel -30. diviziji

?

Na škarpi ob stopnicah nasproti spomenika NOB v križišču skozi Štanjel.

XXX. DIVIZIJI IX. KORPUSA NOV IN POJ
OB ŠTIRIDESETLETNICI
NJENIH BOJEV PRI ŠTANJELU
23. 9. 1984
KRAJEVNA SKUPNOST ŠTANJEL

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 15.7.2020, D.Divjak 8.4.2022
1.8.2024. 00:00
D.Divjak dopolnil podatke 8.4.2022
Spominska plošča
Komen
K.o.: 2418 - ŠTANJEL. št.parc.: 656/3
1746
GERŠIČI-Spomenik na polju med Geršiči in Dol. Dobravicami

Januarja 1942 je zasedla Geršiče italijanska straža, ki je varovala prehod preko Lahinje in pre­hod preko železniške proge. Konec marca pa se je ta straža premaknila v bunker nad progo pri že­lezniškem postajališču na Dobravicah.

Februarja 1942 so prišli v vas fašisti iz Pod­zemlja in začeli brez vsakršnega povoda ropati. Ob povratku v postojanko pa so jih napadli par­tizani.

Junija istega leta sta se ob progi spopadli dve italijanski patrulji, ki sta druga drugo imeli za partizane. Še istega dne so prišli v vas Italijani, aretirali 6 moških, od katerih so naslednji dan tri ustrelili pod obtožbo, da so napadli italijanski pa­trulji.

Naslednji mesec so Italijani, da bi preprečili prehajanje partizanov preko Lahinje, požgali most na Lahinji pri Geršičih. Ker pa so kmalu ugotovili, da od tega ni bilo nobene koristi, ampak so le sami imeli težave, so most popravili. Pač pa so ta most porušili spomladi 1943 partizani, ker so imeli prehod preko jezu pri Žuničevem mlinu v Krivoglavicah. Spomladi leta 1944 so most spet obnovili, toda tokrat partizani in ga ob nemškem In domobranskem vdoru v Črnomelj 14. novembra 1944 ponovno porušili.

V Geršičih je bil ustanovljen odbor OF junija 1942, ki je med drugim do italijanske kapitulacije skrbel za varen prehod preko Lahinje in  preko mo­čno zastražene železniške proge.

Spomenik iz delno obdelanega kamna je posvečen trem talcem, ki so jih italijanski okupatorji ustrelili na tem mestu poleti 1942. Postavljen je bil 1978, oblikovala sta ga Milan Bajc in Vinko Kepic.

  • Vodnik 74
  • EŠD 11214

Uboj treh domačinov

V povračilo, ker so partizani v bližini vasi minirali železniško progo Gradac-Metlika, -sovražni vir govori o napadu na njihovo posadko na železniški postaji Dobravice-, so italijanski vojaki iz postojanke Metlika 2. julija obkolili vas. Vaščane so zgnali skupaj, jih pretepali in jim ropali skromno imovino. Može in fante, stare nad 15 let, so zvezane odpeljali. V bližini železniške proge so izdvojili Alojza Kureta, Franca Papiča in Nikolaja Šimca ter jih ustrelili, poročali pa, da so padli ob napadu 1. julija 1942. Z ostalimi sedmimi so nadaljevali pot v Metliko, od koder so jih odgnali v koncentracijsko taborišče. V letu 1942 in 1943 jih je tam šest umrlo.

Spominski kamen stoji okoli 300 m severno od vasi na kraju, kjer so bili domačini ustreljeni. Odkrit je bil aprila 1978.

Vir: arhiv ZB NOB Metlika (25)

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 139.

Na levi strani ceste pribl. 150 m iz vasi Geršiči v smeri vasi Dolnje Dobravice

KURE ALOJZ

PAPIČ FRANC

ŠIMEC NIKO

LAŠKI FAŠISTI SO 2. 7. 1942 UBILI/

3 VAŠČANE VASI GERŠIČI.

KDOR UMRE ZA DOM/

JE ŽIVEL DOVOLJ.

Obstoječi spomeniki
Mira Hladnik 1. 5. 2017 in 5. 11. 2018 10.2.2022 D.Divjak
10.2.2022. 00:00
10.2.2022 dopolnil opis in podatke D.Divjak
naravni kamen z napisom
Metlika
K,o,; 1517 - DOBRAVICE, št.,parc.: *73
314
spominska plošča Romanu Smoletu-Mišku

Marmornata plošča je bila odkrita v spomin borcu Romanu Smoletu - Mišku, padlemu 28.6.1944. 

Roman Smole-Miško je padel v neposredni bližini hiše v Spodnjih Bitnjah 40. Rodil se je 16. februarja 1916 v Srednjih Gameljnah. Bil je borec 5. bataljona v drugi brigadi VDV.  Dne 28. junija  1944 je v Sp. Bitnjah zašel v sovražno zasedo in tam padel. Pokopali so ga na mestu kjer je padel. Po osvoboditvi je bil prekopan na pokopališče v Šmartnem pod Šmarno goro.

Spominsko ploščo je odkrila Krajevna skupnost Bitnje 27. marca 1986 (povezava).

VIRI: Pomniki NOB v občini Kranj

http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=21441

EŠD: 21441, memorialna dediščina

Spominska plošča je pritrjena na zahodni del severne fasade hiše Spodnje Bitnje 40.

NE DALEČ OD TOD JE 28. JUNIJA 1944

PADEL BOREC VDV ROMAN SMOLE-MIŠKO

ROJEN 16. FEBRUARJA 1916 V SR. GAMELJNAH

                                                           KS BITNJE

                                                           1986

Obstoječi spomeniki
Ivan Mihovec ZBNOB KO Žabnica, Lado Nikšič, avgust 2014
spominska plošča
Kranj
2132 BITNJE, 327/18
9989
Jurklošter, Zemljak Janez

Kraj smrti: Njivice pri Jurkloštru 

 

»Seznam borcev in bork Kozjanskega odreda 
[…] 
Priimek, ime, partizansko ime                         ZEMLJAK Ivan 
Leto in kraj rojstva                                           27. 4. 1906, Vrh nad Laškim 
Datum vstopa v NOV in POS                          VIII. 1944 
Poklic                                                              zidar 
Ostalo                                                             Bil je kurir, padel je 20. marca 1945.« 

  • Tomaž Teropšič, Kozjanski odred, 2. knjiga, Maribor: Založba Obzorja, 1993, str. 398. 
  • Fotografija: Zemljak Janez Geneanet, Pokopališče Jurklošter, str. 12. 
Pokopališče Jurklošter. Lokacija zvezdice je približna. Hiša v bližini: Jurklošter 26.

[križ]                                                    

TUKAJ POČIVA 
ZEMLJAK JANEZ 
* 6. 4. 1906       PADEL 20. 3. 1945 

Neobiskani spomeniki
M.Kermavnar, 24.9.2025, po predlogi Zdenke Primožič.
24.9.2025. 18:28
7.1.2026. 17:42
Nagrobnik
Laško
K. o. 1034 MRZLO POLJE, št. parc. 10/1
2577
Grobišče s spomenikom na pokopališču v Gornjem Gradu

Spomenik je bil postavljen 23 padlim borcem. Znanim: Bezovšek, Brunet, Natlačen, Pustoslemšek Janez, Pustoslemšek Matija, Brunet Ratko, Volovšek in še 16 neznanim borcem. Spomenik je bil odkrit leta 1979.

Vir: arhiv Združenja za vrednote NOB Zg. Savinjske doline

Krajevno pokopališče v Gornjem Gradu. Spomenik stoji v osrednjem delu, levo od vhoda na pokopališče.

PADLIM ZA SVOBODO NOV 1941 - 1945

Nad napisom je petokraka zvezda.

Obstoječi spomeniki
Sandi Grudnik, 26. 11. 2017
17.9.2025. 09:35
Nagrobnik
Gornji Grad
k.o.942 Gornji Grad, parc.št.10, lastnik: Občina Gornji Grad
2255
Piramida - spomenik padlim za svobodo

S.Gradišnik, 6. 6. 2025. Tu na pokopališču stoji piramidast spomenik, posvečen osmim padlim borcem iz NOV.Vir: Vodnik po partizanskih poteh str. 344.

Pokopališče ob Panonski ulici, MS

SLAVA

PADLIM

ZA 

SVOBODO

Obstoječi spomeniki
23.maj 2021 dopolnil D.Divjak 6. 6. 2025, S.Gradišnik
6.6.2025. 00:00
23.5.2021 dopolnil podatke D.Divjak S.Gradišnik, 6. 6. 2025
Spomenik
Murska Sobota
K.o.: 105-MURSKA SOBOTA, št.parc.: 1625/
10032
Joško Rugelj, Šentrupert
  • Jožef Rugelj. Sistory. Podatki strižejo s tistimi na spomeniku. Vodnik IV. SNOUB Matije Gubca, ubit od domobrancev 19. 6. 1944.

Joška Ruglja ni med domobranci na farnih ploščah na pokopališču v Šentrupertu, torej je bil verjetno partizan.

Pokopališče Šentrupert, ob zidu, lokacija je približna.

[križ]

RUGLJEVI
SIN JOŠKO 16. 3. 1924 -- marec 1942

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik
5.10.2025. 18:44
5.10.2025. 19:53
Nagrobnik
Šentrupert
3219
Spomenik na Rosuljah - grobišče

Grobišče osmih partizanov, padlih med drugo svetovno vojno. Na grobišču zidan, v obliki Triglava oblikovan nagrobnik s spominsko ploščo. 

Ciril Dolenec je bil partizan Ciko, ki ga je odnesel plaz pod Krnesom. Opisan je tudi v dnevniku dr. Kukovca. 

Na občinskem pokopališču Rosulje, tik pred mrliško vežico z desne strani. Hiša v Bližini: Primož pri Ljubnem 32.

V SPOMIN BORCEM NOV PADLIM 1941-1945 
[zvezda] 
TO ŽRTEV BORB IN ZMAG JE SPOMENIK 
POSTOJ TOVARIŠ, SPOMNI SE NA MRTVE 
VSE KAR VELIKO JE VZKALI IZ ŽRTVE 
IN TI KI ŽIV SI MRTVIM SI DOLŽNIK. 

Manjša plošča: 

CIRIL 
DOLENEC 
1914-1945 

 

Obstoječi spomeniki
Koordinate v originalnem zapisu: N: 46 20 52, E: 14 50 08, 468,40 m.
Sandi Grudnik, 18. 6. 2018
30.10.2025. 07:11
M.Kermavnar, 30. 10. 2025, po predlogi Mojce Luštrek uredil besedilo na spomeniku in GPS koordinate prestavil v rubriko Opombe.
Grob(išče)
Ljubno
K. o. 0913 PRIMOŽ PRI LJUBNEM, parc. št. 250
10033
Jože Marn, Šentrupert

Roj. 20. 8. 1925, pripadnik XII. SNOUB Štajerska, ubit od domobrancev in Nemcev na Dobravi pri Dobrniču 28. 10. 1943.

Pokopališče Šentrupert, lokacija je približna.

MARNOVI

JOŽE 1888-1943

JOŽE 1825-1943

GLUŠIČEVI IZ DRAGE

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik
5.10.2025. 19:59
5.10.2025. 20:01
Nagrobnik
Šentrupert
3072
Blejska Dobrava, pokopališče

Po arhivu ZB Jesenice so tu še:

grob kurirja Klinar Jakoba

grob aktivista OF Markelj Franca (ta je bil prekopan na pokopališče na  Plavžu)
grob borca Novak Otmarja
grob aktivista OF Svetina Viktorja
grob borke Treven Gabrijele
grob borca Verglez Martina

ki pa jih ni bilo mogoče najti. Mogoče je tu pokopan še kak partizan, vendar grobovi niso označeni kot partizanski.

"Julija lani je v 92. letu starosti umrl Janez Čop, znan slovenski biolog in lovec. Rojen je bil na Jesenicah, na Ukovi, v domači hiši pa je med drugo svetovno vojno delovala tudi partizanska javka. Čeprav je od študijskih let naprej živel v Ljubljani, pa je pokopan na Blejski Dobravi, kjer sta zadnji dom našla tudi njegova starša Franc in Frančiška ter žena Anča. Ker je bila vsa družina Čop partizanska in narodno zavedna, Janezov oče Franc je padel leta 1945, tik pred koncem druge svetovne vojne, sta hčerki v spomenik na grobu dali vklesati tudi majhno rdečo zvezdo.

A ko sta prejšnji teden, malo po prazniku spomina na mrtve, prišli na grob, sta zgroženi ugotovili, da je rdečo zvezdo nekdo prebarval na črno. Polonca Čop Finka je povedala, da ju je s sestro dejanje šokiralo. Ne samo, da gre za poseg na zasebno lastnino, po njenem mnenju gre za blatenje na simbolni ravni, za oskrunjenje spomina na očeta in dedka. »Ne more kar nekdo prebarvati rdeče zvezde na spomeniku. Zame je taka oseba fašist!« je ogorčena Čopova hči Polonca. S sestro sta o tem obvestili policijo, ki je naredila zapisnik, storilca pa verjetno ne bodo nikoli našli. Čopovi hčerki bosta zvezdo očistili in jo ponovno dali pobarvati na rdeče. Kot ob tem pravi Polonca Čop Finka, s sestro želita, da se z objavo v časopisu naglas pove, da so takšna dejanja nesprejemljiva in da je žal danes družbena klima tako negativna, da je nekoga zmotila celo rdeča zvezda na grobu."

  • Urša Peternel: Rdečo zvezdo je nekdo prebarval. Jeseniške novice 20. 11. 2020. 12. Tudi v Gorenjskem glasu 12. nov. 2020.

....................................................................................

....................................................................................

»ŽIVLJENJEPISI ŽRTEV NARODNO OSVOBODILNE BORBE V OBČINI RADOVLJICA
[…]
HUMERCA ANDREJ, rojen 28. 9. 1904 Andreju in Mariji - Baloh v Lescah, kjer je tudi živel - Andrejčkov, poročen, tovarniški delavec, 26. 3. 1944 odšel v Planinčev (3.)  bataljon Gorenjskega odreda, nato v Bazoviško brigado, pogrešan 1. 5. 1945 v Mrzli rupi v Trnovskem gozdu na Primskovem.«

  • Alojz Kos [ur.], Po poti spominov, Radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SZDL Radovljica, 1990, str. 248.

....................................................................................

V Sistory in Vseposvojitev našla za en dan drugačen podatek o rojstvu: 28. 9. 1904  -- tam so še drugi podatki. -- M. Luštrek

Na severnem robu pokopališča na Blejski Dobravi


                     ČOP
                   JANEZ
      10. 8. 1927 -- 8. 7. 2019
                  [zvezda]
.....................................................

               FRANC KONOBELJ
                    SLOVENKO
           12. 3. 1916 -- 16. 11. 2008
NOSILEC PARTIZANSKE SPOMENICE

              TONČKA KONOBELJ
             PARTIZANKA MILICA
            22. 11. 1925 -- 16. 6. 2004
.....................................................

PIKONOVI
MIHA 1897--1944 V NOV
MIHA 1926--1944 V NOV
.....................................................

            HUMERČEVI 
                ANDREJ
27.9.1904 - 1.5.1945 v NOV
            NI LJUBEZNI
          BREZ STRAHU,
         KAJTI ČLOVEK
        SE NEPRESTANO
       BOJI ZA TISTEGA,
         KI GA IMA RAD.

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 3. 5. 2018, 20. 11. 2020
10.12.2022. 00:00
8.1.2026. 12:51
Rdečo zvezdo na Čopovem spomeniku je leta 2020 nekdo prebarval, nad čimer so svojci (Polonca Čop Finka) ogorčeni. -- M. Hladnik 20. 11. 2020 Rdeča zvezda je obnovljena (gl. foto Luštrek). Dodal besedilo z groba Andreja Humerce in slike Luštrekovih. M. Hladnik 10. 12. 2022. -- M.Kermavnar, 08.01.2026, dodal povezave na Sistory za Pikon in Humerca. ZP --
Nagrobnik
Jesenice
2176 BLEJSKA DOBRAVA, 638/1
4770
Mala Nedelja

Spomenik 39 borcem in žrtvam v NOB z območja Male Nedelje. Na podstavku sta betonska bloka, na enem je lovorov venec, na drugem pa plošča z 39 imeni.

  • EŠD 22454

Oblikovalec spomenika je Avgust Gajzer s Ptuja, sam spomenik je bil odkrit 29. novembra 1952.

V naselju Mala Nedelja, ob glavni cesti, južno od stare šole (h. št. 30), ki so jo podrli in delajo na njenem mestu spominski park.

                                                  [zvezda]                                 
                                   ZA SVOBODO IN DOMOVINO
                              SO ŽRTVOVALI SVOJA ŽIVLJENJA
.                                                    BORCI

FILIPIČ FRANC                                                                       1941 HRVATSKA
BOHANEC FRANC      ROJ. 1922   BUČKOVCI        PADEL 1945 DOLENJSKA
HRAŠOVEC JOŽEF     ROJ. 1914   BUČKOVCI        PADEL 1945 DALMACIJA
ŠVARC STANKO         ROJ. 1925    BUČKOVCI       PADEL 1945 DALMACIJA
BELŠAK FRANC          ROJ. 1919   MORAVCI          PADEL 1944 CEZANJEVCI
ŠPINDLER CIRIL         ROJ. 1920    MORAVCI         PADEL 1944 CELOVEC
KLEMENČIČ FRANC   ROJ. 1916    MORAVCI         PADEL 1943 DOLENJSKA
ŠTUHEC MARTIN        ROJ. 1919    GODEMARCI   PADEL 1944 POHORJE
FILIPIČ JANEZ             ROJ. 1919   GODEMARCI    PADEL 1944 POHORJE
HOJS MIRKO               ROJ. 1914    BODESLAVCI   PADEL 1944 POHORJE
.                                                    TALCI
ŠPILAK FERDO                                                                       1945 KOČEVJE 
VRBNJAK JOŽEF          ROJ.1914   RADOSLAVCI    USTR. 1942 MARIBOR
PINTARIČ STANKO      ROJ.1901   BUČKOVCI         USTR. 1943 CELJE
RAZLAG ALOJZ            ROJ.1918   SITAROVCI         USTR. 1944 FRANCIJA
ŠTUHEC ANTON          ROJ.1904   GODEMARCI      USTR. 1944 HOČE
ŠTUHEC VINKO            ROJ.1906   GODEMARCI     USTR. 1944 HOČE
VRBNJAK JANEZ          ROJ.1908   GODEMARCI     USTR. 1944 CEZANJEVCI
GORIČAN FERDO        ROJ.1901   GODEMARCI      UMRL 1945 DAHAU
RUDOLF FRANC           ROJ.1910   RADOSLAVCI    UMRL 1945 DAHAU
.
SKUPNO UBITI DNE 8. 3. 1945 V BUČKOVCIH:

ŽUPAN FRANC          ROJ. 1915  LOKA         
KOTNIK ALOJZ             "     1922  DOBRIJE       
TAJHMAN JOŽE           "     1922  JAKOBSKI DOL    
ŽUPANEC FRANC        "    1923   RADOSLAVCI     
HERCOG KAZIMIR       "    1923   POLJČANE        
GRAS FRANC               "    1919   MISLINJE         
JAUMAN MIHAEL         "     1898  LUČE
KLEMENC JANEZ         "    1907   LUČE
PEČNIK ANTON            "    1922   TRBOVLJE
BALAN IVAN                  "    1914   BIRKDORF
BIZJAK ANTON             "    1900   ŠIBIKA
BOŽJAK STANKO          "   1912   TRBOVLJE
BRENČIČ IVAN              "   1902   SV. PETER
BUŠIČ IVAN                   "    1913  ZALESLJE 
ČUK FRANC                  "    1900   LJUBLJANA
GREBENC ROK             "   1917   ALTENMARK
HERGA IVAN                 "    1902   ORMOŽ
HORVAT FLORJAN       "    1919   ŠTEFANJA VAS
HREN MARTIN              "    1909   ŽREČE.
                             SLAVA NJIM
     SMRT FAŠIZMU - SVOBODA NARODU
.
                             POSTAVIL OBČ. ODBOR ZB NOV
                             Z MNOŽIČNIMI ORGANIZACIJAM BUČKOVCI

Obstoječi spomeniki
Bor1974, 25.XI.2019, slike 10.XI.2020, dop. M. Hladnik 11.5.2019 Dopolnil D.Divjak 25.junij 2020
9.6.2024. 00:00
Bor1974, 11.04.2021 M. Kermavnar, 5.10.2022, uskladil rubriko Besedilo na spomeniku z besedilom na fotografiji. Ugotovil, da so na spomeniku pri pokopališču za dogodek 8.3.1945 ista imena, vendar podrobnosti precej odstopajo. Razlike tudi proti knjigi Pomniki NOB v Slovenskih Goricah in Prekmurju. Nisem preverjal zakaj. M. Kermavnar, 26.11.2023, dodal fotografiji 3/2 in 3/3 Dodal sliki obnovljene plošče in imeni Franca Filipiča in Ferda Špilaka. M. Hladnik 9. 6. 2024
Spomenik v treh delih s spominsko ploščo z napisom ter v spodnjem delu praporom, na vrhu pa peterokraka zvezda. Spomenik obdan s stebrički in verigama.
LJUTOMER
K.o.: 252-BUČKOVCI, št. parc.: 88/13
10022
Sveti Jurij ob Ščavnici, Vamberger Anton
  • Anton Vamberger. Sistory. 
    datum rojstva: 6. 12. 1919, kraj rojstva: Rožički Vrh, vojni status: ?, datum smrti: 13. 3. 1944, kraj smrti: Besancon, država smrti: Francija, država pokopa: Francija, vzrok smrti: Umorjen v zaporu, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote  

Padli borci NOV, ustreljeni talci, umrli v taboriščih in druge žrtve fašističnega nasilja 
[…] 
Vamberger Anton, roj. 1919, Rožički Vrh, ustreljen aprila 1944, Francija. 

  • Drago Novak, Prlekija 1941−1945, Knjižnica OF št. 10, Ljubljana: Založba Borec, 1987, str. 403. 
  • Fotografija: Anton Vamberger Geneanet, Pokopališče Sveti Jurij ob Ščavnici, str. 18.  

Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123

 

Pokopališče Sveti Jurij ob Ščavnici. Lokacija zvezdice je približna. Hiša v bližini: Sveti Jurij ob Ščavnici 49.

 

[križ] 

Tukaj počiva Rodbina 

VAMBERGER 
iz Rožičkega vrha 


ANTON      1919  -  1944 
 [fotografija v medaljonu] 
Tragične smrti 
pokopan v Franciji 
Tukaj za spomin dragi   
Brat zapisat ti želim       
naj zemljica tuja ti bila  
bi lahka.                        

 

Neobiskani spomeniki
M.Kermavnar, 3.10.2025, po predlogi Zdenke Primožič.
3.10.2025. 17:08
6.10.2025. 03:14
Nagrobnik
Sveti Jurij ob Ščavnici
K. o. 0222 SVETI JURIJ OB ŠČAVNICI, št. parc. 24/3