Memorial Table

-
-
Id Ime Opis Lokacija in dostop Besedilo na spomeniku Avtor spomenika Čas postavitve Status Opombe Last changed Spremembe, dopolnila, popravki Vrsta spomenika Občina Katastrski podatki
940
VRHNIKA, Raskovec 29 - kurirska javka Sova

EŠD 11757 - spominsko znamenje, kraj zgodovinskega dogodka.

Stara hiša z naslovom Partizanski klanec 19, ki jo je zgradila Jerina Neža - Sova, ni več. Na njenem mestu je zgrajena nova hiša z naslovom Raskovec 29. Spominsko ploščo so namestili na primeren nosilec in postavili med hišo in cesto, na nasutem delu in varovano s podporno škarpo.

Javka "Sova" je bila od 1942 do 1944 skoraj obvezna postaja za vse kurirje, aktiviste in ostale zavedne, ki so na kakršen način hoteli priti v stik s partizani, kurirji ali aktivisti v gozdovih okoli Ljubljanskega vrha. Prav tako  od "Sove" niso šli brez koristnih informacij, ali s praznimi malhami oz. nahrbtniki. To je trajalo vse do poletja 1944. ko so Nežo Jerina prijeli domobranci in jo zaprli v vrhniške zapore, kjer pa je bila le krajši čas, saj ji niso mogli dokazati ničesar škodljivega.

Vrhnika, Raskovec 29;

1942    -   1944

JERINA NEŽA SOVA

STALNA JAVKA  TV - 17

OKROŽNIH IN RAJONSKIH AKTIVISTOV

OF   VRHNIKA

T. Bizjak, 11. 2. 2017
spominska plošča
Vrhnika
k.o.2002, parc.št.:154/3
951
Padli v NOB, Dragonja

Spominska plošča v Dragonji postavljena v spomin in opomin padlim iz zaselka Dragonja pri Sečovljah. Posvetilo je napisal Ciril Kosmač. Postavljeno 4. 7. 1960.

EŠD 22712

Spominska plošča se nahaja v Dragonji ,dobrih 150 m od semaforiziranega križišča Šmarje-Pula -smer Dragonja-Sv.Peter na zasebni hiši št. 49 na levi strani ceste ob vstopu v Dragonjo

PADLI V NOB:

KOSOVEL VALENTIN roj.1923 Padel 1943 Sv.Peter

DELGIUSTO LUIGI  roj.1925 Padel 1944 neznano

KJAREL ANDREJ  roj. 1913 Padel 1945 neznano

KASTELIČ KAREL roj. 1922 Padel 1944 Čatež na Dolenskem

KOCJANČIČ FRANC roj.1925 Padel 1944 Dobrnič

MAHNIČ ANTON roj. 1916 Padel 1945  neznano

UMRLI V INTERNACIJI:

DELGIUSTO RUGGERO  roj.1922 umrl 1945 DACHAU

V TEMI NEČLOVEŠKI NAJBOLJ ČRNI NAŠLI SO PRAVO POT. BILA JE STRMA, TRDA, OSTRA. V BOJU HUDEM ŠLI SO PO NJEJ-DO SMRTI. ZDAJ DUH BOJA NJIH BIJE SE NAPREJ. DA BRATSTVO IN MIR LUČ ŽIVIM BILA BI POVSOD.

POSTAVLJA ZB 4. 7. 1960

Česnik Bojan 13.2.2017
spominska plošča
Piran
3482
LJUBLJANA, PST - pomnik NOB ob Poti spominov in tovarištva št.55
Ob železnici in obvoznici v Novem Polju

1942-1945

DELOVNI KOLEKTIV ELEKTRO LJUBLJANA

Obstoječi spomeniki
Dušan Škodič, 06.10.2018
Betonski steber
Ljubljana
Polje cesta VI, 16
7086
ŠKRILJE PRI DANAH- Grob Franci Jaklič
Iz vasi Dane po lokalni cesti na krajevno pokopališče, orientacija je cerkev. Grob je na levi strani ob steni poleg spomenika na partizanskem grobišču.

JAKLIČ FRANCI

17.6.1932 + 12.10.1944

kot žrtev fašističnega 

nasilja. Žalujoči: starši

brat in sestra.

Obstoječi spomeniki
1.12.2021 D.DIVJAK
1.12.2021. 00:00
Grob
Loška dolina
K.o. 1634-DANE, parc.št. 893/2
4030
Spomenik žrtvam NOB v Letušu

Ggranitna plošča z imeni 24 padlih borcev, talcev in žrtev NOB, arhitekt Dušan Samec.
EŠD 10451

V Letušu poleg Kulturnega in Gasilskega doma, h. št. 67.

V SPOMIN ŽRTVAM NOB - ŽRTVE: FRANCE MARIJA, JAGER ANA, MOGU MARJETA, MOGU MARIJA, MOGU ALOJZ, PUNCER ANTON, PUNCER MARIJA, RAMŠAK RUDOLF, REMIC MARIJA, STOPAR ALOJZ, STRIGL JOŽEFA, VODOVNIK FRANČIŠKA, VODOVNIK ANGELA - BORCI: KORBER IVAN, MOGU JUSTINA, MOGU FRANC, REMIC FERDINAND, REMIC IVAN, STOPAR JANEZ, STRIGL KAREL - TALCI: FRANCE VALENTIN, GRIL SLAVKO, JELAR FRANC, VODOVNIK FRANC, NEZNANEMU BORCU IV. OPERATIVNE CONE NOB. SLAVA JIM

Obstoječi spomeniki
Sandi Grudnik, 9.4.2019
Braslovče
984 LETUŠ, 634/4
6098
Nagrobnik družini Satler.

Spomenik družini Satler, izginuli v vojni vihri.

Glej zapis: "Nagrobnik družini Satler.", na hiši Gorenje 10

Pokopališče v Gorenju.

                                SATLERJEVI

KAKŠNA JE ROKA,
TAKŠNO SRCE ALI
SMRT NEIZOGIBNA,
A NEDOLŽNA JE
       ZAPISAL FRANC
.
SIN FRANC      *3. 2. 1915
                          USTRELJEN 23. 6. 1942
                          V CELJU

SIN MIHA          *10. 9. 1919
                          USTRELJEN 23. 6. 1942
                          V CELJU

HČI KATI          *24. 11. 1906
                          UMRLA 24. 12. 1942
                          V TAB. AUŠVIC

NJEN MOŽ
FRANC ZUPE   *28. 1. 1906
                          USTRELJEN 22. 7. 1942
                          V CELJU

HČI MICI           *4. 10. 1908
                          UMRLA 19. 12. 1942
                          V TAB. AUŠVIC

NJEN MOŽ
ADOLF OBU     *21. 8. 1906
                          USTRELJEN 21. 5. 1942
                          V MARIBORU
.
         OHRANITE NAS V SPOMINU

Obstoječi spomeniki
Stane Gradišnik, 15. 08. 2020
15.5.2025. 00:00
M.Kermavnar, 15.5.2025, dopolnil besedilo na spomeniku in dodal Katastrske podatke
družinski nagrobnik
Šmartno ob Paki
K. o. 0962 GORENJE, parc. št. 620/1
4199
Spomenik grobnica
Iz Livka po cesti za Matajur. Odcep za zaselek Perat, kjer je na koncu vasi pokopališče. Grobnica je takj levo za vhodom.

ZA SVOBODO SO DALI ŽIVLJENJA 1941 - 1945

BORCI NOV

DREŠČEK FRANC    1923 - 1944

HLADNIK ANTON    1898 - 1944

ŠEKLI STANKO       1919 - 1944

ŠEKLI ERNEST       1919 - 1945

CJAN ALOJZ                 - 1944

AKTIVISTI NOV

DREŠČEK MARIJA 1898 - 1944

DREŠČEK JANEZ   1889 - 1944

ŽRTVE FAŠIZMA

HRAST MERI       1920 - 1944

KUTIN JANEZ       1901 - 1944

SLAVA JIM!

Vojko Hobič, 01.07.2109
Grobnica
Kobarid
2230 LIVEK, 3210
2196
Poveljstvo Gestapa za Štajersko, Maribor

Marmornata spominska plošča nosi vklesan in obarvan napis. Zasnoval jo je Vlado Emeršič, odkrita pa je bila leta 1957.

Register kulturne dediščine: Hiša Maistrova 23.

Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 216-217.

EŠD 6152

Plošča je pritrjena na vzhodnem vogalu stavbe na Kersnikovi ulici 1, blizu križišča z Maistrovo ulico. Na drugi strani vhoda v stavbo je še spominska plošča Leonu Štuklju.

V TEJ HIŠI JE BILO V LETIH
1941 IN 1942 ZLOČINSKO
POVELJSTVO GESTAPA ZA
ŠTAJERSKO, KJER JE VEČ
TISOČ RODOLJUBOV IN BORCEV
V MUKAH ZASLIŠANJ Z
NEUKLONLJIVIM POGUMOM
IZPRIČALO VERO V SVOBODO
IN ZMAGO PRAVICE

ZVEZA BORCEV
NOB MARIBOR

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 25. 8. 2017
spominska plošča
Maribor
657 MARIBOR-GRAD, 998/1
2200
Gestapovska mučilnica, Maribor

Marmornata spominska plošča okrogle oblike nosi vklesan, obarvan napis. Odkrita je bila 1976 in je delo Rudija Zupana.

Register kulturne dediščine: Gestapovska mučilnica.

Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 216-217.

Arih, Aleš. Spomeniki vojne, revolucije, svobode: Umetnostna galerija Maribor, maj 1985. Maribor: Zavod za spomeniško varstvo, 1985, brez pag.

EŠD 6263

Spominska plošča je vzidana na jugozahodnem vogalu stavbe na Aškerčevi ulici 7, na pročelju, ki gleda na Prešernovo cesto. Danes je v hiši zdravniška poliklinika Spera.

V LETIH 1941-1943
STA V TEJ HIŠI OKUPATORJEVA
VARNOSTNA POLICIJA IN
VARNOSTNA SLUŽBA MUČILI
IN IZREKALI SMRTNE KAZNI
PRIPADNIKOM OSVOBODILNEGA
BOJA

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 25. 8. 2017
spominska plošča
Maribor
657 MARIBOR-GRAD, 621
2215
LOŽ - Spominska plošča bitki Krimskega bataljona

Polbataljon Krimskega bataljona je 19.oktobra 1941 pod vodstvom narodnega heroja Ljuba Šercrja napadla italijansko postojanko v mestu. Padlo je 37 sovražnikovih vojakov, 5 pa je bilo ujetih. Partizani so v spopadu izgubili 3 borce.

Spominska plošča je na nekdanji občinski hiši, v kateri je bila italijanska posadka ob partizanskem napadu.

Tako je 19. oktober izbran za občinski praznik Ceknice.

Vir:Vodnik po partizanskih poteh, Založba Borec, Ljubljana 1978

Plošča (odkrita 1976) je iz temno sivega granita, z vklesanim besedilom in s štirimi vijaki pritrjena. 

EŠD 17131

V okenski niši na južni strani stavbe Cesta 19. oktobra 28, Lož.

TU SO 19.10.1941. BORCI LOŠKE ROBSKE IN PRESERSKE ČETE KRIMSKEGA BATALJONA POD

VODSTVOM LJUBA ŠERCERJA NAPADLI IN UNIČILI ITALIJANSKO POSADKO.

Obstoječi spomeniki
T. Bizjak, 25.8.2017. Dopolnil D.Divjak, 11.april 2020
11.4.2020. 00:00
kamnita plošča, kraj zgodovinskega dogajanja
Loška dolina
k.o.1636-lož, parc. št.:2256
969
Spomenik NOB na Prevaljah

Nad avtobusno postajo na Prevaljah stoji velik bronast spomenik, posvečen padlim borcem NOB

Spomenik predstavlja zvezanega moškega, za njim pa silijo kvišku sklonjene človeške silhuete. Spomenik ponazarja trpljenje in žrtve naših ljudi med NOB.

Bronasta statua moškega višine približno 3m. Na betonskem podstavku iz treh granitnih trikotnikov.

Avtor kipa: Akademski kipar Stojan Batič

Odkritje spomenika : 16. maj 1971

Vir: Janez Mrdavšič in Alojz Krivograd: Spomeniki in obeležja v Mežiški dolini.

Središče mesta Prevalje nad avtobusno postajo

Nima besedila

Alojz Ovnič, 15. 2. 2017
Kip
Prevalje
K. o. Farna vas, lastnik Občina Prevalje
576
Spominska plošča pri Strojevcu

Spominska plošča na hiši pri Strojevcu na Zalem Logu je posvečena padlemu borcu Janezu Kendi, ki je tu padel 20. novembra 1943. Ploščo so odkrili 22. julija 1962.

Po uspešnih partizanskih akcijah med Jesenovcem in Zalim Logom ter po uničenju nemške žandarmerijske patrulje 31. marca 1943 na Jesenovcu, so bili za partizanske enote v zaledju Zalega Loga boljši pogoji delovanja, od tod so se umikali le ob večjih nemških akcijah. V vasi so se večkrat vrstili mitingi, ki jih je prirejala domača mladina.

20. novembra 1943 je vdrla v Zali Log  nemška vojska in ostala tu več dni. Presenetila je domačega partizana Janeza Kendo in ga iz zasede pri Strojevcu ustrelila.

Več...

Podatki o padlem borcu:

Janez Kenda, rojen decembra 1902 na Zalem Logu, kmečki delavec, v partizane je vstopil spomladi 1943 in bil borec Transportne čete Gorenjskega odreda, padel je 20. novembra 1943 na Zalem Logu.

Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 368.

Povezava na spletno stran:http://zbnobskofjaloka.weebly.com/zala.html

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 269.

Na vzhodni fasadi hiše št. 21 v Zalem Logu.

NA TEM MESTU SO

20. XI. 1943 NEMCI

USTRELILI PARTIZANA

KENDA JANEZA

Obstoječi spomeniki
Franc Podnar, dop. M. Hladnik
Spominska plošča
Železniki
1138
Konference KPS, Borovnica

Pravokotna, svetla kamnita plošča z ločno izbočeno napisno ploskvijo (odkrita leta 1959) je posvečena konferenci KP za ljubljansko okrožje leta 1940 v tej hiši.

Z vso to dejavnostjo (razvoj delavskih sindikatov in revolucionarno delovanje KP; op. avtorja) se je mogla prikriti okrožna partijska konferenca KPS za Ljubljano in okolico, ki je bila v Borovnici v začetku leta 1940, kakor tudi ilegalna partijska tehnika, ki je delovala pri Zalarjevih na Lazah leta 1940. V tej tehniki je bila tiskana tudi ciklostirana »Zgodovina SKP(b)«

Arhiv ZB NOB Borovnica

Franc Pasetta, Nastanek in delovanje Borovniške čete v letu 1941. Vrhnika, Naš časopis, 1981 (stran 4)

Franc Pasetta, Delavsko gibanje v Borovnici in njeni okolici, Naš časopis, Vrhnika, sept. 1979.

Evidenčna številka po registru kulturne dediščine:   11566

Po cesti z Vrhnike na odcepu za Laze, tik pred tablo Borovnica, pravokotno desno in za stanovanjsko hišo Laze 2 levo, približno 50 m do stanovanjske hiše Laze 4.

V TEJ HIŠI JE BILA V LETU 1940

V STROGI ILEGALI

KONFERENCA KOMUNISTIČNE PARTIJE

ZA LJUBLJANSKO OKROŽJE

Peter Palčič marec 2017
Spominska plošča
Borovnica
2004, 1928/3
3281
Radomlje, pred kulturnim domom

Kamnit obelisk na zidanem kamnitem platoju je posvečen padlim borcem in žrtvam fašizma. Arh. Edo Mihevc. Spomenik je bil odkrit 29. novembra 1955 na pobudo ZZB NOV in drugih organizacij v kraju.

  • EŠD 10716
  • Pomniki revolucionarnega delavskega gibanja in NOB v domžalski občini, Domžale: Kulturna skupnost, Občinski odbor ZZB NOV, 1979, str. 176.
  • Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 190.
Na kamniti ploščadi sredi parka pred Kulturnim domom Radomlje, Prešernova cesta 43.

ŽRTVAM

LJUDSKE

REVOLUCIJE

RADOMLJE

V DESETEM

LETU 

SVOBODE

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 6. 7. 2018
obelisk z zvezdami
Domžale
1936 RADOMLJE, 398/2
10067
Franc Orešnik, Jastrebci

Njegov brat je po koncu vojne blizu domače hiše postavil kapelico s sliko duhovnika Franca z napisom "žrtev 2. svetovne vojne". V kapelici je tudi njegov novomašniški križ.

 

Kmetija Orešnik, Kog 26

OREŠNIK FRANC DUHOVNIK
roj. JASTREBCI
POSVEČEN V MAŠNIKA
ŽRTEV II. SVETOVNE VOJNE
JASENOVAC

družina Orešnik
konec 2. svet. vojne
Obstoječi spomeniki
Gradišnik-Gržina
13.10.2025. 20:20
14.10.2025. 08:48
Pobrisal svoj zapis o kapelici na napačnem mestu, v sosednjih Vodrancih, ki sem ga vnesel 3. 11. 2020. M. Hladnik 14. 10. 2025
Drugo
Ormož
9343
Telovadnica Partizan, Vrhnika

Velik sgraffito telovadca/partizana z zvezdo na fasadi stavbe, v izmeri okoli 3,5 m  x 1,5 m.

Vrhnika, Tržaška cesta 9

brez

neznan
Obstoječi spomeniki
Ali stavba Telovadnega društva partizan sploh spada med spomenike NOB?! Dom je bil zgrajen v letih 1954 - 1955, namenjen športni dejavnost na Vrhniki. Sedaj je v njem le telovadnica, ki je prirejena za košarko in športe na blazinah, sicer pa so v stavbi sedeži športnih društev, sedež ZIC Vrhnike, sedež TIC itd... Menim, da ta stavba ne spada med objekte, ki bi jo obravnavali kot spomenik NOB. Je pa na tej stavbi spominska plošča padlim telovadcem - partizanom, ki pa ima svojo evidenčno številko.
Bor1974
25.10.2024. 00:00
29.7.2025. 10:45
Teofil Bizjak dodal opombo, 26.7. 2025 Označil zapis s sliko sgraffita na fasadi Miloša Kermavnarja kot obstoječi spomenik. Telovadnica sama pa bo prenesena v sloj poimenovanja. M. Hladnik 26. 7. 2025
Drugo
Vrhnika
k.o. 2002 - Vrhnika, št. parc.: 2819/8
10068
Plaue, grobišče izgnancev, Nemčija

 

 

 

 

 

Geslo: izgnanci123

Neobiskani spomeniki
D. Divjak, 13.10.2025
13.10.2025. 23:04
14.10.2025. 12:45
Grob(išče)
Plaue, okrožje Ilm-Kreis, Turingija, Nemčija
577
Spominska plošča na Mlinarjevi hiši

Spominska plošča na Mlinarjevi hiši je posvečena padlemu obveščevalcu Janezu Vebru, ki je padel 17. aprila 1945 v domači vasi. Ploščo so odkrili 22. julija 1962.

Obveščevalec pri Narodni zaščiti Janez Veber se je zvečer 16. aprila 1945 na poti iz Davče v Bohinj utrujen oglasil doma na Zalem Logu. V zgodnjih jutranjih urah 17. aprila ga je prebudilo streljanje v vasi, stekel je iz domače hiše proti Selški Sori. Pri Mlinarjevi hiši je padel v nemško zasedo in bil hudo ranjen. Nemška vojaka sta ga nato ustrelila.

Več...

Podatki o padlem borcu:

Janez Veber, rojen 12. maja 1912 na Zalem Logu, kmečki delavec, 25. oktobra 1943 je vstopil v Prešernovo brigado, februarja 1944 je postal obveščevalec pri Narodni zaščiti. Padel je 17. aprila 1945 na Zalem Logu.

Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 369.

Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/zala.html

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 269.

100m od gostilne Pr'Slavcu.

NA TEM MESTU SO

17. IV. 1945 NEMCI

USTRELILI PARTIZANA 

VEBER JANEZA

Obstoječi spomeniki
Franc Podnar
Spominska plošča
Železniki
7245
Klošter, grob hrvaškega partizana

Grob neznanega hrvaškega partizana
ZB NOV Gradac je leta 1984 na pokoplišču na novo uredila grob neznanega hrvaškega partizana, ki je bil smrtno ranjen med julijskimi boji leta 1944 pred Metliko. Napis na nagrobni plošči, da je tu pokopan Mladen Bubica, borec hrvaške 13. proleterske brigade, ni točen. Mladen Bubica je bil v resnici borec 13. NOU brigade Josip Kraš in sicer namestnik političnega komisarja in sekretar partijske organizacije v 2. udarnem bataljonu. Ob napadu na ustaško in žandarmerijsko postojanko v Stojdragi in Novem selu na Žumberku v noči na 20. november 1942 je bil smrtno ranjen in je umrl v vasi Gradac (Gradec) pri Planini  na Gorjancih

  • arhiv ZB NOB Metlika ( 37)
Iz naselja Gradac v Klošter ter nato do vaškega pokopališča

[zvezda]
MLADEN BUBICA
KORDUNAŠ -- BOREC XIII.
PROLETARSKE BRIGADE
UMRL 1944. V GRADACU

Obstoječi spomeniki
11.2.2022 D.Divjak, ugotoviti lokacijo groba na pokopališu
4.8.2024. 00:00
Dodal slike in besedilo M. Hladnik 4. 8. 2024
Nagrobnik
Metlika
K.o.: 1518 - GRADAC, št.parc.: *110
575
Zala - Spominsko znamenje ustanovitvi Prešernove brigade

Betonski kvader s pritrjeno pravokotno kovinsko ploščo z reliefnim napisom (odkrito 11. julija 1954) je posvečen Prešernovi brigadi, ki je bila ustanovljena na tem kraju 12. julija 1943.

Spomenik pri Špehu v Zali je posvečen ustanovitvi Prešernove brigade 12. julija 1943.  Ploščo na spomeniku so odkrili leta 1954, dostop do Špehove domačije je od davškega mostu v Zalem Logu.

Do poletja 1943 je Gorenjski odred ob velikem razmahu partizanstva na Gorenjskem narasel na devet bataljonov.  Iz njih so 12. julija 1943 pri Špehu v Zali ustanovili Gorenjsko brigado, ki se je od septembra 1943 imenovala 7. slovenska narodnoosvobodilna brigada Franceta Prešerna.

Do prvega boja z Nemci je prišlo že dva dni po ustanovitvi brigade, ko je njen 1. bataljon skušal v Dolenji vasi preprečiti streljanje talcev, vendar je prispel prepozno. Brigada se je v pričakovanju kapitulacije Italije odpravila na Dolenjsko. Na tej poti je v začetku avgusta 1943 na Žirovskem vrhu utrpela hude izgube – 55 mrtvih in okrog 90 ujetih borcev. 19. septembra 1943 je uničila belogardistično trdnjavo na Turjaku. Oktobra je v sestavu 31. divizije uničila sovražne postojanke v Davči, Leskovici, Javorjah, Žireh, na Hotavljah in tako vzpostavila v zgornji Selški in Poljanski dolini ter v Žirovski kotlini prvo večje osvobojeno ozemlje na Gorenjskem.

Prešernova brigada je 22. januarja 1944 sodelovala pri napadih na Železnike in Selca, vendar je obema postojankama uničenje preprečila pomoč iz Škofje Loke. Do septembra 1944 se je brigada zadrževala na območju Primorske, Cerkljanskega in Dolomitov. V tem času je v svoje vrste mobilizirala preko tisoč novih borcev. 21. oktobra je likvidirala sovražno postojanko v Poljanah in se do konca leta 1944 uspešno bojevala v Poljanski in Selški dolini.

Pozimi 1944 in pomladi 1945 je Prešernova brigada v glavnem delovala na območju Trnovskega gozda in Cerkljanskega. 9. marca 1945 je z jurišem uničila domobransko postojanko Sv. križ nad Selci, ki je bila vseskozi resna ovira za prevoz hrane iz Gorenjske na Primorsko. V zadnji  sovražnikovi ofenzivi marca 1945 se je brigada uspešno prebijala iz njihovih obročev, nato pa je skupaj s Škofjeloškim odredom 1. maja 1945 osvobodila Gorico.

Prvi komandant Prešernove brigade je bil Ivan Javor - Igor, politični komisar pa Ivan Franko - Iztok. Komandanti brigade so bili še Silvo Kavčič - Silvan, Milan Tominec, Dušan Švara - Dule, Branko Karapandža - Matjažek, Franc Jereb - Slavko, Rudolf Hribernik - Svarun, Janko Prezelj - Stane, Karel Leskovec, Ferdo Tolar - Mirko, politični komisarji pa Ludvik Petelinšek - Črt, Davorin Ferligoj, Viktor Kirn in Anton Selišnik.

Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 366-367.

Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/zala.html

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 257.

EŠD 21379

Znamenje stoji v travnatem bregu 50 m vzhodno nad kmetijo pri Špehu, Zala 1. Dostop 7,5 km od davškega mostu v Zalem Logu.

NA TEM MESTU JE BILA DNE 12. 7. 1943

USTANOVLJENA VII. UDARNA BRIGADA

FRANCETA PREŠERNA

KOT PRVA GORENJSKA BRIGADA

                                                                            ODKRITJE:                            OBČINSKI ODBOR ZB

11. 7. 1954                             ZALI LOG

Obstoječi spomeniki
Franc Podnar
Spomenik
Železniki
984
PODLIPA - Alojzija Žerjal, grob

Spominsko znamenje je kamnita plošča z vklesanim napisom,  svetlosive barve, velikosti 30 x 43 cm in prosto prislonjena na JV kamniti rob pokopališča oz. poleg nagrobnika Zdravka Kosiča. Grob in nagrobno spominsko ploščo so uredili kmalu po osvoboditvi 1945. leta.

"Druga žrtev (belogardistov - op.:T.Bizjak) je bila Alojzija Žerjal, rojena Kavčič. Gnusen zločin, ki so ga napravili nad to kmečko žensko, je razburil vso okolico, celo ljudje iz belogardističnih družin so se zgražali nad tem. Dne 24.avgusta so požgali Žerjalovo domačijo na Podpesku. Čez nekaj dni so zverinsko pobili gospodinjo Alojzijo. Po umoru so njeno truplo razsekali in kose stlačili v cementno kad, ki je Žerjalovim služila za pranje repe, pese in korenja. Truplo so pokrili s slamo in dračjem in to zažgali. Ožgane ostanke je našla njena sestra" - Vir: Karel Grabeljšek, Vrhnika in okolica v boju za svobodo, Nova Gorica 1968, str.73.

Grob Alojzije Žerjal je na krajevnem pokopališču v Podlipi in sicer na JV strani pokopališča, s pogledom v dolino proti Podpesku oz. proti hribu Zaplana.

ALOJZIJA ŽERJAL

ŽRTEV FAŠISTIČNEGA NASILJA

+ 24.8.1942

ZB PODLIPA

T. Bizjak, 19.2.2017
nagrobna plošča
Vrhnika
k.o. 1999, parc.št.:3/3
3617
BRESTOVICA pri Povirju - spomenik padlim v NOV 1941 - 1945

EŠD: 23423

Okoli 2,30 m visoka stena, ki se zaključuje s simbolom Triglava, široka okoli 0,50 m in dolžine 2,5 m, sestavljena iz klesanega naravnega kamna, in ki v sredini nosi,  0,80 m od tal, kamnito ploščo iz svetlega kamna, velikosti 0,70 m x 0,80 m, z vklesanim napisom.

Spomenik je varovan s šestimi betonskimi stebrički 0,60 m visoki in povezani s kovinsko ograjo.

Spomenik so postavili in odkrili 3. maja 1953. leta. Avtor spomenika ni znan.

S hitre ceste med Divačo in Sežano pri kraju Povir gremo v Brestovico, kjer je na vaškem trgu spomenik padlim vaščanom.

V SPOMIN VAŠČANOM PADLIM V NOV

           1941 - 1945

ZA NAŠO SVOBODNO JUGOSLAVIJO!

          STOK Jože

          ŽIBERNA Franc

          REBEC Anton

          SKOK Cvetko

          ŠTOK Alojz

SLAVA PADLIM JUNAKOM!

ZB-NOV-BRESTOVICA             3.V.1953

T. Bizjak, 7.12.2018.
kamnit spomenik s ploščo, memorialna dediščina
Sežana
k.o. 2453 - Povir, parc.št.:3966/2
4676
Glavna javka OK KPS in OO OF za Cerkljansko

Spominska plošča je pravokotne oblike (60 x 41 cm), izdelana iz granita z vklesanim in obarvanim napisom.

Datum odkritja:  30.9.1974

Spominska plošča je (bila) locirana na fasadi hiše Labinje 24. Pri obnovi fasade je bila poškodovana in ni bila postavljena na hišo.

TU JE BILA V L. 1943 GLAVNA
JAVKA OK KPS IN OO OF ZA
CERKLJANSKO.
23.2.1943 PRVO POSVETOVANJE
TERENSKIH ODBOROV OF.
               ZZB Cerkno, 1974

Uničeni spomeniki
Miloš Kermavnar, 8.11.2019
Spominska plošča
Cerkno
K. o. 2340 Labinje, parc. št. *4
10069
Erfurt, grobišče izgnancev, Nemčija

 

 

 

 

Geslo: izgnanci123

Neobiskani spomeniki
D. Divjak, 3.10.2025
13.10.2025. 23:21
14.10.2025. 12:45
Grob(išče)
1001
Mirke, Bodič hrib - tabor III. čete Lukovega bataljona

Spominsko znamenje predstavlja kovinska plošča velikosti 40 x 50 cm in z vgraviranim napisom. Plošča je s štirimi vijaki pritrjena na dva kovinska nosilca, ta dva pa sta zabetonirana v skalo.

III. četa Lukovega bataljona je bila četa, s katero je v sestavi bataljona Šercerjeve brigade deloval n.h. Vidmar Tone - Luka Suhadolc z Verda.

Napotimo se po cesti, ki pelje iz Vrhnike mimo Štampetovega mosta in nadaljuje pot v smeri TV-17. Po 7 km, ko gremo mimo ostankov koče Lovskega kluba Verd in Bukovega vrha na levi strani ceste ter hriba Bodič na desni strani, pridemo do čistine za zlaganje lesa in do poti, ki pelje v gozd in navkreber mimo Bodič hriba v smeri Kolenč vrha (776 m). Po okoli 400 m vzpenjanja po gozdni poti gremo na levo in po okoli 50 m zagledamo, levo od vrtače, v skalovju spominsko znamenje III. četi Lukovega bataljona.

TU JE SEPT. 1942 TABORILA III. ČETA LUKOVEGA BAT. KOM. ČETE PIŠLER MILAN - MERLAK JOŽE IZ BISTRE, KOMISAR ČETE ŠUŠTERŠIČ PAVLE - TURK JANEZ IZ VERDA, PRVOBORCA VRHNIKE.

OBELEŽJE POSTAVILO GG VRHNIKA

                 LETA 1977

T. Bizjak, 21.2.2017.
spominska plošča
Vrhnika
k.o. 2002, parc. št.:398/29