| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Spominska plošča na mestu gestapovskega zapora v Trbovljah |
Spominska plošča obeležuje mesto vojnih gestapovskih zaporov. Nadstropna stavba je s konca 19. stoletja in ima kvadraten tloris. Fasada z izstopajočim rizalitom, zaključenim s trikotnim strešnim čelom in poudarjenimi vogali. Vir: Register nepremične kulturne dediščine http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=21874 Foto: Žiga B. |
Spominska plošča je locirana na Ulici 1. junija 30, kjer ima danes prostore lokal "Bar Bojan". |
zvezda V TEJ HIŠI JE BILA GESTAPOVSKA MUČILNICA, NA DVORIŠČU PA SO BILI MESECA AVGUSTA LETA 1941 USTRELJENI KUDER SLAVKO KREN DUŠAN DROBNIČ FRANC POGORELČNIK FORT. DALI SO SVOJE ŽIVLJENJE ZA BOLJŠO BODOČNOST DELOVNEGA LJUDSTVA TRBOVLJE, 22.7.1951 MESTNI ODBOR ZVEZE BORCEV TRBOVLJE |
— |
— |
— |
— |
Žiga B., 11.12. 2016 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Trbovlje |
— |
|
Labinje, padlim borcem iz vasi in različnim odborom |
Spominska plošča je pravokotne oblike (60 x 100 cm), izdelana iz granita z vklesanim in obarvanim napisom. Datum odkritja: 30.9.1974 foto 2: Zavod za spomeniško varstvo-Gorica, 1981 |
Spominska plošča je (bila) locirana na fasadi hiše Labinje 4. Po obnovi fasade ni bila postavljena na hišo. |
V PARTIZANSKI VASI LABINJE JE ZZB Cerkno, 1974 |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
Miloš Kermavnar, 8.11.2019 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Cerkno |
K. o. 2340 Labinje, parc. št. *35 |
|
Snežatno, Spominska plošča ustanovitev enote VDV |
— |
Spominska plošča je locirana na hiši Snežatno št. 10 |
V TEJ VASI JE BIL . KOJSKO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
MK 15. 4. 2020, slike M. Hladnik 25. 5. 2020
12. februar 2021-dopolnil D.Divjak |
12.2.2021. 00:00 |
— |
12.2.2021-dodal dopolnitve D.Divjak |
Spominska plošča |
Brda |
K.o.: 2290-KOJSKO, št.parc.:2169/2 |
|
Spominsko obeležje, Podpreska - Grdi lazi |
Saduz pri Podpreski Na tem mestu so se v letih od 1941 do 1945 sestajali Pokrajinski odbor OF Loški Potok in aktivisti Dragarske doline. |
Ob gozdni cesti Podpreska - Grdi lazi |
NA TEM MESTU JE BIL 25.7.1943 22.7.1984 SZDL LOŠKI POTOK - DRAGA |
— |
— |
— |
— |
Vasja Marinč, 12.6.2017 |
— |
— |
— |
Spomenik |
Loški Potok |
— |
|
Vlado Bagat, OŠ Braslovče |
Pred osnovno šolo ni več spomenika. Tudi šola ne nosi več imena po Vladu Bagatu. V avli sta dve plošči, vendar na nobeni ni spomina na poimenovanje po hrvaškem narodnem heroju Vladu Bagatu.
|
OŠ Braslovče, 15b |
— |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
M. Hladnik |
23.7.2020. 00:00 |
— |
— |
Kip |
Braslovče |
987 BRASLOVČE, 277/9 |
|
Spomenik osamosvojitvi-Šmarje pri Jelšah |
Geslo: Pomnik1991 prenešen na sloj Obeležja |
Ob cesti Celje-Mestinje, v parku pred stavbo upravne enote, s ceste dobro viden. |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
Bor1974-nedokončano-pristojni naj prestavi v primeren sloj! |
23.8.2024. 00:00 |
14.8.2025. 06:36 |
— |
— |
Šmarje pri Jelšah |
— |
|
Domžale, pokopališče, Nemec Janko |
Sistory navaja: Ime in priimek: Ivan Nemec, Oče: Valentin, Mati: Ivana, Po domače: Bognarjev, Datum rojstva: 15. 12. 1921, Kraj rojstva: Domžale, Kraj bivanja: Domžale, Stara občina: Domžale, Nova občina: Domžale, Poklic (soc. status): Ni podatka, Datum smrti/izginotja: 11. 1. 1945, Kraj smrti/izginotja: Mirna Peč, Kraj pokopa: NULL, Država pokopa: Slovenija. |
Pokopališče Domžale – pri cerkvi, Iskalnik grobov Domžale – pri cerkvi, P: D, V: 1, S: 3 6 7 (Iskalnik grobov Domžale - pri cerkvi Dostop: 21. 7. 2024).
|
[križ] ŽRTEV ZA BLAGOSTANJE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 22.7.2024, po predlogi Zdenke Primožič |
22.7.2024. 00:00 |
— |
— |
Nagrobnik |
Domžale |
K. o. 1959 Domžale, parc. št. 4900 |
|
Idrijske Krnice, plošča posvečena Pavlu Tušarju-Grapenskemu |
Spominska plošča je izdelana iz sivega marmorja z vklesanim napisom. Pritrjena je na skalno steno ob cesti. S. Petelin v knjigi Vojkova brigada piše: »…nekdo je namreč Nemcem izdal, kje je ena izmed postojank bolnišnice »Pavla«. Tja sta krenil iz Idrije dve nemški koloni. Partizanski stražar Pavle Tušar je eno izmed kolon opazil in stekel proti postojanki, da bi svoje obvestil o nevarnosti. Spotoma so ga zagledali Nemci iz druge kolone in ustrelili. Stražar je padel, toda streli so opozorili partizane v bolnišnici na nevarnost. V zadnjem hipu so se umaknili z vsemi ranjenci vred«. Datum dogodka: 15.6.1944 Datum odkritja: 2010 Foto: Miloš Kermavnar |
Spominska plošča je locirana v gozdu ob gozdni cesti, ki povezuje kmetiji Rupa (Idrijske Krnice 23) in Erjavc (Idrijske Krnice 29) , 800 m od hiše Idrijske Krnice 23 (Rupa). (GPS 46°03'31.6"N 13°57'18.5"E) |
TUKAJ JE 15.6.1944 PADEL ZADET OD NEMŠKIH STRELOV PAVEL TUŠAR-GRAPENSKI *12.6.1912 S SVOJO SMRTJO JE REŠIL ŽIVLJENJA RANJENCEM V OKREVALIŠČU ŠT. 2 SVPB PAVLA V PEKLU DVI KO ZB KRNICE- SEVERNE PRIMORSKE MASORE 2012 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Miloš Kermavnar, 20.10.2019 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Idrija |
K. o. 2350 Otalež, parc. št. 1977/3 |
|
Ljubno, pokopališče |
Grobišče 37 padlih borcev in talcev druge svetovne vojne, urejeno po načrtih arhitekta Janeza Valentinčiča leta 1949 na pobudo Vaškega odbora OF Ljubno in Krajevnega ljudskega odbora Ljubno. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 249. Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 147. EŠD 29974 |
Na severnem obzidju pokopališča v Ljubnem. |
SLAVA JUNAKOM
|
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 20. 4. 2017, foto 16. 9. 2012 |
— |
— |
— |
nagrobnik z zvezdo in križem |
Radovljica |
K. o. 2160 Ljubno, parc. št. 838/5 |
|
Spominska plošča Kokrškega odreda |
OPIS SPOMENIKA: Plošča iz svetlega kamna, vzidana v živo skalo. OPIS DOGODKA: Drugi bataljon Kokrškega odreda je bil ustanovljen iz dodane Kokrške čete (ustanovljene 10. decembra 1941 v Šenčurju) in novih borcev, ki so prišli na Gorenjsko iz Polhograjskih Dolomitov. Slednje je v Storžič pripeljal štab KO, ki je bil nekaj dni prej ustanovljen pod Osolnikom nad Škofjo Loko. Bataljon je imel tri čete, znatno pa se je okrepil že čez nekaj dni, ko je samo iz Dupelj prišlo v partizane okrog 20 novih borcev, med njimi celoten pevski zbor "Dupljanski zvon". Največja akcija II. bataljona Kokrškega odreda je bil spopad s stotimi nemškimi policisti na Mali Poljani. Padlo je 17 Nemcev, bataljon pa je imel le manjše izgube. Kmalu po ustanovitvi je II. bataljon prenesel svojo aktivnost tudi v slovenske vasi južne Koroške. Komandant bataljona je postal Franc Šiška-Črto, politkomisar pa Anton Štefe-Kostja. Spominska plošča je bila odkrita 1. avgusta 1953. VIRI: Pomniki NOB v občini Kranj, str. 58. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 217. EŠD: 15816, memorialna dediščina |
Plošča je vzidana v skalo na robu jase levo od poti proti planinskemu domu na Kališču. |
NA TEM MESTU JE BIL 18. 6. 1942 USTANOVLJEN II. BATALJON KOKRŠKEGA ODREDA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Borut Rojc |
— |
— |
— |
Marmorna plošča vzidana v skalo |
Preddvor |
— |
|
Doprsni kip narodnega heroja Janeza Hribarja, Lož |
Bronast doprsni kip narodnega heroja Janeza Hribarja, iz leta 1972, je postavljen na pokončnem, profiliranem kamnitem podstavku. Njegov doprsni kip je pred poslopjem Kovinoplastike, pokopan pa je na pokopališču. Janez Hribar s partizanskim imenom Tone Pogačnik, slovenski komunist, nosilec
partizanske spomenice, politični komisar, politik in narodni heroj, * 4.
November 1909, Lož, † 23. oktober 1967, Vrhnika pri Ložu. Po vojni je opravljal več pomembnih političnih funkcij v CK ZKJ in v vladi LRS v kateri je bil med drugim minister za kmetijstvo, minister brez listnice (do 1949) in predsednik sveta za kmetijstvo in gozdarstvo LRS (1951-1952). Od 1945 do 1966 je bil tudi več let član najvišjih organov ZKS in SZDL. Bil pa je tudi pobudnik za ustanovitev podjetja Kovinoplastika Lož. foto Miloš Toni |
Pred Kovinoplastiko v Ložu, Cesta 19.oktobra 57 |
— |
— |
— |
— |
— |
Dušan Škodič, 1.5.2018
D.Divjak 23. julij 2021, 15.11.2023 |
15.11.2023. 00:00 |
— |
D.Divjak dopolnil podatke, 23.7.2021, dodal povezavo 15.11.2023 |
Bronast doprsni kip |
Loška dolina |
K.o.: 1636 - LOŽ, št.parc.: 1567/4 |
|
KAMNIK pod Krimom, izvir studenca Kalašca - spominska plošča ustanovitvi II. čete Šercerjevega bataljona |
EŠD: 21380 Kamnita plošča iz temnega kamna, velikosti 0,5 x 0,5 m in 1,00 m o tal je vzidana na steno vodnega rezervoarja. Druga četa Šercerjevega bataljona je bila ustanovljena 4.5.1942 na Malem Srebotniku z imenom "Faškarska četa". Kasneje se je preselila v tabor v Globoko dolino in se po dopolnitvi z borci iz Podpeči in Preserja preimenovala v 2. četo bataljona Ljuba Šercerja. Spominsko ploščo II. četi Šercerjevega bataljona so odkrili 25. 7. 1953. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 62. |
Globoke doline nad Kamnikom pod Krimom. Po stari cesti iz Kamnika za Rakitno, okoli 2 km, je na gozdni jasi odcep na desno in sicer na pot, ki pelje do izvira oz. do vodnega zbiralnika Kalašce. Spomenik stoji okoli 150 m vzhodneje od spomenika padlima partizanoma Gradišniku in Rotu |
TU JE BILA USTANOVLJENA IN TABORILA SPOMLADI L. 1942 2. ČETA LJUBO ŠERCERJEVEGA BATALJONA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Peter Palčič, T. Bizjak |
24.7.2020. 00:00 |
— |
— |
kamnita plošča, kraj zgodovinskega dogajanja, memorialna dediščina |
Brezovica |
k.o. 1704 - Kamnik, parc. št: 2495 |
|
Gorenja Kanomlja, Spomenik pri Brdarju |
Spomenik je kamnit blok na katerega je vzidana marmorna napisna plošča z vklesanimi imeni žrtev. Postavljen je na betonsko ploščad ograjeno z verigami. »K Brdarju, kjer sta živeli dve družini, so Nemci in domobranci prišli 1. aprila. Ivana Bončino so prisilili, da jim je nesel zaboj z municijo na Rovtarjev vrh, nato so ga tam ustrelili, medtem ko so njegovo ženo s štirimi mladoletnimi otroci vred (najmlajši je imel le pet let), nečaka Jožeta Likarja ter Antona Vončino z njegovo hčerko in vnukinjo nagnali v hišo in jih žive sežgali.« (vir: S. Petelin, Vojkova brigada) Datum odkritja: 8.9.1957 Foto 1: Danica Markič Foto 2 in 3: Miloš Kermavnar EŠD 19466 |
Blizu hiše Gorenja Kanomlja 42 (domačija na Brdu). Dostop po cesti Gorenja Kanomlja - Vojsko |
Postojte tovariši in se zamislite tudi tu so sledovi naših naporov za svobodno bodočnost. Tu so v zadnji sovražni ofenzivi 1. aprila 1945 nemci in domobranci zverinsko uničili dve družini. Požgali so dom in v njem vse stanovalce, gospodarja pa so v bližini po težkem mučenju ubili. Ne pozabite tovariši, kako draga je bila svoboda! V delu za vedno lešče življenje postavimo večen spomenik vsem, ki sos vojo srčno kri darovali novemu življenju Žrtve strašnega pokola so bili Bončina Ivan roj. 1881 Bončina Lucija roj. 1905 Bončina Franc roj. 1935 Bončina Frančiška roj. 1937 Bončina Emil roj. 1938 Bončina Feliks roj. 1940 Likar Jože roj. 1929 Vončina Anton roj. 1863 Močnik Julijana roj. 1900 Močnik Rozalija roj. 1932 Večen jim spomin |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Danica Markič, dopolnil Miloš Kermavnar 21.10.2019 |
— |
— |
— |
Spomenik |
Idrija |
K. o. 2354 Gorenja Kanomlja, parc. št. 972/1 |
|
Pirševo |
Vaščanom iz Pirševega, padlim med NOB. Urejeno po zamisli Franca Hribarja, odkrila ga je Zveza borcev Srednja vas 22. 7. 1972. Spomenik ni vzdrževan, črke so zamahovljene in zbledele. Vas je imela 4 hiše s 25 prebivalci, 13 jih je bilo v partizanih, 5 jih je padlo, vas je bila požgana. Spominska obeležja NOB občine Kamnik, Kamnik: Kulturna skupnost, Zveza združenj borcev NOB, 1975, spomenik št. 39. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 215. Vodnik po poti spominov NOB občine Kamnik, 1988, str. 39. EŠD 16916 Kljub temu, da je Pirševo majhna vasica z zgolj nekaj hišami, v času med 2. svetovno vojno so bile tamkaj le štiri domačije, je dala kar nekaj partizanov oz. borcev, sama vas, ki so jo 2. januarja 1945 Nemci vas požgali do tal in istega dne ustrelili tudi Luko Mlakarja, pa je bila pomembna skrivno oporišče odporniškega gibanja. V neposredni bližini vasi sta se namreč nahajala dva bunkerja, v katerih sta nekaj časa delovala okrajni odbor OF Tuhinj in okrajni komite KP, tamkaj je delovala tudi gospodarska komisija, ki je med drugim organizirala popravljalnico čevljev za borce, v “Tomaževem kevdru” je bila partizanska pisarna, pod Jožetovim podom pa skladišče živil. Vir: Kamnik Info |
Ob vaški kapelici, južno pred Pirševim. |
VSI VAŠČANI TE VASI POŽGANE KONCILIJA JANEZ, MLAKAR LUKA, HRIBAR FRANC, KONCILIJA LOVRO HRIBAR JERNEJ. ORGANIZACIJA ZZB NOV V SPOMIN NA TEŽKE DNI NEMŠKE OKUPACIJE. 1941--1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Hladnik 26. 12. 2018 |
25.4.2022. 00:00 |
— |
S.Gradišnik, dodal fotografijo, 25.4.2022. |
Grobišče z granitno skalo. |
Kamnik |
1916 LOKE, 442/3 |
|
Spominsko obeležje enajstim talcem |
OPIS SPOMENIKA: Naraven kamnit blok z vdelano marmorno ploščo. Napis je vklesan in obarvan. OPIS DOGODKA: 25. julija 1942 sp rebivalci doline ob 6. uri zjutraj videli prihajati oklopnjak, za njim je vozil avtobus, za tem pa spet oklepno vozilo. Na cesti, kjer stoji sedaj obeležje, se je kolona ustavila. Iz avtobusa je izstopilo enajst strogo zastraženih talcev in se razvrstilo na travniku pod cesto. Zadrdrale so strojnice in kolona vozil se je vrnila proti Preddvoru. Domačini si niso upali do ustreljenih, saj je poteklo komaj pet dni od požiga Kokre. Šele pozneje, po več urah, so šli ljudje na mesto zločina. Na travniku pod cesto je ležalo enajst trupel talecv. Dva od njih sta bila še skoraj otroka. Vsi razen enega so bili gladko ostriženi, kar je kazalo na to, da so bili vzeti iz zaporov. Le eden od njih je imel dolge lase, poročni prstan na roki, sivo lepo obleko in pološčene čevlje. Zvečer so morali sosedje po nalogu preddvorskega občinskega komisarja izkopati grob in položiti vanj trupla ubitih talcev. po osvoboditvi pa je bil grob prekopan, zemski ostanki ubitih talcev pa prenešeni na pokopališče v Kokri (levo pri vhodu, prvo grobišče). Načrt za obeležje je napravil gradbeni tehnik Hinko Ciglič. Obeležje je odkril krajevni odbor ZB NOV v juliju 1959. EŠD: 15880 PARCELA: K.O. KOKRA, 530/1 del VIRI: Pomniki NOB v občini Kranj, str. 146-147; Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 220; Spomeniki delavskega revolucionarnega gibanja in NOB na Slovenskem, 44. zvezek. |
Na levi strani ceste, ki vodi od Preddvora proti Kokri. |
* 25. 7. 1942 JE BILO NA TEM MESTU USTRELJENIH 11 TALCEV |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Borut Rojc |
— |
— |
— |
Naraven kamnit blok z vdelano marmorno ploščo |
Preddvor |
— |
|
Padlim partizanom in žrtvam nacističnega nasilja |
Iz kamna sezidan pokončen zid z betonsko ploščo na vrhu in kovinsko peterokrako zvezdo nad njo. Na steno je pričvrščena marmorna plošča z napisom. Pred zidom je urejen kvadraten prostor, tlakovan iz kamnov nepravilnih oblik in krog in krog obdan z nizkim kamnitim zidcem, ki je na južni strani prekinjen z "vrati" za prost vstop. Izvajalec del Kamnoseštvo Celje, datum odkritja 1956, obnovljen 1995, avtor besedila KO ZB Bizeljsko. ESD 10475, Zavod za varstvo kulturne dediščine Novo mesto. |
Pokopališče Bizeljsko (na vzhodni strani župnijske Cerkve sv. Lovrenca) |
[zvezda] SLAVA PADLIM BORCEM BIZELJSKO PUTRIH FRANC 5. III. 1917. - 23. VI. 1942. GREGEL KARL 28. VII. 1922. - 7. I. 1943. MIHELIN MARKO 3. V. 1923. - 13. IX. 1943. ROŽMAN ANTON 10. X. 1917. - 1. X. 1943. GREGEL FRANC 3. IX. 1895. - 9. IV. 1944. ŠKOF KARL 25. VI. 1912. - 9. IV. 1944. DERNIKOVIČ MARTIN 8. X. 1911. - 12. II. 1945. PRISTOLIČ JOŽE 8. II. 1909. - 12. I I. 1945. GREGEL ZDRAVKO 28. XII. 1923. - 15. II. 1945. KOVAČIČ FERDO 20. V. 1925. - 15. II. 1945. DUHANIČ IVAN 14.XII. 1920. - 18. II. 1945. GREGEL AVGUST 27. VII. 1909. - 4. III. 1945. MALUZ MIHAEL 6. VIII. 1923. - 10. III. 1945. ROŽER ANTON 4. XII. 1919. - 20. III. 1945. BALON IVAN 15. V. 1915. - 15. IV. 1945. MALUZ IVAN 15. V. 1915. - 10. V. 1945. KOREN IVAN 14. XI. 1914. - 5. V. 1945. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Andrej Cizl, 26.1.2018, dopolnil Stane Preskar |
31.10.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 31.10.2023, dodal Besedilo na spomeniku |
pokopališki spomenik |
Brežice |
947 k.o. Drenovec |
|
Svibnik, požig vasi |
Svibnik je italijanski okupator požgal 26.julija 1942. To je bil čas italijanske ofenzive, imenovane roška ofenziva, ki je na tem ozemlju potekala z namenom uničenja odporniškega gibanja partizanskih enot. Okupator je požigal vasi, streljal talce, v taborišča na Rab in Gonars je odpeljal mnogo družin. V središču vasi smo postavili informacijsko tablo s podatki o dogodku. Namen informacije je ohraniti spomin na težke čase in trpljenje vaščanov za vse sedanje in prihodnje rodove. Vir: Za SB oktober 2022, Cvetka Aupič. Postavili vaščani 2012 ob 70-letnici dogodka. |
Svibno 6, Črnomelj, na JV fasadi gostilne. |
SVIBNIK |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Miloš Kermavnar 6. 2. 2022
obiskal Dušan Škodič, 30.8.2022 |
7.9.2022. 00:00 |
— |
Dodal besedilo s table in posnetke StreetView M. Hladnik 7. 9. 2022
Dodal opis in vir. S.Gradišnik,30.10.2022.
Obisk obeležja M. Hladnik 30. 4. 2024. |
Spominska plošča |
Črnomelj |
K. o.: 1541 - LOKA, parcela: *215 |
|
Plošča podpisu predaje 97. nemškega korpusa |
Z ukazom vrhovnega komandanta je bila 1. marca 1945 v Dalmaciji in Liki formirana 4. armada NOV. Njena naloga je bila, da osvobodi Slovensko Primorje in Istro. V sklop te naloge je spadala tudi osvoboditev Trsta. 16. aprila je 4. armada že prispela pred Reko, na linijo nekdanje rapalske meje, kjer je naletela na 97. nemški armadni korpus. Ta je za utrjevanje svojih položajev uporabil tudi topniške utrdbe, ki jih je že pred vojno zgradila italijanska vojska. Takoj po prihodu na mejo so se razvili boji, ki so se zaključili šele 7. maja 1945. Zaradi počasnega napredka partizanske vojske v tržaški operaciji je reagiral sam vrhovni poveljnik NOV Tito, ki je ukazal prodor čez Lož in Mašun. Ob izdatni podpori artilerije in tankovskih oddelkov je partizanska vojska zlomila nemški odpor in osvobodila Knežak ter Pivko. Literatura: Ftičar Marko, »Zaključni boji za Trst«, diplomsko delo, Fakulteta za družbene vede, 2007, str. 34-35. Maks Smrdel, Gradivo za zgodovino NOB na Pivki, 294. |
Tik ob glavni cesti Pivka-Knežak. Spomenik se nahaja nasproti cerkve sv. Helene v Zagorju.
Hiša v bližini: Zagorje 53 |
Tu v Zagorju, pri Petrovih, na štabu VI. koprusa jugoslovanske armade je po hudih bojih na bistriškem 7. maja 1945 ob 6.04 visoki nemški oficir podpisal predajo 97. armadnega korpusa; 16000 mož s 3 generali je položilo orožje s čimer se je na primorskem končala 2. svetovna vojna. Ob 60 letnici |
— |
— |
— |
— |
Sabina Požar |
— |
— |
— |
spominska plošča na podstavku. |
Pivka |
K. o. 2504 Zagorje, parc. št. 437/1 |
|
Obeležje 5 padlim borcem Kokrške čete |
OPIS SPOMENIKA: Obeležje sestoji iz ležečega kamna z napisom in treh stolpičastih zvezd iz belega marmorja na mozaičnem tlaku. Avtorja spomenika sta arh. Vojteh Ravnikar in Irena Černič. Odkrit je bil leta 1985. S postavitvijo tega obeležja je bil nadomeščen spomenik iz naravnega kamna z zglajeno ploskvijo, v katero je vklesan podoben napis, posvečen temu dogodku. Postavila ga je organizacija vojnih invalidov iz NOB iz Gorič.Odkritje je bilo 22.julija 1959. OPIS DOGODKA: Ob poskusu preboja iz obkoljenega Udin boršta je bilo v Letencah dne 16. aprila 1942 ustreljenih pet borcev Kokrške čete. V svoji hiši na Kamnjeku je bil istega dne zadet od okupatorjeve krogle Luka Podakar. Hudo ranjenega so prepeljali v bolnišnico, a je kmalu podlegel. Poleg navedenih je padel na tem območju tudi neznani borec, ki je bil ustreljen pri Mahovi hiši 15.septembra 1942. VIRI: Pomniki NOB v občini Kranj, str. 88; Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 223-224; Podatki o spomenikih in spominskih obeležjih na območju KO ZB NOV Goriče, ki s svojo dejavnostjo pokriva KS Golnik, Goriče, Tenetiše in Trstenik EŠD: 5154, memorialna dediščina |
Severno od križišča poti, v jugozahodnem delu vasi, nad cesto, ki vodi proti Golniku. |
16.4.1942 SO ZA SVOBODO PADLI REVOLUCIONARJI IN BORCI KOKRŠKE ČETE STANE IN KAROL BEČAN - TRŽIČ JOŽE FINK - KRIŽE SLAVKO ŠVEGELJ TENETIŠE TINE TERAN - DUPLJE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mirko Mali |
— |
— |
— |
ležeč kamen in tri stolpičaste zvezde iz belega marmorja |
Kranj |
2088 GORIČE, 405/6 |
|
Dr. Samu Lovšetu |
Dr. Samo Lovše je padel na Lazni pod vrhom Stadorja (1030 m), kjer je ohranjeno skromno obeležje z njegovim imenom. Pri IX. korpusu je delovalo več odsekov, njim podrejenih enot in ustanov. Med njimi je bila tudi enota intendanture, katere vodja je bil tudi dr. Samo Lovše. |
Dostop po stezah iz Čepovana proti Lazni (markirano) ali po cesti iz Lokvi proti Lazni do zadnje hiše (razseljena vas), nato je 10 minut hoje v hrib. Pozanimati se pri domačinih. |
DR. SAMO LOVŠE |
— |
— |
— |
— |
Mara Bolčina, foto Mara Bolčina 1980, januar 2020, foto MB |
— |
— |
— |
lesen križ |
Nova Gorica |
K. o. Čepovan, parc. št. 1567/1, Danica Gruden, Čepovan 107 |
|
Šmartno pri Litiji - Spomenik padlim v NOB |
Spomenik (odkrit leta 1959, arhitekt Albert Sušnik) sestavljata visok
dvodelen obelisk iz svetlega kamna in na dveh betonskih podstavkih poševno
ležeča kamnita plošča z vklesanimi imeni padlih. |
Na križišču ceste iz Litije v Šmartno in ceste iz Brega pri Litiji. |
PADLI ZA SVOBODO 1941 * 1945 BORCI PESTOTNIK MIRKO TALCI OBOLNAR ALOJZ |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 8. 11. 2012, 18. 4. 2017 |
25.3.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 25.3.2024, po predlogi Zdenke Primožič dodal imena na spomeniku in katastrske podatke. |
steber in horizontalna plošča na tlakovanem in peščenem kvadratu sredi parka |
Šmartno pri Litiji |
K. o. 1847 Šmartno, parc. št. 420/1 |
|
Idrijske Krnice, Plošča pri Erjavcu |
Na sivi granitni plošči so vklesana imena žrtev vojnega nasilja iz vasi. S. Petelin v knjigi Vojkova brigada piše: »…nekdo je namreč Nemcem izdal, kje je ena izmed postojank bolnišnice »Pavla«. Tja sta krenil iz Idrije dve nemški koloni. Partizanski stražar Pavle Tušar je eno izmed kolon opazil in stekel proti postojanki, da bi svoje obvestil o nevarnosti. Spotoma so ga zagledali Nemci iz druge kolone in ustrelili. Stražar je padel, toda streli so opozorili partizane v bolnišnici na nevarnost. V zadnjem hipu so se umaknili z vsemi ranjenci vred. Eno izmed bolničark so nemški vojaki sicer ranili in celo ujeli, vendar jim je ušla. Pač pa so v bolnišnici dobili dva fantiča (tam sta si zdravila rane, ki sta jih zadobila, ko sta se igrala z ročno bombo in jima je ta eksplodirala) in Anico Prebil, ki so jo v Erjavčevi hiši ustrelili. To pa ni bila edina žrtev, zakaj Nemci so obtožili Erjavca, da je bolnišnico oskrboval z mesom. Besni, ker so jim bili ranjenci z osebjem vred ušli, so v hlev zaprli Matevža Erjavca z ženo, pastirja, neko žensko, ki je pri Erjavčevih pomagala pleti, in še nekega domačina, ki so ga bili pripeljali s seboj, jih pobili, hlev pa zažgali. Rešil se je le stari oče«. Datum dogodka: 15.6.1944 Datum odkritja: 27.6.1987 Foto: Miloš Kermavnar EŠD 19476 |
Spominska plošča je vzidana na gospodarskem poslopju domačije Erjavc, Idrijske Krnice 29. |
V TEM GOSPODARSKEM POSLOPJU SO BILI DNE 15.6.1944 MUČENI, UMORJENI IN SEŽGANI NAŠI KRAJANI ERJAVEC MATEVŽ 1900 ERJAVEC ANGELA 1898 CARLI FRANC 1912 ŠTUCIN ALOJZ 1932 GNEZDA MARIJA 1907 PREBIL ANICA 1925 KO ZB KRNICE – MASORE 27.6.1982 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Miloš Kermavnar, 20.10.2019 |
— |
— |
Zadnje srečanje ZB pri plošči je bilo 2017, potem pa je lastnik kmetije na prigovarjanje sosedov spominsko srečanje odpovedal (Aldo Carli, Svobodna beseda 58, 2020). -- M. Hladnik 1. 9. 2020
|
Spominska plošča |
Idrija |
K. o. 2350 Otalež, parc. št. *308 |
|
Hotavlje, Spomenik ob cestnem križišču |
Spomenik ob cestnem križišču na Hotavljah je posvečen padlim borcem, talcem in drugim žrtvam okupatorjevega nasilja v tem delu Poljanske doline. Zasnoval ga je arhitekt Marko Šlajmer, avtor besedila na obeležju je Franc Potočnik s Hotavelj. Odkrili so ga 19. decembra 1957. Leta 1965 je bilo ob spomeniku urejeno grobišče za padle v okolici Hotavelj. Prek Hotavelj so vodile pomembne partizanske poti iz Loškega pogorja in s Cerkljanskega v Poljansko dolino, tu so potekale številne vojaške, prehranjevalne in diverzantske akcije ter napadi na domobranske postojanke v Polhograjskih dolomitih. 5. marca 1944 je na Hotavljah v spopadu z nemškimi orožniki padlo šest borcev 2. bataljona Prešernove brigade, ki so se vračali s prehranjevalne akcije. Ob napadu Vojkove brigade na domobransko postojanko na Hotavljah 18. julija 1944 so padli štirje borci. 22. marca 1945 so v spopadu z gorenjevaškimi domobranci padli trije borci Inženirskega bataljona 31. divizije. Več borcev je padlo tudi v zadnji sovražnikovi ofenzivi marca 1945 in zadnja dva borca 4. maja 1945 v bližini Suše. Več.... Podatki o zapisanih na spomeniku: Borci Miha Banič, rojen 3. januarja 1917 v Zabuki pri Karlovcu, delavec, pred vojno je bil zaposlen v Gorenji vasi pri štabu za utrjevanje jugoslovansko-italijanske meje, v partizane vstopil 20. oktobra 1944, marca 1945 so ga Nemci ujeli in do smrti zverinsko mučili. Alojzij Jelovčan, rojen 30. maja 1928 na Srednjem Brdu, vajenec, v partizane je vstopil leta 1944, padel v noči z 29. na 30. april 1945 pri Dobrovljah v Vipavski dolini. Feliks Klemenčič, rojen 20. aprila 1918 v Koprivniku, kmečki delavec, v partizane je vstopil 17. junija 1943 in bil kurir v Prešernovi brigadi, padel v nemški zasedi 4. avgusta 1943 pri Suši. Stanko Košnik, rojen 2. novembra 1916 na Brodu v Bohinju, bil je komandir 2. bataljona Prešernove brigade, padel 5. marca 1943 na Hotavljah v spopadu z nemškimi orožniki. Jožef Mlakar, rojen 19. marca 1915 v Krnicah pri Novakih, gozdni delavec, v partizane je vstopil junija 1943, bil je član gospodarske komisije za Selško in Poljansko dolino, padel je 13. februarja 1944 v Volaki blizu svojega doma. Frančišek Potrebuješ, rojen 8. septembra 1912 v Suši, zidarski pomočnik, leta 1943 je vstopil v Poljansko četo, padel je 23. avgusta 1943 na Žirovskem vrhu. Jurij Potrebuješ, rojen 22. aprila 1910 v Suši, čevljarski pomočnik, v partizane je vstopil 16. junija 1944, delal je v čevljarski delavnici Gorenjskega vojnega področja pri Podblegošarju v Davči, padel je 23. marca 1945 pri prenosu ranjene partizanke v partizansko bolnišnico. Alojzij Rant, rojen 14. junija 1925 v Suši, kmečki delavec, leta 1944 mobiliziran v nemško vojsko in poslan na francosko fronto, pobegnil k francoskim partizanom, nato je s 5. prekomorsko brigado prišel v Dalmacijo, padel je aprila 1945 v bojih pri Gospiću. Vinko Selko, rojen 28. marca 1922 v Sinji Gorici pri Vrhniki, mizarski pomočnik, v partizane vstopil ob kapitulaciji Italije septembra 1943, padel je kot komandir 2. čete Vojkove brigade 18. julija 1944 ob napadu na domobransko postojanko na Hotavljah. Janez Šinkovec, rojen 6. aprila 1914 v Čabračah, kmet, v partizane je vstopil 22. decembra 1941, v Cankarjev bataljon, padel je 7. junija 1944 v bližini doma. Anton Špiček, rojen 15. januarja 1903 v Davči, gozdni delavec, živel je v Volaki, v partizane je vstopil 11. septembra 1944, padel je 2. aprila 1945 v Trnovskem gozdu. Ignac Uršič, rojen 4. avgusta 1923 na Hotavljah, mizarski pomočnik, v partizane je vstopil maja 1942, padel je 26. junija 1942 ob napadu na Črni Vrh nad Polhovim Gradcem. Talci Stanislav Bernard (padel kot borec), rojen 29. aprila 1902 na Godešiču, delavec, v partizane je vstopil 8. avgusta 1944, padel je 25. marca 1945 na Hotavljah. Alojzij Demšar, rojen 15. junija 1905 na Hotavljah, kovač Anton Demšar, rojen 18. maja 1912 na Hotavljah, posestnik. Lovrenc Demšar, rojen 14. avgusta 1909 na Hotavljah, kmečki delavec. Bratje Alojzij, Anton in Lovrenc Demšar so sodelovali s partizani, bili izdani in aretirani 19. julija 1942 ter ustreljeni kot talci 26. julija 1942 na Retnjah pri Tržiču Pavla Frlic, rojena 20. januarja 1919 v Volaki, tekstilna delavka, članica KP od leta 1939. Aretirana je bila v začetku leta 1942, umrla aprila 1942 v taborišču v Mauthausnu. Andrej Jerovšek (padel kot borec), rojen leta 1918 v Ljubljani, stanoval je v Sori, padel je 25. marca 1945 na Hotavljah. Valentin Rihtaršič, rojen 7. februarja 1913 na Hotavljah, cestar, pomemben aktivist, aretirali so ga 19. julija 1942 in 26. julija 1942 ustrelili kot talca na Retnjah pri Tržiču. Žrtve okupatorjevega nasilja: Tomaž Demšar, rojen 20. decembra 1895 na Hotavljah, delavec, aretirali so ga 19. julija 1942, umrl je 26. junija 1944 v Schwechatu pri Dunaju. Jakob Derlink, rojen 12. julija 1890 v Čabračah, gozdni delavec, 4. decembra 1942 so ga ustrelili med policijsko uro v bližini njegovega doma. Angela Eržen, rojena 16. aprila 1921 na Srednjem Brdu, tovarniška delavka, članica KPS, 24. novembra 1944 so jo ustrelili žabniški domobranci v Zgornjih Bitnjah, ko se je s sodelavko vračala z dela. Frančiška Godec, rojena 27. novembra 1906 v Suši, leta 1943 jo je ustrelila nemška patrulja pri Hlavčih Njivah. Valentin Rihtaršič, rojen 31. januarja 1896 na Hotavljah, gozdni delavec v Gorjah pri Bledu, skušal se je prebiti iz nemške obkolitve, a so ga Nemci ustrelili. Tomaž Šinkovec, rojen 5. decembra 1911 v Volaki, strojarski pomočnik, sodelavec partizanov, 8. avgusta 1941 so ga orožniki aretirali, umrl je 15. januarja 1942 v taborišču Auschwitz. Marija Šubic, rojena 3. maja 1900 na Hotavljah, njena družina je bila ob okupaciji izgnana, Marija je bila kot invalidka odpeljana v taborišče Auschwitz, januarja 1945 je bila v plinski celici usmrčena in sežgana v krematoriju v Rawensbrücku. Pokopani v grobišču ob spomeniku: Anton Abram, rojen 9. junija 1909 v Labinjah pri Cerknem, v partizane je vstopil 9. februarja 1943, padel je 22. marca 1945 kot borec Inženirskega bataljona 31. divizije pri Hotavljah. Franc Kermelj, rojen 17. februarja 1906 v Retečah, železniški uslužbenec, v partizane je vstopil 12. januarja 1944, padel je 24. marca 1945 v okolici Hotavelj. Anton (ne Jože) Stanovnik, rojen 13. septembra 1927 v Strmici pri Selcih, padel je 5. marca 1945 na Hotavljah. Janez Šinkovec, rojen 6. aprila 1914 v Čabračah, kmet, v partizane je vstopil 22. decembra 1941 v Cankarjev bataljon, padel je 7. junija 1944 v bližini doma. Prvotno je bil pokopan na domačem travniku. V grobišču je pokopanih še petnajst neznanih borcev, ki so padli v okolici Hotavelj. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 144-151. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/hotavlje.html Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 265. EŠD 16484 Geslo: prekomorci123 |
Spomenik je ob cestnem križišču proti Kopačnici na Hotavljah. |
Ploskev 1 40 JE TU NAOKOLI DA BI NAROD IZDAL. . FRANCOZE, ITALIJANE DRUŽI PO SMRTI SKUPNA GOMILA TELO JIM JE KROGLA SOVRAŽNA PREBILA- A NJIHOV DUH OSTAL NEPREMAGANA PADLI BORCI NOB . napis na vrhu jugozahodne strani venca: POBRATENA V BOJU ZDRUŽENA V VEČNEM POKOJU MEDNARODNA JE TU ČETA ZBRANA MED NJIMI DVA STA ITALJANA, JE TRETJI RUS, ČETRTI JE FRANCOZ ENAJST PA JE SLOVENCEV - PRIMORSKIH FANTOV IN GORENJCEV . napis na vrhu jugovzhodne strani venca: TU POČIVAJO POLEG 14 BORCEV NOV NEPOZNANEGA IMENA NJIHOVI TOVARIŠI ŠINKOVEC JANKO 1914 - 1944 STANOVNIK JOŽE 1927 - 1944 ABRAM ANTON 1909 - 1945 KERMELJ FRANC 1906 - 1945 . napis na vrhu severne strani venca: V BENEČIJE ZELENE RAVNINI, V DALJNJI FRANCOSKI KRAJINI V MONGOLIJE STEPE PROSTRANI, POD GORENJSKE NAŠE GORAMI VAM JE ZIBELKA TEKLA, ŽIVLJENJA JE POT TUKAJ SE STEKLA BORCI, JUNAKI, HEROJI PADLI POD TOČO SOVRAŽNEGA JEKLA ZAMAN KRI VAŠA NI TEKLA. FAŠIZMA STE SILO ZLOMILI SVOBODO STE NAM PRIBORILI . opomba: pravilno je STANOVNIK ANTON 1927 - 1945 ne Stanovnik Jože |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar, 29.11.2023 |
29.11.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 12.11.2023, z imeni dopolnil Besedilo na spomeniku in dodal fotografiji 4/4 in 4/5. Napis na vencu je povsem obledel. |
Spomenik |
Gorenja vas |
2049 HOTAVLJE, 142/8 |
|
Strahinj - Grobišče borcev 2. bataljona Kokrškega odreda |
V bližini spomenika je sredi jase še en del spominskega obeležja - drevo, obdano z zidanimi stopničkami. OPIS DOGODKA: 2. bataljon Kokrškega odreda se je 12. septembra 1942 napotil s Storžiča proti Retnjam pri Križah, da bi se oskrbel s hrano in spotoma še napadel nemško žandarmerijsko postojanko v Dupljah. Ob povratku jih je časovna stiska primorala, da so si borci poiskali zavetje v Udin borštu, zvečer pa naj bi napadli postojanko v Dupljah. Našel se je izdajalec, domačin iz Žiganje vasi, ki je Nemce obvestil, da je v Udin borštu bataljon partizanov. Več kot 5000 Nemcev je obkolilo kompleks Udin boršta in počasi so prodirali v notranjost gozda. Partizane je vodil komandir 1. čete Janez Perko iz Dupelj. Ni se mu uspelo prebiti iz nemškega obroča, zato so se partizani odločili za boj do konca. Od 60 partizanov, kolikor jih je v borbi sodelovalo, jih je 22 padlo, vse druge, razen petih, je žandarmerija ujela in odpeljala v Begunje. Večina od njih je bila kmalu ustreljena v Dragi, nekateri pa so bili odpeljani v koncentracijska taborišča, kjer so tudi umrli. Viri: Pomniki NOB v občini Kranj, str. 115-116. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 225. Spomenik je postavil ZB NOV Naklo, odkrit je bil 27. aprila 1950, obnovljen pa 1982. http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=5157 EŠD: 5157 |
Na robu vasi Strahinj ob Udin borštu, pri hiši št. 103 |
TU SO POKOPANI BORCI 2. BATALJONA KOKRŠKEGA ODREDA, KI SO V DNEH 13. IN 14. SEPTEMBRA 1942 V JUNAŠKEM BOJU Z NEMCI ŽRTVOVALI SVOJA ŽIVLJENJA V UDIN BORŠTU. SLAVA JIM Vklesana so tudi imena padlih in sicer: MLAKAR STANKO - ŠKAŠIN LEON BUKOVNIK LOJZE - ŠKOF JOŽE OSELJ JANKO - KOSTREVC FRANC BREJC JANEZ - TERAN STANKO BREJC ALBIN - ČERNIVEC JOŽE PERKO ANDREJ - KOŠIR FRANC MEGLIČ ALEŠ - KOKALJ ANICA RUPNIK JOŽE - PERKO JANEZ MIHELIČ STANKO - MEGLIČ MIHA PANCE JOŽE - BABNIK KONRAD ČERNE FELIKS - METLAR ZVONE Na ležeči plošči so navedena imena padlih DUPLJE BREJC ALBIN 1921 BREJC JANEZ 1910 ČERNIVEC JOŽE 1919 TARCE JOŽE 1918 PERKO JANEZ 1912 TERAN STANE 1912 LJUBLJANA AŠKERC FRANC BABNIK KONRAD 1919 ČERNE FELIKS 1921 METLAR ZVONE 1922 MIHELIČ STANE 1917 SKAPIN LEON 1919 ŠKOF JOŽE 1921 OREHEK RUPNIK JOŽE 1921 RETNJE MEGLIČ MIHA 1912 TRŽIČ KOSTREVC FRANC 1914 VOGLJE BUKOVNIK ALOJZ 1921 OSELJ JANKO 1922 PERKO ANDREJ 1910 PODLJUBELJ KOŠIR FRANC 1924 MEGLIČ ALEŠ 1913 ŠENČUR MLAKAR STANKO 1924 UKMAR ANTON VISOKO KOKALJ ANČKA 1927 BORCA GORENJSKEGA ODREDA HAFNER SLAVKO PIPAN FERDINAND PADLA MAJA 1943 SPOMENIK POSTAVLJEN OBNOVLJEN 1950 1982 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik in Greta Fister - Štamulak |
— |
— |
M. Kermavnar, 2.10.2022, dopisal imena na spomeniku in foto 4/1 ter 4/2 |
piramidna oblika, višine 288 cm, plošča z imeni na tleh |
Naklo |
— |
|
Albert Rejec |
— |
V Tolminu, ko se pripeljete čez Tolminko cca 300 m na desni strani na hiši Zalog 1. |
V TEJ HIŠI SE JE RODIL ALBERT REJEC 1899-1976 VODILNI UPORNIK V BOJU NAŠEGA LJUDSTVA PROTI FAŠISTIČNEMU NASILJU NA PRIMORSKEM IN SOUSTANOVITELJ ILEGALNE ORGANIZACIJE TIGR POSTAVILI: KLUB STAREJŠIH GORIŠKIH ŠTUDENTOV SZDL TOLMIN 1985 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Vojko Hobič,12.7.2019 |
12.7.2017. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Tolmin |
— |