| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Kipi herojev, Zagorje |
Zelenica z osmimi doprsnimi kipi predvojnih revolucionarjev in narodnih herojev.
nedokonočano > wiki |
Ob vzhodni stranici trga sredi Zagorja. |
PREDVOJNI REVOLUCIONAR EBERL POLDE - JAMSKI 1899--1943 PREDVOJNI REVOLUCIONAR FARČNIK FRANC - KRISTUS 1899--1942 PREDVOJNI REVOLUCIONAR MARN JOŽE 1898--1942 PREDVOJNI REVOLUCIONAR WEINBERGER MIRKO 1897--1943 NARODNI HEROJ ANTON OKROGAR - NESTL 1923--1953 NARODNI HEROJ IVAN SKVARČA - MODRAS 1915--1943 NARODNI HEROJ REGANCIN ZORKA - RUŠKA 1921--1944 NARODNI HEROJ MIHA MARINKO 1900--1983 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
31.5.2020. 00:00 |
— |
— |
kipi |
Zagorje ob Savi |
— |
|
RADOHOVA VAS - spomenik padlim borcem in žrtvam FN |
EŠD: 5767 Kip talca z zvezanimi rokami iz naravnega kraškega kamna, delo akademskega kiparja Stojana Batiča. Poleg kipa so v sklopu spomenika še grobnica padlim borcem in pet plošč z vklesanimi napisi. Spomenik je s treh strani ograjen z ograjo, z ene pa z zidom. Postavil ga je Občinski odbor ZB NOV Trebnje, slovesna otvoritev je bila 27. aprila 1946 (po drugem viru 27. junija 1948). V noči iz 25. na 26. april 1942 je enota II. grupe odredov izvedla eno od saboterskih akcij na železniški progi. Napadli so vojaški vlak v bližini Radohove vasi, pri čimer sta bila dva italijanska vojaka ubita, nekaj pa jih je bilo ranjenih. Kot odgovor na dogodek so v skladu z odlokom o streljanju talcev, ki je bil razglašen 24. aprila, so italijanske oblasti 27. aprila iz novomeških zaporov izbrale 6 talcev. Najprej so jih pripeljali v Trebnje, naslednji dan pa v Radohovo vas, kjer so jih ustrelili. To so bili prvi talci, ustreljeni v Ljubljanski pokrajini. Vir: Kikelj, Lojze, ur. Pomniki NOB v občini Grosuplje. Grosuplje: Svet za ohranjevanje in razvijanje revolucionarnih tradicij ter spomeniško varstvo pri občinski konferenci SZDL, 1987. Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 166. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 107. |
Spomenik stoji ob cesti proti Šentpavlu, približno 180 metrov severno od mesta, kjer je na glavni cesti Ivančna Gorica - Radohova vas odcep za Šentpavel. |
Na tabli levo od kipa: NA TEM MESTU SO BILI USTRELJENI PRVI TALCI DNE 28·4·1942 MAJCEN IVAN ŽLAJPOH FRANC KODRIČ FRANC MOKRONOG KRAMAR JANEZ TRŽIŠČE TOTALOVIČ NIKO KLEMENČIČ LJUBLJANA Na treh tablah desno od kipa: ŽRTVOVALI SO ŽIVLJENJA ZA SVOBODO BERDAJS JANEZ DEMEC ANTON DOLINŠEK IVAN DREMELJ MARIJA DUŠEN IGNAC ERŽEN JOŽE GERDEN ALOJZ-IZTOK GRABLJEVEC JANEZ GREGORČIČ IGNAC ILOVAR FELIKS JAKOPIN JOŽE KANC FRANC KASTELIC IGNAC KASTELIC JOŽE KAVŠEK JOŽE KOBAL BOŽO KOLENC ANTON LAPORNIK FRANC KOŠIR MARJAN KOŠIR STANISLAV KRALJ ALOJZ KALJ IGNAC LINC LOVRENC LOGAR ANTON LOŽAR ALOJZ MAHNE MILAN MANDELJ FRANC MARKOVIC JOŽE MEDVED MAKS NERED JOŽE OMAHEN ALOJZ OVEN JANEZ PANGERC ANTON PLANINŠEK IGNAC PLANINŠEK JERNEJ PLANKAR MILAN POLONČIČ JOŽE RAVNIKAR ANGELA ROJEC KAREL RUS VID OČE RUS VID SIN SADAR ALOJZIJ SADAR DANIJEL SEVER FRANC SMOLEJ LUDVIK SMREKAR DRAGO STOPAR JOŽE ŠEFMAN DRAGO ŠEFMAN VIKTOR ŠRAJ FLORJAN ŠTAJNER ANTON-TONE ŠTERMAN MATIJA ŠTEMPFELJ LEOPOLD ŠTEMPFELJ POLDE ML ŠTRUS ALOJZ ŠTRUS JOŽE TRATNIK JOŽE TRONTELJ JOŽE VESEL SONJA VIDMAR MILAN VILFAN FRANC ZADELJ ANTON ZUPANČIČ JOŽE Na skrajno desni tabli: TU POČIVA 74 NEIMENOVANIH BORCEV NARODNOOSVOBODILNE VOJNE, PADLIH NA TEM OBMOČJU V LETIH 1941 - 1945. Na tabli desno spodaj: CHARLES BONAFEDI (ROJEN NA KORZIKI). NI NE SREČE BREZ SVOBODE NE SVOBODE BREZ POGUMA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Špela Balant, 13. 12. 2016 |
— |
— |
— |
kip talca iz naravnega kraškega kamna, kraj zgodovinskega dogajanja |
Ivančna Gorica |
k.o. 1805, parc. št.28/3 |
|
Spominska plošča padlima partizanoma Jožetu Šavliju in Ivanu Kavčiču, Ratibovec |
Plošča na naravni skali obeležuje kraj, kjer je 27.3.1942 padel prvoborec Jože Šavli, istega dne je bil pogrešan tudi prvoborec Ivan Kavčič.
EŠD 5403 Nemci so v manjših skupinah večkrat iskali partizane po naših planinah. Spominska plošča ob železniškem mostu v Ratibovcu pri Potokih je posvečena prvoborcema takratne Levstikove čete Jožetu Šavliju in Ivanu Kavčiču, ki sta spomladi leta 1942 padla v nemško zasedo. Joža Šavlija so našli ustreljenega na mestu samem, Ivan Kavčič pa je bil ranjen, a njegovega trupla niso našli. Po domnevah naj bi se umaknil k Savi in utonil. Datum odkritja: 4. 7. 1958, dopolnjeno 1974. Viri: Legat Franc, Uprli smo se. Franc Legat, Medium d.o.o., 2010. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 207. Fotografije: Marko Gričar. |
Na počivališču desno ob cesti Jesenice – Žirovnica, ob železniškem mostu v Ratibovcu. |
NA TEM MESTU JE 27. MARCA 1942 PADEL |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Marko Gričar, 31. 3. 2017. |
— |
— |
— |
Bronasta plošča na naravni skali. |
Jesenice |
2179 POTOKI, 215
k. o.: Potoki, p. št.: 69, vl. št.: 99; Skrbnik: KO ZB NOV Žirovnica |
|
Spodnja Idrija, Spominska plošča dvema padlima gasilcema |
Spominska plošča je pravokotne oblike (80 x 60 cm) izdelana iz granita z vklesanim napisom. Datum odkritja: 1973 Foto: Miloš Kermavnar EŠD 19480 |
Ob glavni cesti, na gasilskem domu Sp. Idrija, Slovenska cesta 11, Spodnja Idrija. |
ZA SVOBODO DELOVNEGA LJUDSTVA STA DALA SVOJA ŽIVLJENJA NAŠA ČLANA . JURJAVČIČ JULIJ ROJEN 12.2.1912 PADEL 18.11.1943 VELIKAJNE ANTON ROJEN 27.1.1909 PADEL 25.3.1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Danica Markič 6. 12. 2017; Miloš Kermavnar , 22.10.2019 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Idrija |
k. o. 184 Sp. Idrija, odkritje 1973 |
|
Spominska plošča aktivistom TIGR-a, Bač |
Pomemben TIGROV aktivist je bil tudi Alojzij Valenčič. Rojen je bil v Trstu, leta 1919 pa se je naselil na Baču pri Pivki. V svojem delovanju je bil močno povezan z Vadnjalom. Leta 1930 so ga fašisti aretirali in mu sodili na 1. tržaškem procesu, ki se je pričel 1. septembra 1930 v Trstu. Čez pet dni je bila izrečena sodba, v kateri je bil obsojen na smrt. Smrtno kazen so izvršili naslednji dan ob zori na gmajni pri Bazovici. Takrat so bili ustreljeni Ferdinand Bidovec, Fran Marušič, Zvonimir Miloš in Alojzij Valenčič. Ob 80. letnici tržaškega procesa je Društvo TIGR Primorske, leta 2010, postavilo spominsko ploščo trem aktivistom TIGRA iz vasi Bač – Alojziju Valenčiču, Antonu Oblaku in Alojzu Urbančiču. Spominska plošča je postavljena ob bok spomeniku padlih v času druge svetovne vojne. Literatura: Jože Primožič, Vodnik po partizanskih poteh, Albert Jakopič, ur., Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 380. |
Spominska plošča se nahaja poleg spomenika padlim v NOB, nasproti trgovine v vasi Bač. Spominska obeležja se nahajajo tik ob vaški cesti. |
Na Baču je leta 1930 delovala narodnoobrambna organizacija TIGR, katere jedro so predstavljali: Alojz Valenčič, Anton Oblak in Alojz Urbančič Ob 90-letnici tržaškega procesa postavilo Društvo Tigr Primorske 2010 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Sabina Požar |
— |
— |
Dodal boljšo sliko plošče M. Hladnik 27. 9. 2020 |
Spominska plošča na podstavku |
Ilirska Bistrica |
K. o. 2509 Bač, parc. št. 5286 |
|
Ferenčakovi |
Muzej narodne osvoboditve Slovenije. Danilo Ferenčak, rojen 1921 v laški družini. Pred vojno je študiral medicino in aktivno deloval kot telovadec in organizator v Sokolu. Ob okupaciji so ga Nemci ujeli kot jugoslovanskega vojaka pri Metliki in odpeljali v vojaško ujetništvo v Nemčijo. Zaradi lakote in splošnega pomanjkanja je hudo zbolel in so ga maja 1942 poslali domov. V Laškem je umrl 9. marca 1943.
|
Pokopališče Laško |
"FERENČAKOVI TEBI DANILO 3.8.1921 + 10.5.1943 JUNAKU MUČENIKU VEČNA SLAVA !" |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
2.8.2022. 00:00 |
— |
Slika "3" - Bor1974, 13.IX.2022 |
Družinski nagrobnik |
Laško |
1026 LAŠKO, 528 |
|
Škofja Loka, pokopališče, Rodbina Mažuceva |
Za Bojana Potočnika Sistory navaja Ime in priimek: Janez Bojan Potočnik, Kraj smrti: Sv. Barbara/Jamnik, Kraj pokopa: Sv. Barbara. »Potočnik Bojan, 1919, Stara Loka, trgovec, v partizane 23. 12. 1941, padel 11. 3. 1942 •pri Sv. Barbari;« (Vincencij Demšar, Žrtve NOB v Škofji Loki, Loški razgledi, 1975, letnik 22, številka 1, str. 178) »Na kmetiji Jamnik (Sv. Barbara) je bilo februarja in marca 1942 taborišče Škofjeloške čete. Februarja 1942 je prišla sem specialna smučarska ekipa 12 borcev iz Dolomitov. Zaradi izdaje so Nemci v noči od 10. na 11. 3. 1942 obkolili to območje in v zgodnjih jutranjih urah napadli Škofjeloško četo. Partizani so imeli 7 mrtvih, večinoma iz prej omenjene smučarske skupine; padli so Bojan Potočnik iz Škofje Loke, komandir čete Janez Bernik, Marjan Sever in drugi. Ob zapuščeni domačiji Jamnik pri sv. Barbari je spominska plošča.« (Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 259, 260). »Potočnik Bojan, TVD Partizan Škofja Loka/Padli telovadci in športniki, Spominska obeležja padlim športnikom« (Miloš Rutar, Sodelovati in zmagati, Slovenski športniki v NOB, Ljubljana: Založba Borec, 1986, str. 468. Za Marjano Potočnik Sistory navaja Ime in priimek: Marijana Potočnik, Datum smrti/izginotja: 15. 2. 1944, Kraj smrti/izginotja: Bela Cerkev/Novo mesto, Kraj pokopa: Bela Cerkev. »Potočnik Marijanca, 1925, Stara Loka, dijakinja, partizanka, padla v Beli cerkvi pri Novem mestu;« (Vincencij Demšar, Žrtve NOB v Škofji Loki, Loški razgledi, 1975, letnik 22, številka 1, str. 178) »95. POTOČNIK Marjanca, rojena 1925 v Škofji Loki, stanovala je v Beli Cerkvi pri Novem mestu. Ko so domobranci 15. februarja 1944 streljali, so jo po naključju ubili. (Vir: Dokumentacija občinskega odbora ZZB Novo mesto)« (Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 2. knjiga, Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi Slovenci, Ljubljana: Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 1997, str. 266) »Potočnik Marjanca, TVD Partizan Škofja Loka/Padli telovadci in športniki, Spominska obeležja padlim športnikom« (Miloš Rutar, Sodelovati in zmagati, Slovenski športniki v NOB, Ljubljana: Založba Borec, 1986, str. 468. https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:85_x1594065.5857378282_y5798864.745943773_s15_b362
|
Mestno pokopališče Škofja Loka, Partizanska cesta 43.
Levo od kapele sredi pokopališča. (Pogled od glavnega vhoda) |
[križ] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 27.2.2023, po podatkih in slikah Zdenke Primožič |
27.2.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Škofja Loka |
K. o. 2035 Škofja Loka, parc. št. 68 |
|
Babiči, spomenik padlim v NOB |
Ob križišču cest Babiči - Boršt - Pomjan - Marezige stoji spomenik 12 padlim borcem NOB in 4 žrtvam fašističnega nasilja. Delo domačinov. Spomenik so postavile družbenopolitične organizacije dne 5. 9. 1954. Pokrovitelj: Krajevna skupnost Marezige EŠD 1371 fotografija 3/2: facebook.com/NOB_Slovenije-pomniki_upora |
Spomenik stoji od Babičev po cesti naprej ob križišču cest ki peljejo za Marezige, Boršt, Pomjan. |
sprednja stran: [zvezda] PADLI ZA SVOBODO V NOB BABIČ LEOPOLD R. 9.12.1910 U. 5.1944 BELIČ OSKAR R. 16.10.1919 U. 17.10.1944 UMER ANTON R. 12.12.1922 U. 26.3.1944 UMER MARIJA R. 6.12.1924 U. 3.4.1944 PEROŠA RATKO R. 21.9.1920 U. 4.1944 ŠERGON PAVEL R. 9.1.1909 U. 26.4.1945 ŠERGON JOSIP R. 2.9.1903 U. 11.4.1944 UMER MARCEL R. 5.5.1924 U. 10.8.1944 PADLI KOT TALCI BABIČI DNE 5.9.1954 SLAVA PADLIM BORCEM! . leva stran: BABIČ JOSIP R.15.5.1894 U. 23.3.1945 BELIČ MIRKO R. 6.8.1915 U. 8.2.1945 . desna stran: MARANCINA KAREL R. 4.11.1922 U. 13.6.1944 MARANCINA EMILIJH R. 5.12.1914 U. 5.1944 . na razpoložljivih fotografijah se ne vidi naslednjega napisa: PADLI KOT TALCI ZA SVOBODO IN UMRLI V FAŠISTIČNIH TABORIŠČIH V ČASU NOB. SOVRAGU STE DO SMRTI SE UPRLI, NIKDAR NE BOSTE V SRCIH NAM UMRLI. |
— |
— |
— |
— |
Ivan Zorč 17. 02. 2017 |
— |
— |
M. Kermavnar, 28.8.2023, dopolnil napis na spomeniku in dodal fotografijo 3/2 |
kamniti kvader na podstavku |
Koper |
2611 MAREZIGE, 2029/4 |
|
Avgustu Majeriču |
Ob vhodu v tovarno je spominska plošča delavcu Avgustu Majeriču, ki je bil ustreljen 7.5.1944. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, str.532. |
Maribor MTT, Valvazorjeva 38 |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
23.10.2022. 01:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Maribor |
— |
|
Spominska plošča pri Pretovčanu |
Spominska plošča na Pretovčanovi hiši v Koprivniku je posvečena sedmim borcem Vojkove brigade, ki so 15. septembra 1944 zgoreli v tej domačiji, in trem partizanom, padlim v bližnji okolici. Plošča je bila odkrita leta 1947, dostop do Pretovčanove domačije je s Sela pri Žireh. Plošča je bila odkrita 23. oktobra 1947. V prvi polovici septembra 1944 so brigade 9. korpusa začele napadati domobranske postojanke v Polhograjskih Dolomitih. Postojanko Koreno nad Horjulom je napadala Vojkova brigada. Napad je le delno uspel in brigadi je zaradi nemškega posredovanja grozila obkolitev. Glavnina brigade se je pri Selu pri Žireh še pravočasno prebila iz obroča, prečkala reko Soro, se dvignila na preval pod Pretovčem in se prek Koprivnika in Sovodnja umaknila na Cerkljanski Vrh. Sedem borcev se je med potjo zatekla na Pretovčanov steljnik v Koprivniku, kjer so prebili noč s 14. na 15. september 1944. Zjutraj so jih presenetili Nemci in jih zajeli. Zažgali so Pretovčanov steljnik, hlev in hišo, v ogenj pa nagnali sedem ujetih borcev, ki so v velikih mukah umrli. Več.... Podatki o znanih borcih, ki so zgoreli pri Pretovčanu: Rudolf Bogataj, rojen 14. aprila 1907 na Ledinici, delavec, v partizane je vstopil 19. oktobra 1943. Andrej Kovač, rojen 28. januarja 1910 v Logu nad Škofjo Loko, delavec, v partizane je vstopil septembra 1943. Podatki o padlih v okolici Koprivnika: Ferdinand Dolinar - Miklavž, rojen 27. maja 1924 na Ledinici, delavec, v partizane je vstopil 10. januarja 1943, padel je 25. aprila 1943 v Koprivniku kot borec Žirovske čete. Adolf Grošelj, rojen 2. februarja 1913 v Žireh, trgovski pomočnik, v partizane je vstopil okrobra 1943, padel je 14. junija 1944 v Koprivniku. Franc Lazar, rojen 1. oktobra 1912 v Stari Oselici, kmečki delavec, v partizane je vstopil junija 1943, padel je 7. septembra 1944 v Koprivniku. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 163-164. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/koprivnik.html Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 265. |
Dostop do Pretovčanove domačije je s Sela pri Žireh. |
TUKAJ JE DNE 15. 9. 1944 DALO ŽIV- LJENJE ZA SVOBODO 7 BORCEV MED NJIMI BOGATAJ RUDOLF ROJ. 14. 4. 1907 NA LEDINICI PRI ŽIREH V NE POSREDNI BLIŽINI SO PADLI ŠE TRIJE TOVARIŠI: GROŠELJ ADOLF IZ STARE VASI DOLINAR NANDE IZ LEDINICE ŽIRI LAZAR FRANC IZ STARE OSELICE OSTALI TOVARIŠI SO NEPOZNANI ZZB NOV ŽIRI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Žiri |
— |
|
Laze pri Predgradu |
Spomenik je 2017 postavila novo ustanovljena KO ZB Stari trg ob Kolpi in ga tudi vzdržuje. Glavna spominska plošča vsem padlim in umorjenim Poljanske doline ob Kolpi stoji na Kulturnem domu Predgrad, partizani in vaščani, navedeni na plošči v Lazih imajo tudi spomenike na grobju Stari trg ob Kolpi (po podatkih P. Majerleta Kukina). |
Po ogledu popravi lokacijo na zemljevidu. |
V OFENZIVI NEMŠKE NACISTIČNE VOJSKE IZ VASI LAZE: IZ VASI HRELJIN: IZ VASI DOL: SLAVA JIM! USTANOVA F. ROZMAN STANE |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Hladnik neobiskano nedokončano |
— |
— |
— |
— |
Kočevje |
1603 DOL, 258/34 |
|
Hrvatini - Crevatini spominska plošča padlim borcem v NOV |
Spominska plošča je postavljena v spomin 10 padlim borcem v NOV 21. 12. 1969. EŠD 16122 |
Spominska plošča je postavljena na fasadi Krajevne skupnosti Hrvatini hišna št. 74. |
ZA SVOBODO, LEPŠO PRIHODNOST IN BRATSTVO MED NARODI SO DALI ŽIVLJENJA V NOB PER LA LIBERTA, PER UN MIGLIORE AVVENIRE E PER LA FRATELLANZA DEI POPOLI CHE IMMOLARONO LA LORO VITA NELLA LPL. HRVATIN FERRUCCIO 1926 - 1944 CASSANO COSTANTE 2924 - 1944 MAURO RENATO 1922 - 1944 MANIAGO FELIČE 1921 - 1943 GABBIANO GIUSEPPE 1925 - 1945 CREVATIN SERGIO 1926 - 1944 ELER LIBERO 1922 - 1945 MILOK GIUSEPPE 1914 - 1945 STEPANČIČ JOŽEF 1926 - 1944 NOVELLO ANTONIO 1914 - 1944 HRVATINI , 21. 12. 1969 CREVATINI KRAJEVNA SKUPNOST K.O. ZVEZE BORCEV K.O. SZDL COMUNITA LOCALE A. L. DEI COMBATTENTI A. L. DELL A.S. DEL P.L. |
— |
— |
— |
— |
Ivan Zorč 21. 05. 2017 |
— |
— |
— |
Spominska plošča padlim za svobodo |
Koper |
2590 HRIBI, *58/1 |
|
Spomenik - spomin na požig domačij in streljanje talcev Brunk |
Na Strnadovi hiši (Nemci so Ana Strnad pobita s puškinim kopitom pred njeno hišo) je bila prva plošča postavljena 22. julija 1951, Skoporčeva hiša je bila še v ruševinah. Po obnovitvi Skoporčeve domačije je bila prva plošča prenesena od domačije Strnad na Skoporčevo domačijo. Dopolnjena nova plošča je odkrita 5. junija 1970 (slika 1). Na plošči so žrtve:
|
Na domačiji Skoporc, Brunk 7, ob cerkvi Sveti trije kralji na Brunku 300 metrov od odcepa ceste Hotemež - Šentranž |
V SPOMIN NJIM, KI SO DALI ŽIVLJENJE ZA SVOBODO SKOPORC FRANC ČOT FRANC 1894 – 1944 1891 – 1943 SKOPORC MARIJA ČOT FRANC 1902 – 1944 1922 – 1943 SKOPORC FRANC STRNAD EMIL 1931 – 1944 1922 – 1945 PLAZAR FRIDERIK REŠETA IVAN 1911 – 1944 1897 – 1943 STRNAD ANA REŠETA VINKO 1918 – 1944 1904 – 1945 OB PETINDVAJSET LETNICI OSVOBODITVE 5. JULIJ 1970 ZB RADEČE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Kravogel Blaž, Radeče 8.5.2019 |
— |
— |
— |
spominska plošča |
Radeče |
— |
|
Moste pri Komendi |
Kamnit vodnjak z lesenim nastavkom je bil na pobudo ZB Komenda in mladina Most postavljen 22. julija 1975. EŠD 10711 Spominska obeležja NOB občine Kamnik, Kamnik: Kulturna skupnost, Zveza združenj borcev NOB, 1975, spomenik št. 33. Vodnik po poti spominov NOB občine Kamnik, 1988, str. 54. |
Na ograjeni zelenici v trikotniku cest južno od cerkve, v bližini šole, med hišnimi številkami 6, 7 in 8. |
/O\/F\ BERNOT LAH BOLTEŽAR ZB KOMENDA 1975 SLAVA PADLIM |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 21. 7. 2018 |
— |
— |
— |
vodnjak |
Komenda |
1905 MOSTE, 1412/2 |
|
Padlim gasilcem, Drešinja vas |
Ni v RKD. |
Drešinja vas 4a, na dvoriščni fasadi gasilskega doma na začetku vasu, severno od magistralne ceste skoznjo. |
V SPOMIN PADLIM GASILCEM USTRELJENI: MLAKAR LOVRO 1942 MLAKAR FRANC 1942 MLAKAR PEPI 1942 . PADLI: MIRNIK MATIJA 1942 MIRNIK IVAN 1944 PRISTOVŠEK SLAVKO 1944 ŽAGAR FRANC 1945 . SLAVA NJIM! P. G. D. DREŠINJA VAS 20. 7. 1952 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 21. 8. 2019
26.9.2021 D.Divjak |
— |
— |
26.9.2021 dodal tekst s plošče in podatke D.Divjak |
Spominska plošča |
Žalec |
K.o.: 1000-LEVEC, št.parc.:447/7 |
|
Spomenik trem talcem-Podčetrtek |
"Gnusen zločin v Podčetrtku so storili pripadniki kretskih padalcev, ki so se umikali skozi Podčetrtek že po brezpogojni predaji Nemčije. V zgodnjih jutranjih urah so zverinsko ubili bivšega šolskega upravitelja Karla Černigoja, ki je v stari Jugoslaviji zbežal pred fašisti s Primorske, in bil nadučitelj v Olimju ter pozneje v Podčetrtku vse do okupacije. Poleg tega so ubili še Martina Kneza, ki je opravljal službo občinskega sla, očeta treh otrok, četrtega pa so prav takrat še pričakovali, ter Leopolda Novaka, gluhonemega hlapca pri klobučarju Peternelu. Talce je nemški oficir odbral na slepo, med skupino ljudi, ki so jih zgnali v Staroveškov hlev. Dogodek je bil opisan v TV-15 (29.4.1964) med drugim takole: "Komandant z mrtvaškim emblemom na kapi in ciničnim posmehom srepo gleda vrsto... Ogledoval si je vsakega posebej. Preplašeni, preprosti obrazi. Gleda nekdanjega šolskega upravitelja Černigoja. Posmeh se mu za spoznanje globlje zareže v desno lice: "Austreten!"Černigoj je prebledel. Zakaj? Vojaki ga iztrgajo iz vrste. Komandant spe z zaničljivim posmehom dolgo opazuje ljudi. Še enkrat! "du!" uperi prst v Kneza iz Podčetrtka. Knez se zdrzne in globok vzdih spreleti vrsto. Kaj hoče z njim; Knez ima majhne otroke in žena pričakuje. Zakaj jih odbira? Dva že stojita tam, nemo, neizgovorjenih misli. Nad hribom se že svita. Daleč nekje na vzhodu odmeva topovski strel. Hlapec Polde ga ne sliši. Ob koncu vrste stoji, ves zgrbljen in sključen, s široko odprtimi usti. Komandant zapiči svoj temen pogled vanj in se nakremži, kot bi se nasmejal. S kazalcem pomiga, naj stopi iz vrste. Polde ne doume, rahlo se nasmehne, toda esesovec ga sune s kopitom, da se skoraj zvali po tleh. Vse je tiho. "Genug," reče oficir." Vir: samorastniki ob sotli, Rudi Lešnik in sodelavci, Ljubljana 1979, str. 21 Karel ČERNIGOJ roj. 27.07.1898 v Škrbinah, Trst, šolski uoravitelj v Podčetrtku, Martin KNEZ roj. 17.09.1898 v Roginski gorci, občinski sluga v Podčetrtku, Leopold NOVAK roj. 10.11.1902 v Sodni vasi, hlapec v Podčetrtku, datum pa je v SIstory napačen (10.05.1944). |
Spomenik ob Osnovni šoli Podčetrtek |
"SPOMENIK TREM TALCEM 10. MAJA 1945 SO BILI USTRELJENI V GOZDIČU NAD ŠOLO KAREL ČRNIGOJ, ŠOL. UPRAVITELJ MARTIN KNEZ IN LEOPOLD NOVAK" |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Bor1974, 01.III.2020 |
— |
— |
— |
Spomenik iz kamnov in z verigo ter ploščo |
Podčetrtek |
— |
|
Kraj internacije, Colico Villatico, Lombardija, Italija |
Geslo: taborišča123 |
— |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
D.Divjak 3.2.2024 |
3.2.2024. 00:00 |
— |
— |
— |
Italija, Collico, Lombardija |
— |
|
Škocjan pri Kopru ob veterinarski ambulanti |
Spominsko obeležje sedmim borcem ki so padli dne, 27. 9. 1943. Na dveh betonskih stopnicah. EŠD 28211 |
Pod veterinarsko postajo Koper na Istrski cesti 13. Nad cesto, ki od glavne ceste Koper-Bertoki pelje do stavbe veterinarske ambulante. Nekoliko je bilo prstavljeno z glavne ceste na sedanjo lokacijo, ko so obnavljali cesto. |
V SPOMIN 7 BORCEM, KI SO NA TEM POSESTVU DNE, 27. 9. 1943 PRVI DALI SVOJE ŽIVLJENJE ZA SVOBODO . IN RICORDO DI 7 PARTIGIANI CHE IN QUESTA LOCALITA HANNO DATO PER PRIMI IL GIORNO 27. 9. 1943 LA LORO VITA PER LA LIBERTA. |
— |
— |
— |
— |
Ivan Zorč 09. 04. 2017 |
— |
— |
— |
Spominsko obeležje |
Koper |
2604 BERTOKI, 3620/21 |
|
Izlake dom starostnikov |
Granitna plošča je bila odkrita leta 1980 in je posvečena v NOB padlim
domačinom. |
Izlake 13. Plošča je pritrjena na steno ob južnem vhodu v dom starostnikov, ki je bil nekoč zdravstveni dom. [V RKD je napačno narisana na križišču]. |
TA DOM STOJI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
30.5.2020. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Zagorje ob Savi |
— |
|
Gasilski dom na Studencu, Škofja Loka |
Spominska plošča na gasilskem domu na Studencu je posvečena desetim članom PGD Škofja Loka, padlim borcem narodnoosvobodilne borbe. Odkrili so jo 5. avgusta 1951 (povezava). Več... Podatki o padlih gasilcih: Rado Bozovičar, rojen 15. oktobra 1920 v Šentvidu pri Stični, čevljar, živel je v Škofji Loki, izgnan je bil v Srbijo, v partizane je vstopil novembra 1944, padel je na sremski fronti pri Šidu 17. januarja 1945. Anton Demšar, rojen 21. maja 1907 v Jazbinah pod Malenskim Vrhom, ključavničar in tesar, zaposlen v Škofji Loki. V partizane je vstopil 6. decembra 1941 kot prvi škofjeloški partizan, v Cankarjevem bataljonu je bil intendant, sodeloval je v boju v Rovtu, v poljanski vstaji in dražgoški bitki. Padel je na Stirpniku 8. februarja 1942. Anton Gruden, rojen 26. oktobra 1896 v Škofji Loki, obrtnik, član KPS, v partizane je vstopil 22. julija 1943, padel je 31. marca 1945 na Križni Gori. Janez Guzelj, rojen 27. aprila 1907 v Škofji Loki, mizar, aretiran je bil 17. februarja 1942, umrl je 29. oktobra 1942 v Stutthofu. Pavel Jamnik, rojen 25. januarja 1890 v Škofji Loki, klobučar, sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja, aretiran je bil 8. februarja 1944 in naslednji dan ustreljen kot talec za Kamnitnikom. Jože Kavčič - Jernač, rojen 18. aprila 1907 v Škofji Loki, gostilničar, kleparski in vodoinštalaterski mojster, telovadec v telovadnem društvu Sokol, gasilec, kulturnik - sodeloval je v tamburaškem in pevskem zboru. V partizane je vstopil 23. decembra 1941, boril se je v Cankarjevem bataljonu. Bil je sekretar okrožnega odbora OF Kamnik. Padel je v Črnem grabnu pri Blagovici 15. januarja 1945. Peter Kavčič - Jegorov, rojen 20. avgusta 1908 v Škofji Loki, kleparski in vodoinštalaterski mojster, decembra 1941 je vstopil v Cankarjev bataljon in se udeležil bojev v poljanski vstaji in v Dražgošah januarja 1942, nato je bil borec Škofjeloške čete. Aprila 1943 je bil imenovan za sekretarja Mestnega komiteja KPS Škofja Loka, jeseni leta 1943 pa za sekretarja Rajonskega komiteja KPS Škofja Loka in v tej funkciji padel 18. marca 1944 v Breznici pod Lubnikom. Franc Krmelj, rojen 21. decembra 1915 v Škofji Loki, klepar, v partizane je vstopil novembra 1943, padel je 20. novembra 1943 na Prtovču. Jože Krmelj, rojen 15. februarja 1921 v Škofji Loki, mizar, v partizane je vstopil marca 1943, padel je oktobra 1943 v Cerknem. Franc Pirc, rojen 11. januarja 1901, v Črnem Vrhu nad Idrijo, tovarniški delavec v Škofji Loki, sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja, aretiran je bil 8. februarja 1944 in naslednji dan ustreljen kot talec za Kamnitnikom. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 339-340. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/scaronkofja-loka.html Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 268. |
Spominska plošča je na gasilskem domu na Studencu.
Škofja Loka, Studenec 5 |
1941 1945 V SPOMIN GASILCEM ŽRTVAM FAŠISTIČNEGA TERORJA BOZOVIČAR RADO DEMŠAR ANTON GRUDEN ANTON GUZELJ JANEZ JAMNIK PAVEL KRMELJ FRANC KRMELJ JOŽE KAVČIČ JOŽE KAVČIČ PETER PIRC FRANC PGD ŠK. LOKA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar |
30.5.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 3.5.2023, dodal fotografije 3/2 do 3/4
Dopolnil biografijo Jožeta Kavčiča po podatkih Jone Kužnik Pokorn. M. Hladnik 30. 5. 2024 |
Spominska plošča |
Škofja Loka |
— |
|
Gravina, Italija, ustanovitev Artilerijske brigade |
Prekomorci in so imeli tudi izredno velik delež tudi pri ustanovitvi
artilerije oziroma topništva. Njeni divizioni so sodelovali pri vseh večjih
zaključnih bitkah po Jugoslaviji in ob vseh se tudi krepila z novimi zajetimi
topovi, ki jih premagane in umikajoče nemške enote niso mogle odvleči s sabo.
Prekomorske topniške enote so se začele oblikovati 20. junija 1944, ko je iz
Afrike ko prispela v tabor Gravina skupina skoraj 1000 primorskih Slovencev,
razporejenih povečini v nove artilerijske enote, zlasti v protitankovski
divizion. Od 6. do 11. avgusta 1944 je načelnik artilerijskega oddelka VŠ Karel
Levičnik36 spremljal tovariša Tita na obisku v Caserti in Neaplju. 30. avgusta
1944 je bila z odredbo vrhovnega štaba ustanovljena artilerijska grupa 8.
korpusa, ki so jo sestavljali l. in 2. gorski divizion (vsak divizion je imel po
tri baterije) in protitankovski divizion (s štirimi baterijami). Takrat sta bila
ustanovljena tudi grupa pozicijske artilerije (83 topov raznih kalibrov) in
šolski dopolnilni divizion pri artilerijski šoli VŠ na Visu. Iz Italije
prihajali vedno novi prekomorski borci in topovi. Na Vis so prišli tudi borci
italijanske narodnosti, ki so se pridružili našim enotam in se vključili v naš
boj. K artileriji moramo šteti tudi protiletalski divizion, ki je imel 36 topov
kalibra 20 mm in je bil sestavljen pretežno iz Slovencev. Avgusta 1944 je bil
ustanovljen tudi gorski mehanizirani divizion. Po osvoboditvi
srednjedalmatinskih otokov, Splita, Šibenika, Drniša, Knina in Mostarja so se
vključili tudi v osvoboditev Slovenskega primorja. 21. aprila 1945 so se pričeli
boji za Klano. Pri uničenju nemškega 97. korpusa je pomembno sodelovala
artilerija 4. armade, ko je obstreljevala sovražnika in mu prizadejala hude
izgube. 3. gorski divizion je sodeloval v hitri skupini, ki je prodirala proti
Trstu. Ta divizion je po osvoboditvi Trsta nadaljeval skupaj z enotami 9.
korpusa pohod v Gorico in jo skupaj s pehoto osvobodil, nato pa v sestavi
motoriziranega odreda JA prodrl na Koroško. |
— |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
D. Divjak 5.5.2024 |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
|
Sočerga spominska plošča |
Nadstropna podolgovata stavba s štirikapno streho in tlorisom v L. Pritličje fasade in šivani robovi so iz sivega kamna. Na stranski fasadi je spominska plošča padlim v NOB in žrtvam fašističnega terorja iz Sočerge in okolice, odkrita 1967. EŠD 28861 |
V začetku vasi Sočerga na desni strani ceste če se peljemo proti Hrvaški je na zadružnem domu na fasadi spominska plošča. Sočerga 3 |
V TRAJEN SPOMIN IN SLAVO 24 PADLIM BORCEM ŽFT V LETIH 1941 - 1945 IZ SOČERGE IN OKOLICE. GREGORIČ VIKTOR ROJEN 1911 PALISKA MARJAN ROJEN 1915 MARŠIČ ANGEL ROJEN 1927 RAKAR PAVEL ROJEN 1926 MARŠIČ ANTON ROJEN 1922 PALČIČ VLADIMIR ROJEN 1911 GREGORIČ JOŽEF ROJEN 1909 BARBARIČ ANTON ROJEN 1888 GREGORIČ ANTON ROJEN 1873 RADOVAC JOŽEF ROJEN 1905 RAKAR JOŽEF ROJEN 1904 MARŠIČ ANDREJ ROJEN 1901 MARŠIČ SILVO ROJEN 1926 PALČIČ ROKO ROJEN 1894 PALČIČ BOŽIČ ROJEN 1914 PALČIČ IVAN ROJEN 1896 PALČIČ ROMAN ROJEN 1914 TULJAK JOŽEF ROJEN 1928 SOKOLIČ JOŽEF ROJEN 1926 GREGORIČ GVERINO ROJEN 1925 GREGORIČ SANTINA ROJEN 1928 PALČIČ IVAN ROJEN 1907 FANTINIČ MARCEL ROJEN 1928 FERFOLJA IVAN ROJEN 1896 |
— |
— |
— |
— |
Ivan Zorč 15. 03. 2017 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Koper |
2619 SOČERGA, 4960/3 |
|
PEROVO, Grosuplje - spomenik padlemu partizanu prvoborcu |
EŠD: 17271 Spomenik predstavlja naravni kamen iz apnenca, nepravilne kvadraste oblike, velikosti 1,30 x 1,00 x 0,50 m, ki ima obcestno stran zglajeno v velikosti 45 x 50 cm in z vklesano vsebino. Spomenik so odkrili 1956. leta, je tik ob cesti, nasproti hiše Perovo 17. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 110. |
AC - izhod Grosuplje - preko AC v zaselek Perovo. |
vklesana zvezda NA TEM MESTU JE DNE 3. JANUARJA 1942. LETA PADEL PRVI BOREC - MITRALJEZEC IZ GROSUPELJSKE PARTIZANSKE ČETE AHLIN ANTON IZ MALEGA MLAČEVEGA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
T. Bizjak, 10.6.2019 |
— |
— |
— |
kamnita skala, kraj zgodovinskega dogodka |
Grosuplje |
k.o.2642 - Grosuplje, parc. št.: 1326/6 |
|
Predilnica Litija |
— |
Ob vhodu v litijsko predilnico, Kidričeva 1, Litija. |
[zvzeda] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po sliki in podatkih Saše Šest |
10.6.2024. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Litija |
— |
|
Spominsko obeležje komandantu Tomažu |
OPIS OBELEŽJA: Obklesana Siva granitna skala (višina 127 cm, širina 69 cm, globina 47 cm) OPIS DOGODKOV: Jože Fajfar-Tomaž, komandant I. bataljona Gorenjskega odreda, je bil doma iz Selške doline, iz Lajš blizu Dražgoš. Sprva je bil partizan v Tončkovem bataljonu Gorenjskega odreda, ki se je boril na desnem bregu Save. Dne 9. maja 1943 je Tomaž v sklopu Blaževe čete, ki je veljala kot prva četa Tončkovega bataljona, prešel na področje pod Storžičem. Blaževa četa je štela 45 borcev. Tedaj je bil iz Kokrške čete, v kateri so bili preostali borci II. bataljona Kokrškega odreda in nove čete, ki je prišla s področja na desni strani Save, dne 14. maja 1943 ustanovljen Kokrški bataljon Gorenjskega odreda. V tem bataljonu je bil Tomaž postavljen za komandirja druge čete. 13. julija 1943 je Tomaž z bataljonom, ki je štel 130 borcev, odšel nazaj čez Savo, da bi postali sestavni del na novo ustanovljene Prešernove brigade. Vendar tu vsega bataljona niso vključili, ker bi potem bilo področje okrog Storžiča preveč oslabljeno. Zato se je moral Tomaž s 45 borci že konec julija 1943 vrniti. Pri tej 3. kranjski četi je bil Tomaž kot komandir le do septembra 1943. In spet so ga poklicali na področje onstran Save, vodstvo njegove čete pa je prevzel Matija Suhadolnik-Luka. V marcu 1944 je Tomaž z eno četo svojega I. bataljona ponovno prišel nazaj pod Storžič, oziroma pod Krvavec. Semkaj je bil poslan le začasno v pomoč partizanom na tem področju, ki so imeli zaradi neprestanih akcij velike izgube. Tomaževa četa je skupaj z eno četo II. bataljona Gorenjskega odreda opravila na področju pod Storžičem več akcij in splošno mobilizacijo novih borcev. 14. aprila 1944 je Tomaž z manjšim številom borcev napadel na cesti med Trbojami in Smlednikom nemško patruljo, ki je z avtomobilom spremljala avtobus z delavci. V napadu je Tomaž, ki je bil izjemno hraber borec, po čistini jurišal na Nemce. Pri tem je bil smrtno zadet. Ob njem je padel tudi mitraljezec Šandor, domačin iz Smlednika. Spominsko obeležje je postavil krajevni odbor ZB NOV Trboje 8. avgusta 1955. VIRI: Pomniki NOB v občini Kranj, str. 171-172. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 54 in 233. Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 107-108. EŠD: |
Ob cesti, ki vodi od Trboj proti Smledniku, pri odcepu za Moše |
NA TEM MESTU STA PADLA 14. APRILA 1944 KOMANDANT TOMAŽEVEGA BATALJONA FAJFAR JOŽE-TOMAŽ ROJEN 19. MARCA 1922 IN NEZNANI MITRALJEZEC |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Kržan ZBNOB KO Šenčur, Lado Nikšič, september 2014 |
— |
— |
— |
obklesana skala |
Medvode |
1967 MOŠE, 784/1 |