| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Spominska plošča Valentin France - Zdravko |
VALENTIN FRANCE - ZDRAVKO je bil doma iz Savinjske doline in je pred vojno služboval v Mislinjski dolini, kot elektrikar. Leta 1937 je postal član KP in pozneje partijski sekretar v Slovenj Gradcu. 1941 leta je skupaj z Francem Farčnikom-Dušico širil in utemljeval deloO FO. Ko so Nemci aretirali in pobili partizansko vodstvo na Prevaljah in Dravogradu, je prišel na Koroško Dušan Kveder in se dalj časa zadrževal pri družini Francetovih, saj je vsa družina sodelovala z NOB. Zaradi aktivnosti in povezanosti s partizani so ga Nemci v celjskih zaporih leta 1942 ubili. Francetova žena Marija pa je umrla v Auschwitzu jeseni 1942. Mesto Slovenj Gradec je spominsko ploščo odkrilo leta 1980. VIR: Jože Potočnik, Spomeniki in znamenja NOB v občini Slovenj Gradec |
Spominska tabla je nameščena na fasadi stare policijske postaje na Francetovi cesti v Slovenj Gradcu. Zgradba leži v samem centru mesta Slovenj Gradec |
V TEJ HIŠI JE ŽIVEL VALENTIN FRANCE - ZDRAVKO SEKRETAR CELICE KPS UBIT V ZAPORU 1942 KS SLOVENJ GRADEC 1980 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Jože Vrabič, 26. julija 2017 |
— |
— |
— |
Litoželezna plošča |
Slovenj Gradec |
Slovenj Gradec, 210/6 |
|
Grosuplje, pokopališče, Ahlin Alojzij |
»Po kapitulaciji Italije je partizanska vojska 11. septembra 1943 osvobodila Grosuplje; tekstilna tovarna »Motvoz in platno« je takoj pričela z delom in je delala za partizansko vojsko do 29. oktobra 1943, ko so Nemci bombardirali Grosuplje. Takrat je bil ubit skladiščnik tovarne Alojz Ahlin.«
|
Mestno pokopališče Resje Grosuplje, Cesta na Krko 40, zgornji del pokopališča, po asfaltni poti od poslovilnih vežic proti razpelu, levo, 3. vrsta, 1. grob z leve strani vrste.
|
[križ z reliefno podobo Kristusove glave] ALOJZIJ AHLIN |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 18.9.2024, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič |
18.9.2024. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Grosuplje |
K. o. 1783 Grosuplje Naselje, parc. št. 2120/1 |
|
Turnišče - Kip narodnega heroja Štefana Kovača-Marka |
Kovač Štefan (28.8.1910) - rojen v Nedelici očetu Francu Kovaču, kmetu in mlinarju ter materi Veroniki Kovač, roj. Čeh, ki umre kmalu po njegovem rojstvu. Zanj skrbi krušna mati Veronika Kovač, roj. Duh. Po osnovni šoli nadaljuje šolanje na Gimnaziji v MS, kjer maturira leta 1930. Študij konča na Pravni fakulteti leta 1934, naslednje leto opravi državni pravosodni izpit. Že na univerzi se je aktivno vključil v delo akademskega kluba Triglav. Po končani diplomi se je zaposlil kot pravnik pri advokatu Dr. Aleksandru Valyju. v Murski Soboti je začel aktivno delovati v Društvu Kmečkih fantov in deklet. 1936 leta se je posebej izkazal v vodilni agitaciji za opozicijo. Za svoj revolucionarni govor, na tekmovanju mladih žanjcev, na Veščici, je dobil denarno kazen. Septembra 1937 leta se je zaposlil zopet kot pripravnik pri advokatu, Dr. Vekoslavu Kukovcu, v Mariboru. V Delavsko - kmečki zvezi je Štefan Kovač postal aktivni član in ko je časopis »Neodvisnost« postalo uradno glasilo te zveze, je Štefan Kovač postal urednik tega časopisa. 11. oktobra 1937 je v časopisu »Neodvisnost« izšel odmeven članek, s pozivom na združitev v enotno fronto, pred nevarnostjo fašizma. V teh letih 1937 – 1938, je Kovač v Mariboru, postal zrela politična osebnost. 30. avgusta 1941, je Štefan Kovač – Marko, sklical sestanek sodelavcev in aktivistov, na Kamenščici (pri Trnju), ki se ga je udeležilo okrog 30 udeležencev. Na tem sestanku je bil ustanovljen Okrožni Narodnoosvobodilni odbor s konkretnimi zadolžitvami članov. Okupator je – na žalost – budno spremljal akcije upora in 27. septembra 1941 izvršil široko akcijo aretacij. V mrežo mu je padlo okrog 60 sodelavcev in simpatizerjev NOG, vendar mu vodstva ni uspelo aretirati. 18. oktobra pa so aretirali Evgena Kardoša, člana vodstva upora, pri katerem so našli seznam sodelavcev in simpatizerjev, v koledarju pa podčrtan 18. oktober. Po hudem mučenju je Kardoš izdal, da je 18. oktobra predviden sestanek vodstva upora s sodelavci, v Križančevem hrastu, pri Gančanih. Izdal je tudi znak, ki naj bi potrdil varnost lokacije. Madžarski policiji je uspelo prisiliti Kardoša, da je sam z žvižganjem znaka privabil Kovača in Meglo do mesta sestanka. Madžari so takoj močno obsvetili oba, Štefana Kovača – Marka so na mestu ubili, Vinko Megla pa je bil ranjen, vendar je uspel pobegniti, prav tako drugi vabljeni na sestanek. Tako je pred 65leti padel Štefan Kovač – Marko, ki je bil duša in srce Narodnoosvobodilnega gibanja v Prekmurju in Medžimurju. Za narodnega heroja je proglašen 20. decembra 1951. Pred osnovno šolo na Prešernovi ulici 2 stoji spomenik narodnemu heroju
Štefanu Kovaču-Marku; odkril občinski odbor zveze borcev NOV Lendava
22.oktobra.1972. |
V središču naselja, pred osnovno šolo, Prešernova ulica 2 |
NARODNI HEROJ ŠTEFAN KOVAČ-MARKO 1919 - 1941 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D.Divjak, 5.maj 2020
Foto: N. Plečko 18. julij 2020 |
5.5.2020. 00:00 |
— |
— |
Kip |
Turnišče |
K.o.: 149-TURNIŠČE, št.parc.: 2497/3 |
|
Plošča okrožni komisiji |
— |
Iz Tolmina v vas Čadrg. V redišču vasi je mlekarna kjer je na hiši št.9. plošča. |
OKROŽNA KOMISIJA VARNOSTNO OBVEŠČEVALNE SLUŽBE OF ZA TOLMINSKO JE DELOVALA NA TEM OBMOČJU OD JUNIJA 1943 DO APRILA 1944 31.5.1987 KRAJANI IN BORCI VOS POKRAJINSKA KOMISIJA VOS PRIMORSKA SLOVENIJA ZA TRST, PIVŠKI, BRKINSKI, ISTRSKI, VIPAVSKI,TRŽIŠKI,IDRIJSKI, BAŠKI, TOLMINSKI, BENEŠKI, KANALSKI, BRIŠKI, GORIŠKI, ZA GORICO, KOROŠKI |
— |
— |
— |
— |
Vojko Hobič, 25.8.2019 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Tolmin |
— |
|
Mirtoviči -Spominska ploča partizanska kovačija |
Avtor idejne zasnove ni znan. Spominska plošča je bila odkrita 1984. Kovaška delavnica je bila del 1. inženirske enote 7. Korpusa. V njej je delalo 9 borcev. Vodil jo je domačin Janez Gorše. Vir: mag. Irena Škufca, Spominska obeležja narodnoosvobodilne borbe na Kočevskem, 2005 V bližnji stavbi je manjši muzej z nekaterimi vrhunskimi kovaškimi izdelki ter dokumenti in literaturo povezano z dolgoletnim delom kovačije in njenih mojstrov povezano tudi z obdobjem NOB v kateri je odigrala pomembno vlogo. EŠD 22406 |
Ob cesti Petrina - Osilnica v vasi Mirtoviči v bližini mostu čez reko Kolpo., Mirtoviči 5 |
Na zasebni stanovanjski hiši (hišna številka 5) je vzidana bela marmornata plošča (80x40x3 cm) z napisom. V TEJ STAVBI JE DELOVALA OD LETA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Vasja Marinč, 7.3.2017
D. Divjak 24.12.2021, 5.9.2024 |
5.9.2024. 00:00 |
14.10.2025. 22:35 |
D. Divjak dopolnil podatke 24.12.202, dodal fotografije 2-4/4, 5.9.2024 |
Spominska plošča |
Osilnica |
K.o.: 1588 - BOSLJIVA LOKA, št.parcv.: 269 |
|
Plošča 27 soborcem na Krekovšah |
Spominska plošča je pravokotne oblike (63 x 26 cm) izdelana iz sivega marmorja ter obzidana s cementnim okvirjem in je pritrjena na zid ob koči. Napis je vklesan in obarvan. Spominska plošča je posvečena 27-tim soborcem, ki jih je zajela nemška vojska v zadnji ofenzivi leta 1945 na Trnovskem gozdu in na tem mestu 1.4.1945 ustrelila. Postavitev sta financirala dva soborca ustreljenih: Naglič Peter-Pero in Verbič Jože-Risto. Datum odkritja: 9.10.1977 Foto: Miloš Kermavnar EŠD 21167 |
Spominska plošča je locirana na zidu ob gozdarski koči na Krekovšah, Idrijska Bela 22 |
V JURIŠ POSLEDNJI POGUMNO STE ŠLI, DA NAROD SLOVENSKI DOČAKA VSTAJENJE, V CVETU MLADOSTI PADLI STE VI, ZA SVOBODNO PRIMORSKO ŽRTVOVALI ŽIVLJENJE ŽIRI – 1977 – SOBORCA - PERO - RISTO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Miloš Kermavnar, 20.10.2019 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Idrija |
K. o. 2356 Čekovnik, parc. št. 907 |
|
Nada Cilenšek in Ivanka Uranjek |
Cilenšek Nada, rojena 1925 v Migojnicah, dijakinja 4. letnika gimnazije v Celju, je odšla v partizane z vso družino leta 1941. Opravljala je več pomembnih političnih funkcij. 24. decembra 1944 je padla v borbi z Nemci pri Kandršah. Uranjek Ivanka, rojena 1920 v Migojnicah. Opravljala je več pomembnih političnih funkcij. Konec julija 1941 je kot kurirka odšla na ilegalno javko v Krško. Zaradi izdaje je bila pokončana Brežiška četa in z njo tudi Ivanka.
. Ivanka – tvoje je ime dobilo M. R. Žalec, 8. 3. 1977«
»Milena Mohorič, 36-letna profesorica, aktivistka, pri kateri je bila javka, seje GP POS in zatočišče ilegalcev. Besedilo je verjetno nastalo kmalu po tem, ko je bila spomladi 1941 kot talka ustreljena prva Slovenka Ivanka Vranjek. Objavljeno je po vojni v Naši ženi, 1946, št. 5, str. 105, in v avtoričini zbirki Samotni breg, 1947, str. 65. Fe 146, Oc 108. Ivanki Vranjek Na naših poljih so vzcvetele rože.
|
V parku pred OŠ Griže. |
NADA CILENŠEK IVANKA URANJEK |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik, 26. 5. 2020
Stane Gradišnik, 30. 08. 2020 |
26.4.2025. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 1. 8. 2024, dodal katastrske podatke in po predlogi Zdenke Primožič dopolnil Opis s podatki iz literature.
Zdenka Primožič 26. 4. 2025 v Opis dodala pesemsko besedilo z naslovom Ivanki Vranjek iz knjige Slovensko pesništvo upora.
|
kipa |
Žalec |
K. o. 1003 Zabukovica, parc. št. 1920/12 |
|
Spomenik – grobišče sedmih znanih in enega neznanega borca NOB |
Nad marmornim talnim okvirjem so štiri prisekane plošče iz temnega marmorja in pozlačenimi napisi. |
Pokopališče v Šmihelu nad Mozirjem |
Na največji plošči so imena : BAČOVNIK ALOJZ 1913 - 1945 ANŽELAK VALENTIN 1912 – 1945 BURKELJCA DANIEL 1923 – 1944 GEČ DAVORIN 1924 – 1945 GOLOB JOŽE – STAŠKO 1916 – 1945 LAVRENČIČ SREČKO 1916 – 1945 POLJANEC GREGOR 1922 – 1945 TRSTENJAK IZIDOR 1919 – 1945 VUHERER DRAGO 1919 – 1945 WOLGER VILLI 1913 – 1945 Na ostalih dveh ploščah sta napisa: NEZNANI BOREC in PADLI ZA SVOBODO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Marjan Borovšak, 16.10.2018
S.Gradišnik, 5.12.2022 |
— |
— |
S.Gradišnik, dodal fotografije, 5.12.2022 |
Štiri navpične prisekane marmorne plošče nad kamnito ploščo |
Mozirje |
Šmihel, 48, Župnija Šmihel |
|
Lorenzo Vidali, Piran |
— |
Kidričevo nabrežje, Vidalijeva ulica, Piran |
LORENZO VIDALI JE BIL ZVERINSKO UBIT OD NACISTOV V TRŽAŠKI RIŽARNI APRILA
1945. A LORENZO VIDALI EROICO CADUTO PER LA CAUSA DEI POPOLI BARBARAMENTE TRUCIDATO DAI NAZIFASCISTI NELLA RISIERA DI S. SABBA TRIESTE APRILE 1945 MORTE AL FASCISMO - LIBERTA AI POPOLI |
— |
— |
— |
— |
T. Bizjak-M. Štupica, 5. 1. 2020, prenesel sem MH |
— |
— |
— |
kamnita plošča |
Piran |
k. o. 2630 - Piran, parc. št. 1122 |
|
Spominska plošča v Taborski jami |
Značilnost Taborske jame je, da je suha, prostorna in dostopna samo po kamniti, v skalo vklesani ozki stezi, katere levi bok se nagiba v terasaste prepade vse do podnožja Belice. V jami se je aprila 1942 naselilo poveljstvo 2. čete 3. partizanskega bataljona Ljubo Šercer. Julija 1942 se je tu nastanilo poveljstvo Kočevskega odreda. V njej je bila tudi partizanska ciklostilna tiskarna, ki je 6. maja 1942 natisnila prvo številko časopisa »Partizanski vestnik«. Preko štaba v Taborski jami je potekala kurirska vez med glavnima štaboma Slovenije in Hrvaške in dalje proti Kočevju, Beli Krajini, Brodu na Kolpi, Ribnici, Loškem Potoku, Notranjski, Čabru, Gerovem, Osilnici itd. Italijanska vojska je izvedela za dogajanja v Taborski jami. Napad na partizane se je začel 24. julija 1942. Najprej so Italijani ubili stražarja in dva pionirčka, ki sta mu delala družbo. Nato se je začel neenak boj med polkom italijanskih vojakov in trinajstimi borci, ki so tedaj taborili v jami. Partizani so bili ujeti v past, saj je imela jama le en vhod, ki je bil hkrati izhod. V 12-urni borbi je padlo 9 borcev, preostalim pa je pomagalo naključje. Proti večeru so ugotovili, da se jama preko ozke odprtine nadaljuje v drugo majhno votlino. Italijanska vojska se je zvečer umaknila. Proti jutru pa so se preživeli umaknili iz votline. Plošča je bila odkrita 22. julija 1963. Ni v RKD. Vir:
Slika 2: Piramida v spomin na za pionirčka Vinka in Jakca. Že pred desetletji so na kraj, kjer sta bila ubita, začeli prihajati učenci in prinašati kamenčke. Tako je na skalnatem strmem pobočju, malo pred vhodom v jamo, zrasla kamnita piramida. . Nace Karničnik, Tragedija v Taborski steni /Spomeniki NOB na Kočevskem/, Kočevske novice, Glasilo OK SZDL Kočevje, Letnik V, št, 4, Ponedeljek, 16. 5. 1988, str. 8 KOČEVSKE NOVICE, ŠT. 4, 1988 Dostop: 7. 2. 2024. Opomba 1: To je osrednji del spominskega parka z jamo ter piramido za Vinka in Jakca pred začetkom zavarovane steze, vklesane v steno. Taborska jama? Poenostavljeno se res celo v tisku pojavlja to ime. A običajno s Taborsko jamo mislimo veliko bolj znano jamo pri Grosupljem. Kolikor je Jani Luštrek ugotovil, je pravo ime te jame Jama v Taborski steni (glej n. pr. spletni kataster jam). |
Dostop 1:
Pod Taborsko steno nad dolino Belica. Ob cesti Dragarji - Draga. Pri gozdni koči je odcep po katerem pridemo do spominskega parka Taborska jama. Od tam nas vodi pot do jame.
Dostop 2:
S ceste Kočevska Reka--Osilnica, še preden se ta vzpne na Strmo reber, zavijemo za smerokazom Medvedjek desno na gozdno cesto 916. Po njej se peljemo 5 km in vmes na edinem razcepu spet sledimo smerokazu Medvedjek levo. Pri tretjem smerokazu Medvedjek pa cesto zapustimo v levo in takoj parkiramo pod gozdarsko kočo. Od tam nas kažipoti usmerijo levo navzdol in nato desno k steni in kamniti piramidi. Zadnji del poti je vklesan v steno, a dobro zavarovan. |
[zvezda] SLAVA OOZBNOV-KOČEVJE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Vasja Marinč, 7.3.2017 |
23.11.2024. 00:00 |
14.10.2025. 22:39 |
Dodal fotografije piramide, ki jih je poslal Pave Majerle Kukin. M. Hladnik 21. 1. 2022
M.Kermavnar, 11.2.2024, dodal povezavo na Kočevske novice po predlogi Zdenke Primožič in katastrske podatke.
M.Kermavnar, 23. 11. 2024, po predlogi Luštrek Janija odpravil drobne napake v napisu na plošči, status postavil na obstoječ, dodal Opombo 1, dopolnil lokacijo in dodal Janijevi fotografiji 3/2 in 3/3. |
— |
Osilnica |
K. o. 1686 Žurge parc. št. 2822/59 |
|
Anton Mavsar - Tomo |
Ploščo na Trnavčevi hiši na Rodici so odkrili 1. avg. 1976. Anton Mavsar se je rodil 12. nov. 1924, hodil v obrtno šolo v Domžale. V Kamniški bataljon je stopil junija 1942. S Šlandrovo brigado je šel na Dolenjsko. Potem je bil sekretar rajonskega odbora ZSM Domžale in član rajonskega komiteja ZKM Domžale, jeseni 1943 pa je šel v VOS za komandrija. Poslali so ga v Drvar na 2. kongres Zveze protifašistične mladine Jugoslavije 2. maja 1944. VOS se je preoblikoval v VDV. 27. 6. 1944 se je zatekel in skril v Trnavčev mlin. Zaradi izdaje so ga orožniki našli in se je sam ustrelil, da jim ne bi prišel v roke.
EŠD 15842 |
Na obcestni fasadi hiše na Kettejevi ulici 11, Rodica, tik pred mostom čez Mlinščico. |
Pri opravljanju svoje |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 30. 3. 2018, zadnja slika Mlinščice Marc Greenberg |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Domžale |
1959 DOMŽALE, 1692/4 |
|
Valterski vrh - Spominska plošča pri Koširju |
Spominska plošča pri Koširju je posvečena sedežu poveljstva Cankarjevega bataljona, ki je bil med decembrsko vstajo leta 1941 v tej hiši, in njegovemu usmerjanju bojev na tem območju. Ploščo so odkrili leta 1991, dostop do Koširjeve hiše je iz Loga v Poljanski dolini. Cankarjev bataljon se je po zmagi v Rovtu 12. decembra 1941 premaknil v Poljansko dolino na območje Bukovega Vrha, Pasje ravni in Valterskega Vrha. Tu so se jim pridružili še borci iz Polhograjskih dolomitov, prostovoljci iz Poljanske in Selške doline ter iz Škofje Loke. Od tu so izvajali borbene in prehranjevalne akcije na Črni Vrh, Poljane in v druge kraje po dolini. Vrhunec decembrske vstaje so bili spopadi z Nemci od 25. do 27. decembra 1941. Poveljstvo Cankarjevega bataljona na čelu s komandirjem Jožetom Gregorčičem in političnim komisarjem Stanetom Žagarjem se je takrat nahajalo na kmetiji pri Koširju in od tu uspešno usmerjalo boje do odhoda v Dražgoše. Vir: Pomniki NOB na Škofjeloškem Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 257. |
Na kajži več sto let stare kmetije.
Naslov: Valterski vrh 2
Dostop do Koširjeve hiše je iz Loga v Poljanski dolini. |
KMETIJA PRI KOŠIRJU JE BILA DOMICILNI ODBOR |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar |
— |
— |
M. Kermavnar, 17.12.2021, Fotografije, popravek lokacije. |
Spominska plošča |
Škofja loka |
— |
|
Spominsko znamenje pri Zagerčniku na Selah |
V zgodnji pomladi 1945 je bil na območju pod Uršljo goro sedež oblastnega komiteja (OBKOM) in pokrajinski odbor OF (PO OF) za Štajersko. Tu so načrtovali akcije za zadnji udarec ukopatorju in ukrepe za prve svobodne dni v svobodi. 8. aprila 1945 je bil nad Lesnikom na Selah zbor aktivistov okrožja Dravograd. Udeležilo se ga je okoli 150 predstavnikov iz okrajev Prevalje, Dravograd, Slovenj Gradec in Šoštanj. V pripravah so padli štirje partizani. Na te konferenci je govoril tudi sekretar oblastnega komiteja za Štajersko in PO OF Sergek Kraiger. Za to množico se je moral organizirati varen prehod mimo zased in postajank, prehrana in vrnitev domov.Na tej konferenci so bili sprejeti pomembni sklepi,že za sprejem oblasti. VIR: Jože Potočnik, Spomeniki in znamenja NOB v občini Slovenj Gradec. EŠD 8070 |
Na cesti Slovenj Gradec-Sele Vrhe-Ravne na Koroškem, pri osnovni šoli na Selah na križišču zavijemo na levo. Pot nadaljujemo po asfaltni cesti v smeri cerkve s. Roka in nadaljujemo za Poštarski dom. Pri odcepu za planinsko postajanko nadaljujemo pot naravnost po makadamski in po nekajr metrih dospemo do hiše, na kateri je na fasadi pritrjena spominska plošča. Sele 40 |
TOD SO IZKRVAVELI 8. 4. 1945 PARTIZANI MAGER FRANC 1.3.1923 ODER FERDINAND 30.5.1912 SEDOVNIK FRANC 22.6.1922 SMOLAK JOŽE 14.3.1927 V SLOVO IN SLAVO VGRADILA ZB NOV SELE-VRHE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Jože Vrabič. 22. avgust 2017
25.2.2022 D.Divjak |
25.2.2022. 00:00 |
— |
25.2.2022 dopolnil podatke D.Divjak |
Marmorna plošča |
Slovenj Gradec |
K.o.: 848 - SELE, št.parc.: 760/1 |
|
Spominska plošča v Skalci |
Na mestu kjer je bil Jačev senik je bila v drugi polovici maja 1943 postavljena bolnica Sanitetna postaja št. 8. Imela je platneno streho pod skalnim previsom. Za postelje so služila nosila. Za hrano in zdravila so skrbeli domačini. Bolnico je obiskal tudi Dr. Peter Gala. Po kapitulaciji Italije je bila bolnica ukinjena. Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Bolnica123 |
Iz vasi Sužid po gozdni poti. Ker je prostor skrit priporočamo domačega vodiča. |
[zvezda] TUKAJ JE BILA 1943 PARTIZANSKA BOLNIŠNICA Ob 20. obletnici vstaje postavila Krajevna organizacija ZB Kobarid |
— |
— |
— |
— |
Vojko Hobič 25.12.2018 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Kobarid |
— |
|
Ihan, pokopališče, Kokalj Peter |
Sistory navaja: Ime in priimek: Peter Kokalj, Oče: Jože, Mati: Lucija, Datum rojstva: 06. 07. 1901, Kraj rojstva: Brdo, Kraj bivanja: Brdo, Stara občina: Ihan, Nova občina: Domžale, Poklic (soc. status): kmet, Datum smrti/izginotja: 25. 12. 1944, Kraj smrti/izginotja: Črna pri Stranjah, Kraj pokopa: NULL, Država pokopa: Slovenija. Opomba: Kokalj Peter je napisan tudi na spomeniku grobišča borcev NOB v Ihanu. |
Pokopališče Ihan, Iskalnik grobov Domžale, Ihan, P: C, V: 9, S: 9 1 A (Iskalnik grobov Domžale, Ihan Dostop: 15. 6. 2024). |
[križ] ZALOKAR KOKALJ PETER P. V M. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 15.6.2024, po predlogi Zdenke Primožič |
15.6.2024. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Domžale |
K. o. 1964 Ihan, parc. št. 151 |
|
DRAŽGOŠE- spominska soba |
V spominski sobi so na panojih fotografije borcev, padlih vaščanov, požgane vasi, orožja in opreme iz časa 2. svetovne vojne. |
Muzej se nahaja v 1. nadstropju brunarice na cestnem ovinku, v kateri je gostinski lokal. Vstop prost. Dražgoše 75 |
— |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 10. 12. 2019
19.1.2022 D.Divjak |
19.1.2022. 00:00 |
— |
19.1.2022 dopolnil podatke D.Divjak |
Muzej |
Železniki |
K.o.: 6020 - DRAŽGOŠE, št.parc.: 423/2 |
|
Plošča Lado Vrtačnik, Hrib-Loški Potok |
zvezda VRTAČNIK LADO učitelj- partizan *30.10.1907 +24.7.1942 |
— |
— |
— |
— |
Premaknjeni spomeniki |
— |
D. Divjak, 14.10.2025 |
14.10.2025. 23:35 |
14.10.2025. 23:35 |
— |
Spominska plošča |
Loški Potok |
— |
|
Spominski kamen na Javorču |
Spominski kamen na Javorču na Žirovskem vrhu je posvečen Žirovski četi 3. (Poljanskega) bataljona Gorenjskega odreda NOV in POS, ki je bila ustanovljena 23. marca 1943. Odkrili so ga 26. oktobra 1985, dostop je iz Gorenje vasi in Žirov. V Broni na Žirovskem vrhu je bila 23. marca 1943 ob reorganizaciji Poljanske čete ustanovljena Žirovska četa. Ob ustanovitvi je štela 31 borcev, večinoma Poljancev in Žirovcev. Delovala je v jugozahodnem delu Poljanske doline, skrbela je za mobilizirane novince in izvajala na svojem področju široko diverzantsko dejavnost. Tako je 4. maja 1943 v Maharjevi grapi med Trebijo in Selom uničila nemško motorizirano patruljo. Četa je delovala do 12. julija 1943, ko je bila vključena v Gorenjsko (Prešernovo) brigado. Prvi komandir čete je bil Adolf Kalan - Muki iz Žabje vasi, prvi politični komisar pa Branislav Žigon - Sokol iz Ljubljane. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 422-424. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/381irovski-vrh-sv-urbana.html |
Dostop je iz Gorenje vasi in Žirov. Spomenik stoji nasproti odcepa proti hišnim številkam Žirovski Vrh Sv. Urbana 29, 30 in 31. |
NEDALEČ OD TOD, V BRONI, JE BILA MARCA 1943 USTANOVLJENA ŽIROVSKA ČETA 3. BAT. GORENJSKEGA ODREDA NOV IN POS 23. OKT. 1985 ZB NOV ŽIRI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar |
— |
— |
M. Kermavnar, 25.10.2021, fotografija 4/1 |
Kamen |
Gorenja vas |
2058 DOLENJA DOBRAVA, 1276/2 |
|
LJUBLJANA, PST - pomnik NOB ob Poti spominov in tovarištva št.67 |
Osmerokotni kamnit steber, visok 220 cm, premera 30 cm, širina stranice 12 cm, z vklesanim napisom in z vklesano stilizirano bodečo žico, stoji na urejeni peščeni površini, ki je ob Poti spominov in tovarištva na Golovcu. |
London, Dolenjska cesta - cesta na Golovec oz. Pot spominov in tovarištva - do Hrušice ali obratno. |
1942-1945 POSTAVIL DELOVNI KOLEKTIV TRG. PODJETJA SADJE - ZELENJAVA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
T. Bizjak, 2.6.2018. |
27.3.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 27.3.2023, M. Luštrek pošilja fotografijo stebra 67 PST z ostankom bunkerja z opombo, da je omenjen tudi v uradnem listu. |
Betonski steber |
Ljubljana |
k.o.1733 - Bizovik, parc. št.:773/5 |
|
Dolsko, pokopališče, Simončič Maks |
Opomba. Simončič Maks je napisan tudi na spominski plošči padlim borcem v NOV
v Dolskem.
»25. oktober 1944 – iz Begunj […]108850 Simončič Egon, 10. 7. 1924, Ljubljana, dijak – u. p., 28. 9. 1944, pri Kranju, umrl 31. 1. 1945, Gusen«
Opomba. Simončič Egon je napisan tudi na spominski plošči padlim borcem v NOV v Dolskem. |
Pokopališče Dolsko, pokopališki vhod (staro pokopališče) s ceste Dolsko–Litija, desno, 1. vrsta, 7. grob z desne strani vrste (2. grob levo od križa). |
[križ] SIMONČIČ MAKS SEKRETAR K.P.S. KOMENSKEGA OKR. EGON BATALJONSKI EKONOM V.D.V. BRIG. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 15.3.2024, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič |
15.3.2024. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Dol pri Ljubljani |
K. o. 1767 Dolsko, parc. št. 356 |
|
SMREČJE, Celarje - spomenik taboru I. čete vrhniških partizanov |
Gre za spominsko znamenje, ki označuje kraj zgodovinskega dogodka. Spominsko znamenje predstavlja prisekana štiristranska betonska piramida, visoka 70 cm, v katero je zabetonirana pokončna kovinska plošča z reliefnim napisom. Le nekaj mestrov stran in navzdol od znamenje je vidna vdrtina rova, v katerem je I.četa vrhniških partizanov prezimila zimo 1941-1942. |
Skozi Podlipo in Kajndol pridemo na dvorišče kmetije Janeza Kogovška, po domače Celarjevega. Od tu se napotimo mimo obeh kozolcev in nato po zgornjem kolovozu vse do roba gozda. Kolovoz oz. gozdna pot za spravilo lesa poteka vzporedno z drogovi električne napeljave, ki so okoli 25 m nižje od kolovoza vse do slemena, kjer gre pot pod električno napeljavo. Gremo po tem kolovozu vse do slemena, kjer gremo na desno in navzgor okoli 120 m in potem okoli 100 m spuščajoč se glede na spodnji kolovoz. Z mesta, kjer stoji znamenje, 3 m nižje in 20 m jugozahodno, vidimo vdrtino nekdanjega rova. Tako spominsko znamenje kot vdrtina sta v zelo strmem bregu. Potrebno je slediti oznakam.
Dostop do znamenja je možen s kmetije Kogovšek, to je iz smeri jugovzhod, kot tudi iz zaselka Semija, ki pa je okoli 700 m zahodno od znamenja. |
TUKAJ JE LOGOROVALA I. ČETA VRHNIŠKIH PARTIZANOV LETA 1941 - 42 |
— |
— |
— |
— |
T. Bizjak, 19.2.2017 |
— |
— |
— |
spomenik z napisno ploščo |
Vrhnika |
k.o. 2692, parc.št.:244 |
|
Miloš Gomišček, Trnovo |
fotografija 2: ZZB Nova Gorica |
Trnovo, v Dolu, dostop po komaj vidni stezici od hišne št. 87 navzdol v vrtačo in potem ob suhem zidu na njenem levem robu do odprtine v njej, od tam pa bolj ali manj po horizontali še kakih 50 m do obeležja. Hvala Stojanu Hvali iz nje za vodstvo.
45.9736867,13.7478233 |
GOMIŠČEK MILOŠ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar |
6.5.2021. 00:00 |
16.10.2025. 14:57 |
Obiskala spomenik, potka do njega je komaj vidna oziroma je ni, do 2024 je po besedah soseda Hvale obeležje redno obiskovala hčerka (?). Letnica rojstva se zdi, da je bila vklesana in pobarvana narobe (1928 namesto 1923). |
Spominski kamen |
Nova Gorica |
K. o. 2300, parc. št. 647/1 |
|
Nekdanji mlin v Čehnarjevi dolini - mesto ustanovitve Duletove čete |
— |
Pomnik se nahaja v Čehnarjevi dolini, ob potku na vzhodnem rodu Malkovških goric. |
Obeležje postavili in stavbo obnovili pripadniki DULETOVE ČETE 2012/13 [zvezda] KO ZZB Tržišče Malkovec . na panoju pred objektom: ČEHNARJEVA DOLINA [zvezda] 15. 04. 1942 JE BILO NA TEM MESTU PRVO SREČANJE CIVILISTOV S PARTIZANI (partizanski miting) |
— |
— |
— |
— |
Ljubo Motore, 27. 2. 2018, nedokončano |
— |
— |
— |
stavba |
Sevnica |
— |
|
VOLČE-Plošča posvečena padlim IIbataljona II brigade VDV-NO |
— |
V vasi Volče zavijemo do pizzarije in naprej v klenec, kjer je ob hiši št.39 garaža na kateri je plošča. |
TUKAJ SO DNE 6.JUNIJA 1945 DAROVALI SVOJA MLADA ŽIVLJENJA ZA SVOBODO BORCI II.BARALJONA II.BRIGADE VDV-NO: SOVDAT SLAVKO DRAGO ROJ.11.12.1925 SUBAN MARTIN ROJ.11.11.1926 TANCE MARJAN ROJ.8.9.1928 ODBOR SKUPNOSTI BORCEV II.BATALJOBA II. BRIGADE VDV-NO IN KO ZZB NOV VOLČE 6. JULIJA 1986 |
— |
— |
— |
— |
Vojko Hobič,17.7.2019
1. marec 2021 dopolnil D.Divjak |
1.3.2021. 00:00 |
— |
1.3.2021 dopolnil podatke in popravil lokacijo (na 39) D.Divjak |
Spominska plošča |
Tolmin |
K.o.: 2249-VOLČE, št. parc.: 55/5 |
|
Stojan Drašček, Lokve |
Spomenik predstavlja iz kamna zidano piramido z osnovno ploskvijo 125 x 125 cm, Piramida počiva na 50 cm visokem cementnem podstavku enakega obsega (125 x 125). V celoti je piramida visoka 200 cm; na čelni strani piramide je v sredi nameščena kamnita plošča (41,8 x 48,5). Na vrhu piramide je 10 cm visoka rdeča pločevinasta zvezda. Črke so klasične v Plečnikovem slogu. Postavljen je bil avgusta leta 1949. Arhitekt: Rafael Cej.
|
Spomenik stoji cca 100 m desno od ceste, ki pelje z Lokvi v Čepovan, na zelenici (last MONG), obrnjen je proti cesti. |
TUKAJ JE PADEL 19. 1. 1944 DRAŠČEK STOJAN KULTURNIK IX. KORPUSA NOV IN POJ |
Rafael Cej |
avgust 1949 |
Obstoječi spomeniki |
— |
PK, 10. 6. 2019 |
— |
21.10.2025. 17:17 |
— |
Spomenik |
Nova Gorica |
K. o. Lokve, 260/21, Mestna občina Nova Gorica |