| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Idrija,
Spominska plošča 48 padlim gimnazijcem |
Spominska plošča je romboidne oblike, izdelana iz belega marmorja in vzidana na steno avle gimnazije. Napis na plošči je vklesan in obarvan. Vklesana so imena 48 padlih gimnazijcev. Avtor načrta Ing. arh. Kušar Jože. Datum odkritja: 25.5.1961 EŠD 4829 Foto: Miloš Kermavnar |
Spominska plošča je locirana v avli Gimnazije Jurija Vege v Idriji, Ul. Jurija Vege 4 oz. Študentovska ulica 16. |
LEPO JE ŽIVETI, TODA, ZA KAR SEM UMRL, BI HOTEL ŠE ENKRAT UMRETI. KAJUH BRILEJ SREČKO MANFREDA ANDREJ BRUS SLAVKO MIHEVC ANTON ČARGO LJUBOSLAV MIKLAVČIČ JOŽE DEMŠAR DR. ERNEST MLAKAR FRANC ERŽEN JANKO MOČNIK EMIL FEDERL VENCESLAV MODRIJAN HENRIK GREGORAČ HENRIK MUROVEC TONČEK JEREB SREČKO NOVAK OTMAR JURMAN MARIJA PAJER DRAGOMIRA KANDUČ IVAN PETRIČ RAFAEL KAUČIČ HUBERT PETRIČ VIKTOR KENDA ANTON POŽENEL VINCENC KNAP CIRIL PRIMOŽIČ FRANJO KNAP IVAN SEDEJ STANKO KOCJANČIČ LUDVIK STAJER ADOLF KOGEJ STANKO STANIČ RUDOLF KOKALJ FRANC ŠEMRL MARIJA KRAŠNA VIKTOR ŠULGAJ IVAN LAPAJNE VIKTOR TROHA RAFAEL LAZAR ANTON VIŠNOVEC IVO LOGAR LEON VONČINA JANKO MAJNIK ŠTEFKA ŽAKELJ FRANC SKET BORIS VEKJET MIRKO SKET STANKO MARTELANC VLADIMIR NA DAN MLADOSTI 1961 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Miloš Kermavnar, 22.10.2019 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Idrija |
K. o. 2357 Idrija mesto, parc. št. 1247/3 |
|
Spomin padlim na Planini Lom |
Odkrit 7. 7. 1967
|
Vhod na Planino Lom nad Tolminom |
V spomin in zahvalo borcem NOB padlim na planini Lom in njeni okolici leta 1943 Jermol Fran Kavčič Franc Kikelj Franc Kikelj Anton Laharnar Mirko Rutar Andrej Šavli Andrej Marinič Ivan talec Leban Jožef |
— |
— |
— |
— |
Dušan Škodič, 27.7.2019 |
30.4.2021. 00:00 |
— |
M. Hladnik |
Marmorna plošča na skali |
Tolmin |
— |
|
Nevlje |
Črna marmornata plošča z imeni tridesetih padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja iz vasi Nevlje, Olševek, Tučna, Briše, Vrhpolje, Poreber in Vir. Odkrita 23. 6. 1963, ploščo je izdelal Franc Kregar.
|
Na obcestni fasadi osnovne šole, Nevlje 18. |
PADLI ZA SVOBODO 1941 - 1945 BORCI - NEVLJE - GRABNAR JANEZ 1942 MEDMEŠ CITA 1942 SUŠNIK CENE 1942 BERNOT JOŽE 1944 MEDMEŠ FILIP 1943 MEDMEŠ JANEZ 1944 KLADNIK RUDOLF 1944 OLŠEVEK - PLEVEL JERNEJ 1942 VIRJENT FRANC 1944 VIRJENT LEOPOLD 1944 MIHELIČ ALBIN 1944 MIHELIČ FRANCKA 1944 MIHELIČ JANEZ 1945 KLEMENC PAVLA 1945 VIRJENT JAKOB 1945 - BRIŠE - KOTNIK JOŽE 1945 - VRHPOLJE - SVETIC TOMAŽ 1942 OSENAR JULIJ 1942 OSENAR IVAN 1944 - POREBER - PANČUR LEOPOLD - VIR - JERAS MARJAN 1945 . ŽRTVE - OLŠEVEK - VIDMAR FRANC 1941 VIRJENT FRANC 1944 POLENČIČ TEREZIJA 1945 - POREBER - REPANŠEK LOVRO 1943 KONČNIK FRANC 1944 KOTNIK JANEZ 1944 - VRHPOLJE - LAKNER JANEZ 1942 HVALIČ BORIS 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 22. 5. 2018 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Kamnik |
1897 NEVLJE, 37/2 |
|
BREZJE pri Dobrovi - Partizanski dom na Ključu |
EŠD: 5719 Leta 1979 (22.julij) je bil v spomin vsem borcem in aktivistom Dolomitskega odreda zgrajen Partizanski dom, v katerem je urejena spominska soba, na njem pa pritrjena plošča s posvetilom. "Otvoritev partizanskega doma na Ključu (pri Dobravi) - zgrajenem s sredstvi SO Ljubljana - Vič, OZD in neprecenljivim udarniškim delom krajanov Brezij, Dobrove in ostalih dolomitskih krajev, se je poleg krajanov in mladine udeležilo tudi 220 še živečih borcev Dolomitskega odreda. Dom je namenu izročil predsednik CK ZKS France Popit, ki je obenem odkril spominsko ploščo padlim borcem Dolomitskega odreda, slavnostni govornik pa je bil Stane Vrhovec, predsednik ZZB NOV viške občine." Vir:Javna tribuna (Ljubljana - Šiška) julij 1979, letnik 19, štev. 171 Dne 22.6.2019. je bila premična slikovna dediščina, ki je bila v spodnjem prostoru Partizanskega doma na Ključu, na sedmih lesenih in dveh steklenih panojih, skupaj s predmetom - mitraljezom znamke Breda, v soglasju vseh pristojnih (ministrstvo, občine, Združenja borcev) zaradi varnosti in preprečitve propadanja le teh, prepeljana v prostore Združenja borcev za vrednote NOB Logatec, ki so v Centru za zaščito in reševanje v Logatcu. Tam bodo poškodovane predmete obnovili in jih razstavili kot stalno razstavo v spomin delovanja Dolomitskega odreda v letih 1942 - 1945. Spominska plošča, ki je vzidana v fasado Partizanskega doma na Ključu, ostaja na tem mestu. |
Partizanski dom stoji 10 minut pod vrhom Ključa. |
TA DOM JE POSTAVLJEN V SPOMIN BORCEM IN AKTIVISTOM DOLOMITSKEGA ODREDA. NA TEM MESTU SO DOLOMITSKI BORCI VODILI SVOJ PRVI BOJ Z ITALIJANI 7.MAJA 1942. NEDALEČ OD TOD JE BIL 1.JULIJA 1942 USTANOVLJEN I.BATALJON DOLOMITSKEGA ODREDA. NA TEM GREBENU SE JE II. BATALJON DOLOMITSKEGA ODREDA USPEŠNO BORIL PROTI 2500 ITALIJANOM IN BELOGARDISTOM 18.DECEMBRA 1942 IN PONOVNO 12.APRILA 1943. TU NA KLJUČU JE BILO TABORIŠČE DOLOMITSKIH PARTIZANOV OD MARCA 1942 DO MARCA 1943. 1.6.1979 |
— |
— |
— |
— |
Dušan Škodič, 24.12.2017 - T.Bizjak in M.Štupica,15.7.2019 |
— |
— |
— |
profana stavbna dediščina s spominsko ploščo, kraj zgodovinskega dogajanja |
Dobrova - Polhov Gradec |
k.o.1944 - Dobrova, parc. št. 470/24 |
|
Pušnik Viktor, Rudi, Lida. |
— |
Pokopališče Dol pri Hrastniku. |
UMRLI ZA DOMOVINO. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
8.3.2022. 00:00 |
— |
— |
Nagrobnik. |
Hrastnik |
1856 DOL PRI HRASTNIKU, 787/1 |
|
Dob, pokopališče, Vrenjak Viktor |
SIstory navaja: Ime in priimek: Viktor Vrenjak, Oče: Pavel, Mati: Marija, Datum rojstva: 17. 04. 1906, Kraj rojstva: Vir, Kraj bivanja: Vir, Stara občina: Dob, Nova občina: Domžale, Poklic (soc. status): trgovec, Datum smrti/izginotja: 21. 05 1942, Kraj smrti/izginotja: Auschwitz, Kraj pokopa: Auschwitz, Država pokopa: Poljska. Opomba: Vrenjak Viktor je napisan tudi na spominski plošči na stavbi PGD Vir. Pokopališče Dob, Iskalnik grobov Domžale |
Pokopališče Dob, Trg svetega Martina 1, Domžale, Iskalnik grobov Domžale, Dob, P: S, V: 2 6, S: 4 1 6 (Iskalnik grobov, Domžale, Dob Dostop: 25. 4. 2024)
|
[križ] VRENJAKOVI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 26.4.2024, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič |
26.4.2024. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Domžale |
K. o. 1943 Dob, parc. št. 1/2 |
|
Zapotok pokopališče |
— |
Pokopališče je severno od vasi Zapotok ob cerkvi sv. Gabrijela. |
[križ] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
21.8.2022. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Kanal ob Soči |
2275 PLAVE, 1383 |
|
Črnomelj - Doprsni kip Mirana Jarca v osnovni šoli |
Kip je delo Jožefa Vrščaja, odkrit je bil 6. februarja 2010. Šolo obiskal 30. 8. 2022. Kipa ni. |
Ulica Otona Župančiča 8, Črnomelj |
— |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
M. Hladnik |
26.8.2022. 00:00 |
— |
— |
Doprsni kip |
Črnomelj |
1535 ČRNOMELJ, 82/11 |
|
Spomenik pri Sv. Urbanu na Dobrovljah |
— |
Po lokalni cesti iz Nazarij na Dobrovlje - za cerkico Sv. Urbana (6,5 km). Postavljen je na križišču pod cerkvijo.
Hiša v bližini: Dobrovlje 4 |
TU SO POKOPANI ŠTIRJE BORCI XIII. BRIGADE MIRKA BRAČIČA - NOV, PADLI V BOJIH PROTI OKUPATORJU LETA 1944. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Sandi Grudnik, 28.2.2019 |
— |
— |
— |
Marmorni spomenik v obliki smreke |
Braslovče |
985 DOBROVLJE, 643, lastnik: Maks Ramšak |
|
Žiri, spominska plošča na tovarni Alpina |
Spominska plošča na pročelju poslovne stavbe Alpine je posvečena sedemindvajsetim padlim žirovskim čevljarjem in usnjarjem. Odkrili so jo leta 1953. Več... Podatki o padlih čevljarjih in usnjarjih: Stanislav Demšar, rojen 22. aprila 1907 v Stari vasi, čevljarski pomočnik. Aretiran je bil na Drenovem Griču pri Vrhniki jeseni 1941 in ustreljen kot talec 3. septembra 1942 v Gramozni jami v Ljubljani. Franc Dolenec, rojen 17. februarja 1922 v Žireh, čevljarski pomočnik, v partizane je vstopil februarja 1943, ranjen je bil 18. februarja 1945 ob bombnem napadu na Žiri in je umrl med prevozom v partizansko bolnišnico Franja. Vinko Gladek, rojen 13. julija 1904 v Stari vasi, čevljarski pomočnik, aretiran je bil februarja 1944 kot sodelavec OF, ubit je bil ob zavezniškem bombardiranju v Westfaliji septembra 1944. Janez Govekar, rojen 30. marca 1924 v Stari vasi, čevljarski pomočnik, v partizane je vstopil 10. januarja 1943, ujet in ustreljen je bil kot talec 22. marca 1943 v Moravčah. Luka Jesenko, rojen 1. septembra 1874 v Novi vasi, čevljarski pomočnik, v partizane je vstopil spomladi 1942, padel je 8. avgusta 1942 pri Delnicah na Hrvaškem. Janez Kavčič, rojen 10. avgusta 1904 v Novi vasi, čevljarski pomočnik, v partizane je vstopil 19. oktobra 1943, padel je 22. novembra 1943 pri Torki pod Ratitovcem. Janez Kopač, rojen 14. februarja 1924 na Dobračevi, čevljarski pomočnik, v partizane je vstopil 3. decembra 1944, padel je kot borec 3. prekomorske brigade pri Mostarju 13. februarja 1945. Vinko Mahovne, rojen 16. julija 1907 v Žireh, živel je v Virovitici, čevljarski pomočnik, padel je kot partizan leta 1944 pri Velikih Laščah. Maks Majnik, rojen 15. februarja 1910 na Dobračevi, čevljarski pomočnik, v partizane je vstopil maja 1944, ujet je bil 24. marca 1945 na Ledinici in istega dne ustreljen od domobrancev v Lomu pod Rovtami. Leander Mlinar, rojen 28. aprila 1925 v Žireh, čevljarski pomočnik, v Poljansko četo je vstopil 10. januarja 1943, padel je 2. februarja 1944 kot obveščevalec Vojkove brigade na cesti iz Sovodnja proti Cerknu. Vinko Novak, rojen 14. decembra 1913 v Jarčji Dolini, usnjarski pomočnik, v partizane je vstopil oktobra 1943, član KPS, padel je 20. decembra 1944 pri Sv. Florjanu nad Škofjo Loko. Leopold Oblak, rojen 5. novembra 1924 v Žireh, čevljarski pomočnik, v partizane je vstopil 10. januarja 1943, član KPS, padel je 25. septembra 1943 v Škriljah pri Igu. Anton Podobnik, rojen leta 1906 v Novi vasi, čevljarski pomočnik, v partizane je vstopil 13. julija 1942, ujeli so ga avgusta 1942, umrl je v Mauthausnu 27. maja 1944. Franc Potočnik, rojen 21. marca 1906 v Žirovskem Vrhu, čevljar, v partizane je vstopil 3. marca 1943, padel je 22. novembra 1944 na Srednjem Brdu v Poljanski dolini. Franc Primožič, rojen 18. aprila 1900 v Novi vasi, uslužbenec, v partizane je vstopil 17. februarja 1943, v Stari Oselici ga je huje ranila topovska granata, Nemci so ga izsledili v Robidnici in ga 18. novembra 1943 ustrelili. Anton Rampre, rojen 7. februarja 1902 v Čermožišah pri Ptuju, živel je v Žireh, usnjar, v partizane je vstopil 19. oktobra 1943, ujet in ustreljen je bil 24. oktobra 1943 na Hotavljah. Jože Rihtaršič, rojen 13. marca 1913 na Trebiji, živel je v Stari vasi, čevljarski pomočnik, v partizane je vstopil jeseni 1943, član KPS, padel je 24. februarja 1944 na Žirovskem vrhu. Andrej Stanovnik, rojen 24. novembra 1926 v Žireh, čevljarski pomočnik, v partizane je vstopil v začetku leta 1945, padel je kot borec 2. prekomorske brigade 28. aprila 1945 pri Reki na Hrvaškem. Janez Strlič, rojen 6. junija 1924 v Žireh, čevljarski pomočnik, v partizane je vstopil 12. januarja 1943, padel je 1. maja 1943 pri Podgori. Maksimiljan (Milan) Strlič, rojen 4. septembra 1922 v Žireh, čevljarski pomočnik, v partizane je vstopil 28. marca 1943, ujeli so ga 5. maja 1943, ustreljen je bil kot talec 13. maja 1943 v Bitnjah pri Bohinjski Bistrici. Franc Šorl, rojen 4. februarja 1914 na Selu pri Žireh, strojarski pomočnik, v partizane je vstopil maja 1943, padel je 22. julija 1944 nad Šebreljami pri Cerknem. Bogomir Šubic, rojen 18. oktobra 1909 v Novi vasi, čevljarski pomočnik, v partizane je vstopil marca 1942 in bil kot terenski obveščevalec aretiran poleti 1942, umrl je oktobra 1943 v taborišču Pianoza – Livorno (Italija). Ciril Tušar, rojen 3. julija 1909 v Žireh, čevljarski pomočnik, v partizane je vstopil 18. septembra 1943, padel je 6. novembra 1943 pri Jelovici pod Blegošem. Štefan Zajc, rojen 20. novembra 1927, čevljarski vajenec, v partizane je vstopil novembra 1943, ranjen je bil na Golem Vrhu in je umrl v ljubljanski bolnišnici 16. decembra 1943. Franc Žakelj, rojen 23. marca 1925 v Žireh, čevljarski pomočnik, v partizane je vstopil 10. februarja 1943, član SKOJ, padel je 21. aprila 1943 na Mlaki v Selški dolini. Janez Žakelj – Anžon, rojen 8. maja 1920 v Stari vasi pri Žireh, čevljar, v partizane je vstopil decembra 1941, udeležil se je decembrske vstaje in dražgoške bitke, nato je bil borec Poljanske čete. Med blegoško hajko 3. avgusta 1942 je nosil nemško uniformo, Nemci so ga ranjenega ujeli in zdravili, a so ga po prepoznanju ustrelili. Vinko Žakelj, rojen leta 1913 v Stari vasi pri Žireh, usnjarski pomočnik, borec CB od 10. decembra 1941, padel v Dražgošah 11. januarja 1942. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 412-415. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/381iri.html Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 267. Geslo: prekomorci123 |
Spominska plošča je na pročelju poslovne stavbe Alpine, na Strojarski ulici 2. |
[zvezda] BORCI NOV ŽAKELJ VINKO 1913 PODOBNIK ANTON 1906 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Žiri |
K. o. 2023 Žiri, parc. št. 377/7 |
|
Spomenik petnajstim padlim borcem |
Spominsko obeležje, posvečeno petnajstim padlim borcem in narejeno iz hotaveljskega marmorja v obliki nepravilne piramide z vdelano ploščo, je delo arhitekta Jožeta Bizjaka. Postavljeno je bilo 22. junija 1962 na pobudo občinskega odbora ZZB NOV Medvode. EŠD 16260 Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 58. Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 73. |
Spominsko obeležje stoji jugozahodno od hiše Trnovec 2, ob cesti Trnovec - Sora. |
V času NOB leta 1944 so padli na tem področju: Cvajnar Anton Bergant Alojz Bergant Ivan Bergant Jože Bizant Ludvik Bohinc Filip Bogataj Ivan Dobnikar Franc Fertin Stanko Kos Vinko Križaj Janez Luštrik Vojko Miklič Ludvik Tehovnik Valentin Tober Niko ZB Medvode |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 20.10.2017 |
— |
— |
— |
Nepravilna kamnita piramida |
Medvode |
1977 SORA, 991/15 |
|
Kotedrež gasilski dom |
tonalitna plošča z vklesanim napisom (odkrita 1974) je posvečena v NOB padlim
članom Gasilskega društva Kotredež. |
Kotredež 12A, na obcestni fasadi gasilskega doma. |
V SPOMIN * PADLIM |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
28.5.2020. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Zagorje ob Savi |
— |
|
LJUBLJANA, PST - pomnik NOB ob Poti spominov in tovarištva št.85 |
— |
Nahajal se je na večjem travniku med Ižansko cesto in Ljubljanico. |
1942-1945 POSTAVIL DELOVNI KOLEKTIV KEMOFARMACIJA |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
Zadnjo znano lokacijo na zemljevidu je posredoval Peter Potokar
Dušan Škodič |
11.1.2023. 00:00 |
— |
— |
Betonski steber |
Ljubljana |
— |
|
Ljubljana, Žale, Zelen Danilo |
Danilo Zelen, slovenski študent elektrotehnike in borec za osvoboditev Istre
in Primorske, član organizacije TIGR, * 9. julij 1907, Senožeče, † 13. maj 1941,
Mala gora nad Ribnico. Geslo TIGR |
Ljubljana, Pokopališče Žale, oddelek 27A, vrsta 2, grob 1 |
ZELEN |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 1. 6. 2023, po slikah in besedilu M. Luštrek
D. Divjak 22.11.2024 |
22.11.2024. 00:00 |
— |
D. Divjak dodal posnetke foto 4, 22.11.2024 |
družinski nagrobnik |
Ljubljana |
K. o. 1736 Brinje I, parc. št. 682/11 |
|
spomenik padlim borcem in žrtvam fašizma |
Na razvalinah mokronoškega gradu se dviga spomenik, ki je posvečen triinpedesetim znanim borcem NOV in enainšesdesetim znanim žrtvam fašističnega nasilja, od katerih jih je šesnajst umrlo v internaciji po raznih krajih Italije. Vsi so bili z območja občine Mokronog ter pričajo, kako velik je bil krvni davek tega koščka slovenske zemlje za svobodo. Spomenik so odkrili 4.9.1968. EŠD 19647 |
center Mokronoga, zgradba občine - park. |
na srednjem kamnitem stebru 1941 - 1945. napisi 53 padlih borcev, napisi 61 žrtev fašizma |
— |
— |
— |
— |
b.jerčič,4.4.2018. |
— |
— |
— |
kamniti steber v sredini in dva stebra iz marmorja v trikotniku |
Mokronog-Trebelno |
— |
|
Padlim borcem in žrtvam nasilja, OŠ Koprivna |
Novembra 1942 se je skupina partizanov iz Zasavske čete pod vodstvom Pavla Žavcerja - Matjaža oglasila pri skoraj vseh domačijah v Koprivni z nalogo, da pripravi ta hriboviti del Mežiške doline za upor proti okupatorju, sredi februarja 1943 pa so že odšli prvi fantje iz Koprivne v partizane. Na domačiji Kumer, po domače pri Šoparju, je bila februarja 1944 konferenca aktivistov OF Mežiške doline, ki je pomembno prispevala k širjenju partizanstva na tem področju. Znan je tudi napad borcev 2. bataljona Vzhodnokoroškega odreda na Nemce pri Šumelu. Takrat je Šumelova domačija pogorelča. Na pročelju osnovne šole v Koprivni je vzidana spominska plošča, posvečena vsem padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja s tega področja. Ploščo so odkrili 4. julija 1953. Vir: spomeniki in znamenja NOB v Mežiški dolini Avtorja: Prof. Janez Mrdavšič in Alojz Krivograd |
Desno ob cesti Črna na Koroškem - Koprivna. Dobro vidna šola, h. št. 10. |
1942 POVSOD STE Z NAMI ČETUDI NI VAS VEČ SAJ SMRT VAS JE SVOBODI DAROVALA 1945 PADLI PARTIZANI BOGATAJ ANTON, GOLOB JANEZ, GOLOB MARIJA, JERAJ MIRKO, KAMNIK ERNEST, KAMNIK IVAN, KAMNIK TEREZIJA, KEBER SILVESTER, KOGELNIK MAKS, KOLAR FILIP, LAPAJNE ROZKA, LESJAK BOLTEŽAR, PEČNIK VALENTIN, PODOVŠOVNIK MIHA, KRAMAR FRANC, ZAPRŠEK JOĆE, POLANŠEK FRANC, POTOČNIK VALENTIN, TONKLI JOŽEF ŽRTVE OKUPATORJA BURJAK MIHAEL, FORTIN IVAN, KEBER JAKOB, MALI FRANC, MALI GENOVEFA, MALI IVAN, MLAČNIK FERDINAND, NOVIŠ JOŽEF, OSOJNIK PETER, PEČNIK IVAN, PODBREGAR PETER |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Alojz Ovnič, 8. maj 2017 |
— |
— |
— |
Tri vzidane velike plošče z napisam |
Črna na Koroškem |
— |
|
Spomenik Henriku Zagerniku na pokopališču |
Pred skupnim grobiščem na pokopališču v Črni na Koroškem stoji manjši spomenik posvečen Henriku Zagerniku. Komunistična partija je po aprilskem razsulu tudi v Mežiški dolini ostala edina organizirana sila, ki je bila sposobna upreti se okupatorju. Iz partijskih in skojevskih celic na Prevaljah, Lešah, Holmcu in v Guštanju so se poleti 1941 formirale borbene skupine. Prevaljska skupina je bila med najmočnejšemi, vendar so jo Nemci že 1. 8. 1941 izsledili in aretirali večino članov, potem, ko je uspešno izvedla nekaj akcij in se pripravljala za odhod v partizane. Izredno vojaško sodišče je obsodilo šest članov prevaljske skupine na smrt z ustrelitvijo. Med njimi je bil 20. 08. 1941 ustreljen v Begunjah na Gorenjskem tudi Henrik Zagernik. Spomenik so odkrili leta 1950. Na žari so zgoraj navedeni verzi. |
Pokopališče Črna na Koroškem ob spomeniku NOB |
MLADOST TVOJA POT TRNJEVA JE BILA, ŽIVLJENJE DAL SI ZA SVOBODO. SAM SVOBODE UŽIVAL NISI. TRUPLO TVOJE JE PEPE, A DUH TVOJ NA SVETU BO ŽIVEL (NAPIS NA ŽARI) HENRIK ZAGERNIK 22. XI. 1911 USTRELJEN KOT TALEC 20. VIII1941 SLAVA BORCEM ZA SVOBODO - ŽALUJOČA MATI |
— |
— |
— |
— |
Alojz Ovnič, 8. maj 2017 |
— |
— |
S.Gradišnik, dodal fotografijo, 15.5.2022. |
Žara nad spominsko ploščo |
Črna na Koroškem |
— |
|
Spominska plošča na hiši pri Cimpku v Potokih |
plošča na steni prizidka levo od hiše Prvotna spominska plošča je bila 24. 4. 2006 slovesno zamenjana z novo. Pri Cimpkovih so se od 1941 zadrževali ilegalci in organizatorji NOB Jože Gregorčič, Viktor Kejžar in Karel Preželj. Tu je bila pomembna javka do aprila 1942, ko so gestapovci Cimpkove odpeljali v taborišče. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 199. |
Potoki 22
Žirovnica |
CIMPKOVA DOMAČIJA KJER SO SE V TEŽKIH DNEH OD APRILA 1941 DO APRILA 1942 SHAJALI, POSVETOVALI IN ODLOČALI O POMEMBNIH ZADEVAH VODITELJI OSVOBODILNEGA BOJA NA GORENJSKEM. V APRILU 1964 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik, dopolnil Marko Gričar 26. 6. 2018. |
— |
— |
— |
plošča na hiši |
Jesenice |
2179 POTOKI, 43/1 |
|
Spominska plošča Štefan Goršek - Čaki |
Štefan Gorišek-Čaki je bil doma iz Turiške vasi. Po poklicu je bil trgovski pomočnik. Z borci Pohorskega bataljona se je srečal leta 1942 v Golavabuki. Nemci so ga prisilno mobilizirali leta 1943. Na dopust je prišel z vojaško opremo. Ob povratku nazaj v nemško vojsko je iz vlaka pred Dravogradu izstopil, kjer je dobil vezo s partizansko skupino. Uspešno je deloval na območju Mislinjske doline. Zaradi organizacijskih sposobnosti je postal gospodarski referent šaleško-mislinjskega, pozneje pa dravograjskega okrožnega odbora OF. Čaki je bil hraber terenski delavec, premišljen in simpatični fant. Čaki je nesrečno padel 2.2. 1945 nad Otiškem vrhom. Leta 1973 so občani Mislinjske doline na njegovo rojstno hišo v Turiški vasi namestili marmorno spominsko ploščo. Vir: Jože Potočnik, Spomeniki in znamenja NOB v občini Slovenj Gradec. |
Z glavne ceste Slovenj Gradec-Velenje pri smerokazu (pri lipi) zavijemo v vaško jedro. Po nekaj metrih na levi strani ob cesti stoji Mekelnova domačija, kjer je na fasadi rojstne hiše nameščena spominska plošča Štefani Goršku-Čakiju. |
V TEJ HIŠI SE JE RODIL ŠTEFAN GORIŠEK ČAKI ČLAN ŠALEŠKO-MISLINJSKEGA IN DRAVOGRAJSKEGA OKROŽJA OF PADEL 2. 2. 1945 NA OTIŠKEM VRHU STRELSKA DRUŽINA ČAKI ŠMARTNO IN OBČANI MISLINJSKE DOLINE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Jože Vrabič, 3. avgusta 2017 |
— |
— |
— |
Spominska plošča iz marmorja |
Slovenj Gradec |
Dobrava pri Šmartnu, 6/0 |
|
Spominska plošča na starem župnišču v Šmartnem |
V tedanjem okraju Slovenj Gradec je bilo leta 1941 registriranih 1536 in v Mislinjski dolini 636 ljudi za izselitev. To je bila prva nemška naloga izgnati iz Spodnje Štajerske vso intelegenco. Prve aretirane so zaprli v čakalnico na železniško postajo v Slovenj Gradcu. 18. aprila 1941 pa je zbirno taborišče postalo v župnišču v Šmartnem. Ob koncu aprila 1941 je bilo tu zaprtih 62 ljudi, med njimi slovenjgraški župnik Jakob Soklič, župnik-pisatelj Franc Ksaver Meško in drugi. Iz Šaleške doline je bilo 37 taboriščnikov, med katerimi je bil tudi pesnik Karel Destovnik-Kajuh. Ksaver Meško je v spominih zapisal, da je bilo v Šmartnem zaprtih znanih ljudi iz Mislinjske in Šeleške doline in sicer: duhovnikov, zdravnikov, učiteljev, notarjev,sodnikov, trgovcev, tovarnarjev in drugih. Ničesar nismo storili ali zakrivili, razen, da smo bili Slovenci, pravi pisatelj Ksaver Meško. VIR: Jože Potočnik, Spomeniki in znamenja NOB v občini Slovenj Gradec. EŠD 8072 |
Z regionalne ceste Slovenj Gradec-Velenje zavijemo v naselje Šmartno. Prav prav v vaškem centru ob cerkvi sv. Martina stoji staro župnišče. Na fasadi je pritrjena marmornata plošča, ki nas opozarja, da so tu bili leta 1941 zapori. |
V TEJ STAVBI SO NEMŠKI OKUPATORJI OD APRILA DO JULIJA 1941 ZAPIRALI IN MUČILI REVOLUCIONARJE IN RODOLJUBE IZ MISLINJSKE IN ŠALEŠKE DOLINE OBČANI MISLINJSKE DOLINE 1976 |
— |
— |
— |
— |
Jože Vrabič, 25. julij 2017 |
— |
— |
— |
Marmornata plošča |
Slovenj Gradec |
Šmartno, 50/17 |
|
Vilar Terezija |
Spominska plošča na Hiši Vilarjevih, Stara cesta 9 je velikosti cca.50 krat 50 cm na beli podlagi je rdeč zgoraj omenjeni napis Logatec, vir:arhiv ZB Logatec EŠD 21508 . »27. VILAR Danica, hči in 28. VILAR Terezija, mati rojena 1892. Bili sta žena in hči lekarnarja iz Logatca. V noči na 16. april 1944 so vdrli domobranci – pripadniki črne roke v njihovo hišo in iskali očeta, ki je bil skrit v bunkerju in je drugi dan ušel. Namesto njega so ubli ženo Terezijo in hčer Danico. (Vri: Seznam žensk žrtev domobranskega nasilja v RO ZZB; Jože Vidic Po sledovih črne roke, str. 510-511)« (Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 2. knjiga, Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi Slovenci, Ljubljana: Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 1997, str. 365) »Karel Vilar je bil tedaj star 54 let. Z dve leti mlajšo ženo Terezijo sta imela dva sina in hčerko. Od 1923. leta je bil slaščičar, njegova žena pa je vodila trafiko. Njun sin Drago je bil kot študent ustreljen junija 1942. leta v Horjulu, Milodar pa je bil v partizanih. Zaradi sinov naj bi umorili očeta. […] »16. aprila 1944. leta okrog pol desetih je skupina pijanih domobrancev začela razgrajati pred hišo. Nekateri so bili v civilnih oblekah, drugi v uniformi. […] Očeta, ki je bil skupaj z mamo in sestro Danico v kuhinji, so klicali, naj pride ven. Ker so že več večerov rogovilili okrog hiše in grozili, razen tega je oče vedel, kako deluje črna roka, je sklenil, da se bo skril v bunker v kleti, katerega smo skupaj zgradili že 1941. leta. […] Mati pa jim je kar naprej zatrjevala, da ga ni doma. Danica je skušala mamo braniti, pa so začeli udarjati še po njej. Ko je nekdo od črnorokcev udaril mamo tako močno, da je padla na tla, je Danica zavpila: Mame pa že ne boste pretepali. Po teh besedah je oče v kletnem skrivališču zaslišal tri ali štiri strele iz pištole, za njim pa se je usula ploha strelov. Po strelih je slišal samo še hitre korake sem ter tja po kuhinji, sobi in hodniku, hojo okrog hiše in še nekaj strelov pred hišo.« (Jože Vidic, Po sledovih črne roke, Ljubljana: Založba Borec, 1982, str. 602–603)
|
Stara cesta 9, Logatec. Po glavni cesti iz smeri Vrhnike proti Logatcu.V križišču s Tovarniško cesto zavijemo levo in prvo križišče ponovno levo kjer je Stara cesta. Cca 100 na levi strani je stanovanjska hiša na kateri je spomninska plošča.
Tretja hiša na levi strani |
V tej hiši sta bili od »Črne roke« ustreljeni 16.4.1944 VILAR TEREZIJA in hčerka DANICA SLAVA! Krajevna org. ZB NOV D. Logatec |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Pergovnik, april.2017 |
16.5.2023. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 16.5.2023, dopolnitev Opisa s tekstom Zdenke Primožič |
spominska plošča |
Logatec |
lastništvo ,krajevna skupnost Naklo,občina Logatec |
|
Padel za domovino-Turnišče |
Po "Sistory" roj. v Turnišču, samski, maturant, politkomisar I. prekmurske čete, pade v Strehovskih goricah, Prekmurje, v spopadu z madžarskimi okupacijskimi enotami. Lastno zapažanje |
Pokopališče Turnišče |
TU ČAKA VSTAJENJA ZADRAVEC JOŽEF 5.3.1923 PADEL ZA DOMOVINO 22.2.1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Bor1974
Gradišnik-Gržina, 16. 5. 2025 |
16.5.2025. 00:00 |
— |
Gradišnik-Gržina, 16.5. 2025, dodala posnetek št.2 |
Nagrobnik |
Turnišče |
— |
|
Dolenji Logatec, Slemena - Ivan Mlinar |
EŠD 21510 - spomenik, kraj zgodovinskega dogodka. Spomenik predstavlja graniten monolit, katerega prednja površina je valovito obdelana, ponazarjala naj bi navidezno vrv, s katero je bil Mlinar privezan na deblo drevesa, v žlebovih pa je vklesan napis. Granitni monolit je visok 155 cm in je delo kiparja Janeza Lenassija. Spomenik so odkrili 1979. let. "RASTKOVEC (pravilno Raskovec - T.B.), gozd pri Vrhniki. V nemški ofenzivi novembra 1943 so domobranci v gozdu Rastkovec nad Vrhniko ujeli neznanega partizana iz Bračičeve brigade, ki je bil doma na Planini pri Rakeku. Z domobranci so bili tudi Nemci. Ujetnika so privezali k smreki in ga prebadali z bajoneti. Priče navajajo, da so ujetnika mučili domobranci. Partizani so kasneje ugotovili, da so bile rane zadane z italijanskimi bajoneti, ki so jih domobranci tedaj uporabljali". vir: Grgič, Silvo: Zločini okupatorjevih sodelavcev, Dolenjska založba, Novo mesto 1995, str.:327; |
Dostop do spomenika je enostaven tako iz Logatca kot z Vrhnike. Držimo se širših voznih gozdnih poti, ki iz smeri Logatca ali Vrhnike peljejo proti Zavrhu pri Borovnici oz. proti Pokojišču. Paziti moramo na kažipote. |
NEMŠKI OKUPATOR JE NA TEM MESTU NOVEMBRA 1943 ZVERINSKO UMORIL IVANA MLINARJA, ROJ.1913. Z UNCA, BORCA NOV. POKROVITELJ: KMET. ZADR. LOGATEC |
— |
— |
— |
— |
T. Bizjak, 27.2.2017 |
— |
— |
— |
steber iz granita |
Logatec |
k.o.2017, parc.št.: 996/158,občina Logatec |
|
Soteska |
Na pokopališču v Soteski stoji na jugozahodni strani, tik ob cerkvi, spomenik padlim borcem in žrtvam iz Soteske in okoliških vasi. Posvečen je 24 znanim in 7 neznanim borcem ter 7 žrtvam. Ploščad v obliki romboida, na kateri spomenik stoji, je sestavljena iz trikotnega dela, tlakovanega z brušenimi betonskimi ploščicami in štirikotnega dela, tlakovanega s pranimi betonskimi ploščami. Ploščad je obrobljena s kamnitimi robniki. Osrednji del spomenika je iz klesanih kamnitih kvadrov iz sivega gradaškega kamna, položenih v treh vodoravnih vrstah. Na vrhu podstavka vertikalno postavljene štiri pravokotne plošče iz brušenega gradaškega kamna z izpisanimi imeni stopničasto padajo proti vzhodu in so zamaknjene druga za drugo. Na prvi plošči je v izklesanem krogu peterokraka zvezda, pod njo pa napis. Spomenik lokalnega pomena je delo arhitekta Antona Valentinčiča. Postavil ga je KO ZB NOV Polje – Soteska leta 1959. EŠD 4230 |
Od ceste, ki pelje iz Straže proti Žužemberku zavijemo tik pred gradom Soteska desno strmo v klanec proti kamnolomu. Spomenik stoji na pokopališču, desno na jugozahodni strani, tik ob cerkvi.
KOORDINATE: S 45º 46' 52,14"; V 015º 01' 25,78" |
1941 – 1945 NEKOČ SEM BLAGROVAL NJE, KI OČI SO ZAPRLI- DA NISO ZADNJIH DNI- SRAMOTE VEČ UZRLI; DANES BLAGRUJEM VAS, KI OČI IMATE MLADE, DA URESNIČENE ZRO - VSE NAŠE NADE OTON ŽUPANČIČ BORCI 7 NEZNANIH 1942 BLATNIK KAREL BRKOVIČ PERO 1943 ERBEŽNIK IVAN ERBEŽNIK JOŽE PICELJ FRANC 1943 PEPEL JOŽE DRENJE KUMELJ ALOJZ KUMELJ IVAN PUCELJ JOŽE ZORAN IVAN GABERJE KORČE JOŽE NOVAK JOŽE DOL. POLJE ŠENICA JOŽE GOR. POLJE PICELJ VIKTOR TISOVEC ALOJZ SOTESKA FIFOLD FRANC URŠIČ ALOJZ ZAJC JANEZ 1944 DRENJE PUCELJ STANKO DOL. POLJE FIFOLD IVAN GOR. POLJE HROVAT ALOJZ LAVRIČ RUDOLF TISOVEC ADOLF TISOVEC FRANC ŽRTVE 1942 SOTESKA VOVK JOŽE ZORAN ANTON 1943 DOL. POLJE SEVER FRANC ŠENICA RUDI 1944 DOL. POLJE ŠENICA MARIJA SOTESKA BRADAČ FRANC GLIBE JOŽE |
— |
— |
— |
— |
Franc Kulovec, 12.3.2019 |
— |
— |
— |
grobišče in spomenik |
Dolenjske Toplice |
K.O. Gorenje Polje; P. št. *78 |
|
Vojsko, Javka za SVPB Pavla v Mrzli Rupi |
Spomenik predstavlja velika, gladko odrezana skala postavljena ob robu cestnega križišča. Na njej je vklesano in obarvano posvetilo. Datum odkritja: 2018 Foto: Miloš Kermavnar |
Spomenik je lociran v Mrzli Rupi, ob križišču cest, ki vodijo na Vojsko, Predmejo in v Trebušo, 3.7 km z Vojskega, blizu hiše Vojsko 95 (pri Kolencu). |
PRI KOLENCU (VOJSKO 95) JE BILA V ČASU NOB JAVKA ZA SPREJEM RANJENIH PARTIZANOV IN CIVILISTOV ZA SVPB PAVLA DRUŠTVO VOJNIH INVALIDOV SEVERNE PRIMORSKE NOVA GORICA IN ZBNOB IDRIJA CERKNO 2018. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Miloš Kermavnar, 21.10.2019 |
— |
— |
— |
Spomenik |
Idrija |
K. o. 2355 Vojsko, parc. št. 764/1 ? |