Memorial Table

-
-
Id Ime Opis Lokacija in dostop Besedilo na spomeniku Avtor spomenika Čas postavitve Status Opombe Last changed Spremembe, dopolnila, popravki Vrsta spomenika Občina Katastrski podatki
8794
Beričevo, pokopališče, Velepec Alojzij

SIstory navaja Ime in priimek: Alojz Velepec, Oče: Janez, Mati: Cecilija, Datum rojstva: 30. 05. 1903, Kraj rojstva: Beričevo, Kraj bivanja: Beričevo, Stara občina: Dol pri Ljubljani, Nova občina: Dol pri Ljubljani, Poklic (soc. status: kmet), Datum smrti/izginotja: 06. 08. 1944, Kraj smrti/izginotja: Dolga Noga, Kraj pokopa: Dolga Noga, Država pokopa: Slovenija. 
.
»2. Iz bivše občine Dol (sedanjih krajevnih skupnosti Beričevo-Brinje in Dol): […] VELEPEC Alojz iz Beričevega, rojen leta 1903, odšel k partizanom 2. 2. 1944, padel 6. 8. 1944.«
(France Šušteršič, Seznam borcev in političnih aktivistov NOV ter žrtev sovražnikovega nasilja, Na levem bregu Save, 1. zvezek, Ljubljana: Občinska konferenca SZDL Ljubljana-Bežigrad, 1982, str. 205.

Pokopališče Beričevo, 3. vrsta levo od vhoda v cerkev, 7. grob z leve strani vrste. Hiša v bližini: Beričevo 5

[križ]
VELEPČEVI
ALOJZIJ      * 30. 5. 1903    + 6. 8. 1944

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 6.2.2024, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič
6.2.2024. 00:00
družinski nagrobnik
Dol pri Ljubljani
Hiša v bližini: Beričevo 5
251
Orehovlje - Spominska plošča Francu Kernu

Franc Kern je bil kmečki sin (rojen 2. 4. 1914), a ves predan kulturnemu delu na vasi. Bil je navdušen amaterski igralec. Takoj po prihodu okupatorja v naše kraje je postal organizator odpora v svoji vasi in se brez strahu udeleževal najdrznejših akcij. Ko je zvedel, da so mu izdajalci prišli na sled, je 14. 1. 1944 pohitel med svoje tovariše partizane v 3. kranjsko četo. Zaradi njegove borbenosti in hrabrosti je kmalu postal komandir skupine VOS.

9.9. 1944 so ga v bitki pri Dragomljah prerešetali nemški rafali. Po osvoboditvi so njegove posmrtne ostanke pripeljali na pokopališče v Predoslje.

Ploščo v velikosti 59 cm x 43 cm je zmodeliral in vlil Božo Mostar iz Stražišča. Vzidal jo je krajevni odbor ZB NOV Britof. Odkrita je bila 15. 5. 1960.

Viri: Pomniki NOB v občini Kranj, str. 73-74.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 231.

EŠD:20705 memorialna dediščina.

Obeležje je pritrjeno na pročelju hiše Orehovlje št. 12.

IZ TE HIŠE JE ODŠEL V PARTIZANE

14. 1. 1944

BOREC KERN FRANC-CRNI

KI JE 9. 9. 1944

KOT KOMANDIR VOS-a

ŽRTVOVAL ŽIVLJENJE

ZA SVOBODO NAS VSEH

                                               SLAVA MU!

Obstoječi spomeniki
Srečko Frelih, julij 2014
Bronasta litina vzidana na pročelje hiše.
Kranj
2105 BRITOF, 191
1132
3. SNOUB Ivan Cankar, Lapinje

Naravna apnenčasta skala, na kateri je zglajena ploskev z vklesanim napisom, je posvečena Cankarjevi brigadi, ki je bila ustanovljena 28.9.1942 v tem kraju. Spomenik je bil postavljen leta 1959 (po drugem viru 1952).

 V sestavo Cankarjeve brigade so prišli bataljon Gubčeve brigade, 1. bataljon Kočevskega odreda in 2. bataljon Belokranjskega odreda. Skupaj je brigada štela okoli 330 borcev. Komandant je postal Marjan Dermastia - Urban Velikonja, komisar Jože Bavbar - Gregor Javor, namestnik komandanta je postal Stane Semič - Daki in za namestnika komisarja je bil imenovan Jože Borštner - Tone Gabrovčan.

Idejni osnutek za spominsko obeležje je izdelal inž. Derkovič Drago. Ploščo sta postavili podjetje Marmor iz Gradca v Beli krajini in gradbena skupina posestva Snežnik. Slovesna otvoritev spominskega obeležja je bila 13. septembra 1959.

Vir: mag. Irena Škufca, Spominska obeležja narodnoosvobodilne borbe na Kočevskem, 2005.

Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 46.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 122.

EŠD 24211

V zaselku Lapinje. Hiša v bližini: Podlesje 6

V naravno kamnito gmoto (višina 145 cm) je vzidana bela marmornata plošča (50X40 cm) z napisom:

NA TEM MESTU JE 
BILA V SEPTEMBRU 1942 
USTANOVLJENA UDARNA 
BRIGADA IVANA CANKARJA, 
KI SE JE SKUPAJ Z DRUGIMI 
ENOTAMI NOV JUNAŠKO 
BORILA ZA OSVOBODITEV 
NAŠE DOMOVINE
SEPTEMBRA 1959 ZZB NOV 

KOČEVSKA REKA IN MOZELJ

Obstoječi spomeniki
Vasja Marinč, 13.3.2017
Spomenik
Kočevje
1604 SPODNJI LOG, *97
2344
STIČNA - spomenik padlim borcem in žrtvam FN

EŠD: 24430

Štiristrani kamniti obelisk na stopničastem terenu stoji na sredini in z verigo varovani ploščadi. Na obelisku je vklesano posvetilo, imena padlih borcev in žrtev FN ter reliefna peterokraka zvezda na vrhu.

Spomenik je projektiral Marko Zupančič (v drugem viru je naveden Savo Zupanc), odkrili pa so ga avgusta 1951. leta.

Ploščad z obeliskom in varovalno ograjo s stebri in verigo stoji ob križišču cest, v samem centru Stične, v bližini samostana.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 111.

foto123

Center Stične.

Prihodna stran (zahod):

ŽRTVAM ZA NAŠO SVOBODO 1941 - 1945

                      *

BREZ VAS TOVARIŠI, GREMO NAPREJ!

A ŽRTEV VAŠA POT NAM RAZSVETLJUJE.     ZATO ŽIVITE!

NIHČE NE UMRE, KDOR ZA SVOBODO SE ŽRTVUJE!

                     *

Južna stran:

PADLI BORCI:

                      *

IZ STIČNE:

KOVAČIČ JOŽE, MAK FRANC, GABRIJEL LUDVIK, ZUPANC OSKAR,PODLOGAR LJUBO,BREGAR LEOPOLD, LAVRIČ FRANC, ŠEREK ALOJZIJ, BUČAR ALOJZIJ, MIGLIČ JOŽE, ZOREC ALOJZIJ, HAUPTMAN ANDREJ, OBLAK LUDVIK, KASTELIC JOŽE, KAVŠEK MILAN, SMREKAR JOŽE, GORENC FRANC;

                     *

Z VIRA:

HRAST EDVARD, HRAST EDI, STRMOLE MIHA, STRMOLE FRANC, KOVAČIČ STANE, ZADEL STANE, KASTELIC SLAVKO, FATUR FRANCKA, ŠAJN ANTON, ŠAJN FRANC;

                     *

IZ GABERJA:

ROME RUDOLF

                     *

Vzhodna stran:

PADLI BORCI:

                    *

S PRISTAVE - V. DOBRAVE:

PLANKAR ALBIN, PLANKAR IVAN, GOŽ IVAN, GROS JOŽE;

                    *

IZ METNAJA - GORIČICE:

KASTELIC MATIJA, MIGLIČ IVAN, KAVŠEK JOŽE, GENARIJA JANEZ, PEROVŠEK ALOJZIJ, MIGLIČ ALBIN;

                    *

IZ GABERJA:

LAMPRET AVGUŠTIN, PODOBNIK VESTEL, JANEŽIČ ŠTEFAN, STRUNA AVGUŠTIN, ŠIVEC VILKO, POME JOŽE;

                       *

S POLJAN:

GRČMAN JOŽE, JANEŽIČ JOŽE;

                       *

IZ MEKIN:

PERIČ JOŽE, MEGLIČ RUDOLF;

                       *

Z OSREDKA:

BERČON FRANC

                       *

Severna stran:

ŽRTVE FAŠ. TERORJA

                       *

IZ STIČNE:

HRAST VERA, HAUPTMAN MIHA, BUČAR JOŽE, ŠKUFCA ANTON;

                       *

Z VIRA:

HRAST ALBIN, JANEŽIČ JOŽE, KOVAČIČ FRANC, STRMOLE MIHA, RETAR MARIJA, KOVAČIČ DRAGA;

                       *

IZ MEKIN:

ZAJC ANTON

                      *

S POLJAN:

AVSEC IVAN

                      *

IZ GABERJA:

LAMPRET JOŽE, PAJK ALOJZIJ

                      *

IZ METNAJA:

OKORN JOŽEFA

                      *

Obstoječi spomeniki
T. Bizjak, 3.10.2017
kamniti obelisk, memorialna dediščina
Ivančna Gorica
k.o.1810, parc. št. 116/33
3246
Julij Polec

Julij Polc je bil kamniški zdravnik. Njegovo ime je tudi na plošči v avli kamniške občine. Ustrelili so ga 31. 1. 1944 v Šentvidu pri Ljubljani.  

Vodnik po poti spominov NOB občine Kamnik, 1988, str. 56.

V avli zdravstvenega doma dr. Julija Polca na Novem trgu 26.

Dr. Julij Polc
1883--1944

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 21. 6. 2018
Kip
Kamnik
1911 KAMNIK, 108218
2323
Idrija, Spominska plošča NOB na Prejnuti

Na marmorni plošči so vklesana imena 13 padlih borcev in 6 žrtev vojnega nasilja. Plošča je bila vzidana leta 1952.

EŠD 20854

Plošča je vzidana na obcestni fasadi bloka Gradnikova ulica 4.

.

   Padli za svobodo        

LAPAJNE FRANC          roj.   16.2.1902  padel  6.2.1941

ERŽEN IVAN                   "    26.8.1900    "     17.11.1943

BRATUŠ LEOPOLD        "    8.11.1904    "               1944

GUZELJ IVAN                 "    13.7.1913    "         2.2.1944

JEŽ SLAVKO                   "     7.6.1920    "       23.4.1943

POVLOVČIČ IVAN          "   12.5.1907    "       12.5.1944

RAZLOŽNIK IVAN           "   5.12.1907    "       22.6.1944

LAPAJNE STANISL.        " 25.10.1929    "       29.6.1944

NOVAK ADOLF               "     6.2.1913    "         5.8.1944

ŽGAVEC FRANC            "   28.9.1913    "      22.10.1944

KOSOVEL STANISL.      "      4.5.1913    "       21.3.1945

POLJANEC DAVID         "   18.12.1921    "      23.3.1945

VONČINA IVAN              "       4.7.1910    "      26.4.1945

   Žrtve fašističnega terorja        

MOČNIK PETER         roj.   27.6.1903  umrl  11.11.1943   

NOVAK VINCENC        "   27.12.1903    "      11.11.1943

BREJC ANTON             "     12.6.1935    "       4.12.1943

GROŠELJ JERNEJ       "       8.8.1905    "       12.4.1944

ČRV ANTON                  "     11.8.1894    "       11.2.1945

LAPAJNE ROZKA         "     23.2.1929    "       27.2.1945

Obstoječi spomeniki
Dušan Škodič. 30.9.2017; M.Kermavnar, 23.10.2019
Plošča na zidu
Idrija
K. o. 2357 Idrija mesto, parc. št. 126
615
Spominska plošča pri Primcu

Spominska plošča pri Primcu na Novovaški cesti v Žireh je posvečena Vinku Oblaku, prvoborcu in organizatorju narodnoosvobodilnega gibanja v žirovskem okolišu. Odkrili so jo 23. oktobra 1955.

Vinko Oblak, prvoborec, rojen 4. julija 1909  v kmečki družini v Novi vasi pri Žireh, izučil se je za peka in mesarja, opravljal je šoferski poklic. Član KPS je bil od leta 1938. Ob vdoru okupatorja se je povezal z organizatorjema upora Maksom Krmeljem - Matijo in Antonom Oblakom - Svedrom. Bil je soustanovitelj prvega odbora OF v Žireh in med organizatorji poljanske vstaje decembra 1941. V Cankarjev bataljon je vstopil 11. decembra 1941 in se udeležil bojev v Rovtu, na Pasji ravni in v Dražgošah. Padel je v nemški ofenzivi na Blegoš 3. avgusta 1942 kot borec Poljanske čete, in sicer v dolini Kopačnice pri umiku iz sovražnega obroča.

Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 418-419.

Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/381iri.html

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 265.

Spominska plošča pri Primcu je na Novovaški cesti v Žireh.

V TEJ HIŠI SE JE RODIL L. 1909

OBLAK VINKO

PRVI ORGANIZATOR NOP V TEJ

DOLINI. PADEL L. 1942

Obstoječi spomeniki
Franc Podnar
Spominska plošča
Žiri
K. o. 2022 Žirovski vrh, parc. št. *50/2
26
Tehnika Meta nad Jamnikom

Ciklostilna tehnika štaba 1. grupe odredov je bila v dveh jamah. Prva jama je bila namenjena skladišču, druga, ki se nahaja približno 60 m stran nekoliko višje nad komaj opazno stezo, je dostopna (ko dvignemo pokrov vhoda) po lestvi (2 m); v jami se nahaja miza, dve klopi in dvojno ležišče. Tu je med vojno delovala tiskarna Meta.

V narodno osvobodilni borbi in ljudski revoluciji je imela tiskana beseda pomembno vlogo. 

Zaradi močnih okupatorjevih represalij v začetku leta 1942, ki so prizadele tudi živahno tiskarsko dejavnost, se je Gorenjska znašla v prvi polovici leta 1942 brez lastnega partizanskega tiska, razen nekaterih manjših tehnik.   Po nalogu CK KPS so morali organizatorji ilegalnih tehnik  iz Ljubljane najti nove skrite lokacije na terenu in tam razširiti partizansko tiskarstvo.

ZGODOVINSKI PRIKAZ: Na Gorenjsko je bil poslan Adolf Arigler-Bodin, ki se je 17. avgusta 1942 pridružil 1. Grupi odredov na Jelovici. Vodstvo štaba odreda, s komisarjem  Lojzetom Kebetom-Štefanom, se je zelo prizadevalo,  da tehnika čimprej zaživi, na vzhodnem pobočju Jelovice, nad gorsko vasico Jamnik. Tehnika je bila najprej nastanjena v manjši  opuščeni rudniški votlini, ki pa je bila premalo zakrita in za bivanje neudobna. Člana štaba Vinko Hafner in Stane Kersnik sta pomagala Ariglerju poiskati boljšo in varnejšo votlino,  v kateri so 8. – 12. oktobra  1942 uredili vse potrebno za delovanje tehnike.  Po Kebetovi smrti 20. oktobra so jo, na predlog Vinka Hafnerja, poimenovali META. V decembru je zapadel sneg, težko bi bilo še nadalje držati tehniko v popolni tajnosti. Preselili so jo v Mišače k Cirilu Pečniku.

V Tehniki Meta na Jelovici je bilo v relativno kratkem obdobju delovanja, tj. od 8. 10. do 12. 12. 1942 natisnjenih preko 10.000 listov izobraževalno-propagandnega gradiva.

Nova tehnika v Mišačah je pričela z delom 3. januarja 1943. Kot nemalokje se je tudi tu našel izdajalec, Nemci so 8. aprila 1943 obkolili hišo Cirila Pečnika, bile so 4 žrtve vključno s Pečnikom, njegovo družino so izgnali.....več na Info panoju na sami lokaciji.

Viri: Jamnik in Tehnika Meta, Pomniki NOB v občini Kranj

Prva obnova je bila 1983 s prvotno opremo, naslednja temeljita pa leta 2003. V letu 2015 je KO ZB Besnica-Podblica poskrbela, da je pot in kažipoti do tehnike spet vodljiva in označena.

Pokrov v jamo je bil v letu 2018,po zaslugi dobrotnika S.B., obnovljen z mecesnovimi deskami.

Dotrajane podstavke mize in klopi so člani KO ZB NOB Besnica-Podblica, 22.5.2020 zamenjali z novim kostanjevim lesom in namestili na betonsko podlago slika5, foto: Jože Bešter.

http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=20677

FOTO: Miran Hladnik, Lado Nikšič

250 metrov levo od markirane poti z Jamnika na Vodice je najprej Skladišče, 50 metrov naprej pa glavna jama in pred njo klopi ter infotabla. Dostop je možen z dveh strani: obakrat s pešpoti Jamnik-Vodice, lahko z leve ali z desne. Do označenega odcepa prispemo po približno pol ure hoje, od odcepa je pa samo še nekaj minut,
1983, 2003, 2015
Obstoječi spomeniki
Leto vnosa 2013, 2018, 2020.
Mira Hladnik, maj 2013 in Lado Nikšič, maj 2018, junij 2020
Za vajo vnesel dodatno sliko, označil kot obstoječe, dodal tiskarno kot vrsto spomenika, leto postavitve in leta obnov ter leto prvega vnosa obeležja. M. Hladnik 5. 7. 2025
tiskarna
Kranj
Nemilje, 150, podatek o lastniku ni javen
1270
Spominsko obeležje Antonu Dolarju, Doslovče

19. februarja 1944 so borci III. bataljona Gorenjskega odreda, ki se je zadrževal v Jagerskih bajtah pod Zelenico, načrtovali akcijo v dolini. Zaradi prisotnosti sovražnika v dolini so pot nadaljevali le trije obveščevalci, ki so se nad vasmi ločili. Anton Dolar - Miško, rojen leta 1920 na Bledu, se je napotil proti Smokuču. Pri cesti so ga ujeli policisti iz Poljč in ga odpeljali v Begunje. Čez nekaj dni so ga pripeljali nazaj in ga ubili  na tem mestu v Doslovčah.

Viri:
Arhiv Združenja ZB NOB Jesenice.

Legat Franc, Uprli smo se. Franc Legat, Medium d.o.o., 2010.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 200.

Fotografije: Marko Gričar, Petra Gričar.

EŠD 5335

Cesta Žirovnica-Begunje, v Doslovčah, 25m desno od ceste na hribčku med dvema drevesoma. E N: 1575967.3 5843558.446°23'34.92" N 14°9'25.76" E

NA TEM MESTU SO
22. FEBRUARJA 1945
NEMŠKI OKUPATORJI
USTRELILI BORCA
KOKRŠKEGA ODREDA
ANTONA DOLARJA – MIŠKA
Z BLEDA
ZB ŽIROVNICA
OBNOVLJENO 1989

Obstoječi spomeniki
Marko Gričar, 31. 3. 2017.
Bronasta plošča na zidanem obeležju.
Žirovnica
k. o.: Doslovče, p. št.: 213, vl. št.: 7; Lastnik: Grčar Darinka
6265
Slavko Novak-prva žrtev-Šmartinska cesta
Spominska plošča se nahaja na objektu Šmartinska cesta 220, Ljubljana Polje, kjer je trgovina z avtodeli.

"PRED TO HIŠO JE PADEL KOT PRVA ŽRTEV FAŠISTIČNEGA TERORJA NOVAK SLAVKO7.V.1921PADEL 22.VI.1941"

Obstoječi spomeniki
Bor1974
11.10.2020. 00:00
Spominska plošča
Ljubljana
3149
ŠENTLAMBERT- Spominska plošča v NOB padlim gasilcem

Pokončna pravokotna glajena tonalitna plošča z vklesanim napisom (v prvotni obliki odkrita 1947) je posvečena šestim članom gasilskega društva Šentlambert, padlim v NOB.

  • EŠD 19297
Spominska plošča se nahaja na južnem zidu gasilskega doma v Šentlambertu.

V spomin padlim gasilcem v NOB:

Pavšek Franc

Vrtačnik Mirko

Pavšek Jože

Vozel Franc

Šuštar Franc

Železnik Ferdinand

Janez Jani Majes, 26. 5. 2018 5.april 2021 dopolnil D.Divjak
5.4.2021. 00:00
5.4.2021 dopolnil podatke D.Divjak
Spominska plošča
Zagorje ob Savi
K.o.: 1887-ŠENTLAMBERT, 21/8
6118
Spominska plošča padlim domačinom.

Konjiška planinska pot, 33

Padlim vaščanom Resnika.

Na OŠ Resnik, h. št. 18-
1941 - 1945V LETIH BORBE ŽRTVOVALI SVOJE ŽIVLJENJE SLEDEČI VAŠČANI: PAČNIK JOŽE, ROTOVNIK MATEVŽ, GRIČNIK IVAN, KAMENIK JOŽE, JEREB JOŽE,  NAVRŠNIK METOD.SLAVA PADLIMZB ZREČE.
Obstoječi spomeniki
M. Hladnik S. Gradišnik,14.11.2021.
18.8.2020. 00:00
Dodal fotografije. S.Gradišnik.
Plošča.
Zreče
6448
Sovodnje, županstvo

Na plošči so imena padlih.
LSI 2:  196

Veža v mestni hiši (županstvu), Prvomajska ulica 140, Sovodnje

CADUTI NELLA LOTTA DI LIBERAZIONE
PADLI V OSVOBODILNI BORBI

   SOVODNJE

BATISTIČ MATIJA
URŠIČ RIKO
TOMŠIČ STANKO
DEVETAK SILVESTER
URŠIČ PETER
URŠIČ DANILO
CEŠČUT LUDVIK
TOMŠIČ RUDOLF
TOMŠIČ ALOJZ
ČERNIC EMERAN
CIAN FRANC
TOMŠIČ ZORKO
BATISTIČ DANILO
GORKIČ LEANDER
PISK JOŽEF
ČEŠČUT ALBERTA
MILER MARIJA
TOMŠIČ JOIŽEF
COTIČ IVAN
TOMŠIČ STANISLAV
KOVIC PETER
PETEJAN MIRKO
VUK MARIJA
MARINO GINA
CJAK MILKO
FARAGONA FRANKO
COMINOTTO OSVALDO
TOMŠIČ IVAN
COTIČ ALOJZ
LUKMAN IVAN
CJAN JOŽEF
BUTKOVIČ IVAN
PELICON ALOJZ
TOMŠIČ – PETEAN
                  JOŽEFA
PELICON DANILO
PETEJAN BERNARD

GULIN FRANC
PETEJAN ROMAN
PETEJAN FRANC
CJAN SREČKO
FURLAN MIROSLAV
BINIK FRIDERIK
FARAGONA STANKO
MELCER IVO
MARKOČIČ ALOJZ
COTIČ FELIKS
COTIČ FRIDERIK

    PEČ

COTIČ VINKO
KOVIC LUDVIK
OŽBOT ALBIN
OŽBOT SILVESTER
KOVIC KAREL
PETEAN MARIJA
MARUŠIČ JOŽEFA
PERIC VILKO
PETEJAN JOŽEF
JUREN PETER
ČEUDEK IVAN
CJAN JAKOB
SEMOLIČ DAVID
BLASKO FRANC

    RUPA

PAVLETIČ MAKSIMILIJAN
COTIČ IVAN
DURČEK FRANC
TOMAŽIČ JOŽEF
OŽBOT IVAN
POVODNIK PETER
KRAJNIK PETER
ČERNIC CVETKO
FERFOLJA JOŽEF
LEON MILAN

    GABRJE

MARUŠIČ VILKO
FLORENIN LEOPOLD
FLORENIN JOŽEF
MOZETIČ ANGEL
PIPAN LADISLAV
MARUŠIČ BRUNO
DEVETAK MIRKO
KLEDE BRUNO
BREGANT FRIZ

    RUBIJE

KRAJNC JELKA
CJAN MIRKO

    VRH

ČERNIC FLORJAN
COTIČ LUDVIK
COTIČ MARICA
DEVETAK JOŽEF
COTIČ STANKO
COTIČ VALENTIN
GRILJ IVAN
DEVETAK STANISLAV
DEVETAK JOŽEF
LAVRENČIČ KRIŠTOF
PELICON FLORJAN
SEMOLIČ FRANC
DEVETAK AVGUST
CORIČ FERDINAND
DEVETAK JOŽEF
JUREN DOMINIK
PAHOR HENRIK
COTIČ IVAN
DEVETAK JOŽEF

SOVODNJE 11. 5. 1975

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 24.12.2022 D.Divjak 13.4.2022
1.8.2024. 00:00
D.Divjak dodal posnetek 13.4.2022 Dodal slike M. Hladnik 22. 10. 2022. M. Kermavnar, 1.8.2024, dopisal imena na plošči, dodal fotografije 4/4 in 4/5.
plošča, v veži tudi relief s partizanskim motivom
Italija, Sovodnje
7678
Bogdan Kordič, pokopališče Rakek

Grob Kordić Bogdana, umrl na služenju vojaškega roka, leži v JV kotu pokopališča poleg grobnice padlih borcev

V vogalu pri grobu padlega partizana Notranjskega odreda.. 

.

Pokopališče Rakek, vhod s parkirišča in nato desno mimo partizanskega robišča v desbi vogal, kjer je omenjeni grob.

OVDE   ☆  POČIVA
.
KORDIĆ BOGDAN
ROƉ.  14 XII 1927
POG.     7 IX 1947

Obstoječi spomeniki
Bor1974 22.8.2022, M. Kermavnar 25.11.2022,D. Divjak 2.10.2024
2.10.2024. 00:00
M. Kermavnar, 25.11.2022, dodal grob B. Kordiča , D. Divjak dodal posnetke 2-3, 2.10.2024
Spominske plošče
Cerknica
K.o.:1659 RAKEK, št.parc.:2/1
360
Prebačevo – spominska plošča na gasilskem domu

V pročelje gasilskega doma na Prebačevem je vzidana spominska plošča iz sivega kamna (80 cm x 100 cm). Nad ploščo je umetno kovana svetilka.

Od navedenih na spominski plošči so bili s Prebačevega: Angela Knific, Franc Naglič, Franc Kokalj, Jože Naglič, Jože Šimnovec in Jakob Triler; iz Hrastja pa: Ernest Badalič, Milan Brodar, Jakob Štucin, Jože Pravst in Jože Pavlin.

Spominsko ploščo izdelano po načrtu Hinka Cigliča, ja dal vzidati krajevni odbor ZB NOV Voglje. Odkrita je bila 11. julija 1965.

VIRI: Samo tako živi narod,

Pomniki NOB v občini Kranj, str. 190-191.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 232.

 http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=15926

EŠD: 15926, memorialna dediščina

Spominska plošča je pritrjena na južnem vogalu jugozahodne fasade gasilskega doma, Prebačevo 63.

ZA SVOBODO SO PADLI V LETIH

                    1941-1945

VAŠČANI HRASTJA IN PREBAČEVEGA

BADALIČ ERNEST       NAGLIČ FRANC

BRODAR MILAN           PAVLIN JOŽE

KNIFIC ANGELA          PRAVST JOŽE

KOKALJ FRANC           ŠIMNOVEC JOŽE

NAGLIČ JOŽE              ŠTUCIN JAKOB

TRILER JAKOB

ZB NOV VOGLJE

Obstoječi spomeniki
Franc Kržan ZBNOB KO Šenčur, Lado Nikšič, september 2014
spominska plošča
Šenčur
4187
Sovodnje

Županska uprava je spomenik postavila leta 1965.
LSI 2: 196

Ob glavni cesti Štandrež-Zagraj. Tik ob občinski hiši št. 140.

O TU CHE VAI, FERMATI

DINANZI A QUESTA PIETRA

SIAMO MORTI PER IL PASSATO

PER L'AVVENIRE VIVIAMO.

Kdor šel boš tod mimo

ob tem kamnu postoj:

za preteklost smo umrli,

za bodočnost živimo.

il Comune di Savogna ai suoi 101 figli caduti nella Guerra di Liberazione 1943-1945.

občina sovodnje 101 svojim sinovom, padlim v osvobodilni vojni 1943-1945

Obstoječi spomeniki
Lanko, 14.6.2019, dop. M. Hladnik 24. 12. 2020
1.8.2024. 00:00
Dodal sliko M. Hladnik 22. 10. 2022. M. Kermavnar, 1.8.2024, dodal fotografijo 4/2.
kamen z napisom
Italija, Sovodnje ob Soči (Gorica)
6120
Štab 4. operativne cone, Resnik

Štab 4. operativne cone je bil tu leta 1944.
Konjiška planinska pot, 33

Pri Vidmarju.

Kmetija Vidmar, Resnik [h. št.???]

V TEJ HIŠI JE BIL V ČASU NOB SEDEŽ IV. OPERATIVNE CONE.

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik S. Gradišnik, 14.11.2021.
18.8.2020. 00:00
Dodal fotografije, S.Gradišnik.
Spominska plošča
Zreče
8961
Dob, pokopališče, Serko Franc

SIstory navaja: Ime in priimek: Franc Serko, Oče: Peregrin, Mati: Marija, Datum rojstva: 12. 09. 1905, Kraj rojstva: Dupeljne, Kraj bivanja: Dob, Stara občina: Dob, Nova občina: Domžale, Poklic (soc. status): delavec, Datum smrti/izginotja: 09. 11. 1944, Kraj smrti/izginotja: Žeje, Kraj pokopa: Dob. 

Opomba: Franc Serko je napisan tudi na spominski plošči  Padlim borcem za svobodo in žrtvam fašističnega nasilja 1941–1945 v Dobu.

Dob, Iskalnik grobov Domžale

Pokopališče Dob, Trg svetega Martina 1, Domžale, Iskalnik grobov Domžale, Dob, P: S, V: 2 4, S: 3 8 6 (Iskalnik grobov Domžale, Dob Dostop: 26. 4. 2024).

                       SERKOTOVI

FRANC SERKO  roj. 1905 – 1944 [zvezda]

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 26.4.2024, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič
26.4.2024. 00:00
družinski nagrobnik
Domžale
K. o. 1943 Dob, parc. št. 1/2
8905
Moravče, pokopališče, Napokoj Vojka
  • Sistory navaja Ime in priimek: Marija Vojka Napokoj, Oče: Josip, Mati: Marija, Po domače: Šlibarjeva, Datum rojstva: 18. 08. 1922, Kraj rojstva: Moravče, Kraj bivanja: Moravče, Stara občina: Moravče, Nova občina: Moravče, Poklic (soc. status): dijak, Datum smrti/izginotja: 01. 05 1944, Kraj smrti/izginotja: Zelena trava, Zagorje ob Savi, Kraj pokopa: Moravče.

.
»Esesovci so se nastanili v Izlaških toplicah in začeli 'otipavati'  okolico preoblečeni v partizane, da bi s provokacijo spoznali, kaj ljudje mislijo.
[…]
  Moštvo te esesovske alarmne čete je med drugim zakrivilo smrt treh partizanov, med katerimi je bila tudi Marija Napokoj – Vojka iz Moravč. Bilo je na Zeleni travi nad Zagorjem, in sicer prvega maja 1944. V Šikovčevi hiši so imeli sestanek nekateri člani okrožnega komiteja KPS za revirje. Zraven so bili še Ivo Levstik-Gojc, Feliks Pečar-Mijo, Vili Vresk-Urban in Tončka Majcen. Prvi trije so stali v odmoru pred hišo in opazovali nacistično zborovanje v Zagorju. Toda tudi Nemci so opazili partizane in jih v hitri akciji obkolili. Napadli so jih po končanem zborovanju. V boju so bili ranjeni Levstik, Pečar in Napokojeva. Pečar je bil verjetno smrtno ranjen, Levstik in Napokojeva pa sta se sama ustrelila, ko sta spoznala, da se ne moreta rešiti. Majcnova in Vresk sta ušla.
      Mrtve partizane so Nemci naložili na lojtrski voz in jih odpeljali v Zagorje. Tam so jih razkazovali, fotografirali, vmes pa je igrala godba. Odpeljali so tudi več družin iz vasi (skupaj devet oseb) in jih zaprli v klet orožniške postaje. Mrtve partizane so naslednji dan odpeljali na Izlake in jih pokopali za šolskim poslopjem.1

1 Podatki o tem dogodku so objavljeni v knjigi dr. Toneta Ferenca: 'Satan, njegovo delo in smrt,' na str. 201–205 in 221; Založba Borec, 1979.«

  • Danica Ribičič-Vera, Zaupanje, Ljubljana: Založba Borec, 1985, str. 96–97.

.

»Pismo

Ne joči, mama,
saj me rana več ne skeli.
Verjemi, še enkrat rada bi dala
za veliko stvar svojo mlado kri.

Ne joči, mama!
Poglej: iz tisoč oči
iskra, ki sem jo vžgala, 
kot kres gori.

Ne joči, mama,
ker le to me boli.
Bodi, kar smo mi vsi,
in tudi ti stisni pesti.

                Cvetko Zagorski
[…]
Pismo.  Prvega maja 1944 je na Trati nad Zagorjem padla pod esesovskimi streli mlada partizanka Vojka Napokoj, učiteljeva hčerka iz Moravč. Njena smrt je pretresla vse njene znance in tovariše. Žalostno novico je moral sporočiti njenim staršem Cvetko Zagorski, ki je pod tem vtisom tudi napisal Pismo, in sicer na Grmačah pod Sv. Miklavžem, s podpisom Vojka. Pod tem podpisom je pozneje tudi izšla v zbirki 'Pesmi naših borcev'.«

  • Partizanska ljudska pesem, I, Izbral in uredil Črtomir Šinkovec, Ljubljana: Zavod »Borec« v Ljubljani, 1970, str. 147, 222.

.»Cvetko Zagorski, 28-letni novinar, pesnik, pisatelj, član AGITPROP-a pri Pokrajinskem odboru za Štajersko. […] Cvetko Zagorski-Vojka, (glej spredaj). Besedilo je nastalo prve dni maja na Grmačah nad Moravčami, ko je padla mlada partizanka Vojka Napokoj, hčerka učitelja iz Moravč, s še dvema Zagorjanoma. Od daleč so opazovali okupatorjevo proslavo v Zagorju, pa jih je nekdo prepoznal in izdal. Žalostno novico Vojkini smrti je moral njenim staršem sporočiti avtor in je pod tem vtisom napisal tudi to pesem. Objavljena je v Mladini, glasilu ZMS, 1. II. št. 3 maj 1944. Znana je tudi varianta besedila z naslovom Pismo, objavljena v Ljudski pravici, 1. V., št. 8, 4. 6. 1944. Tipkopis hrani avtor, ciklostiran list, kjer komentar k besedilu avtorstvo pripisuje kurirki Vojki sami, po IZDG fasc. 37, mapa1/4. […]

 

Ne joči, mama!

 Ne joči, mama,

strel skozi prsi me več ne boli,

Zares, živela bi rada,

vendar prelila

za véliko stvar

svojo mlado sem kri.

 

Ne joči, mama,

iz nerazcvelega popja

se ta moja mladost,

ki sem darovala jo domovini,

v pomlad razcveti.

 

Ne joči, mama,

zakaj le-to me boli.

Za menoj v bolečini

še ti – stisni pesti!"

  •  Slovensko pesništvo upora 1941–1945, Druga knjiga, Partizanske, Izbral in uredil Boris Paternu, sodelovala Irena Novak-Popov, Novo mesto: Tiskarna Novo mesto Dolenjska založba, V Ljubljani: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1995, str. 458.

Opomba

• Vojka Napokoj je  napisana tudi na spominskem znamenju trem aktivistom v Ravenski vasi in na spomeniku padlim v NOB v Ravenski vasi,  na spomeniku v Izlakah ter na spomeniku V spomin žrtvam Moravške doline 1941 – 1945 v Spominskem parku pred cerkvijo sredi Moravč.    

·       • Po Vojki Napokoj je poimenovana ustanova Vzgojno varstvena enota Vojke Napokoj, Osnovna šola Jurija Vege, Moravče.

.

Pokopališče Moravče, P: B, V. 8, S. 4

                                    DRUŽINA
NAPOKOJ                     [križ]                ŠLIBAR

        hčerka VOJKA
           DIJAKINJA
         * 18. 8. 1922.
PADLA ZA DOMOVINO
           1. 5. 1944. 

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 16.4.2024, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič. Zdenka Primožič 18. 8. 2024 dopolnila Opis z besedilom pesmi Ne joči, mama!, objavljenem v knjigi Slovensko pesništvo upora 1941-1945.
16.4.2024. 00:00
družinski nagrobnik
Moravče
K. o. 1955 Moravče, parc. št. 137/1
1590
Osnovna šola Lokovica

Ob vhodu v šolsko poslopje je na kovano konstrukcijo postavljena spominska plošča, ki je posvečena enajstim padlim  domačinom - borcem NOV in žrtvam fašističnega nasilja v letih 1941 - 1945.

Spominsko znamenje je bilo odkrito 28. septembra 1980.

Vir: Spomeniki in znamenja NOB v Mežiški dolini

Avtorja: Prof. Janez Mrdavšič in Alojz Krivograd

Pod vrhom klanca na Holmecu ob državni cesti Poljana - Mejni prehod Holmec je odcep desno za podružnično osnovno šolo Franja Goloba na Holmecu (Dolga Brda 37 a, Prevalje). Ob glavnem vhodu v šolo je postavljeno spominsko znamenje.

Z RASTJO V SVOBODI SE RAZCVETA NAŠA ŽRTEV

PADLI BORCI NOV IN ŽRTVI FAŠISTIČNEGA NASILJA

1941 - 1945

GRADIŠNIK HERMAN     1923 - 1945

GRADIŠNIK MATEVŽ      1912 - 1945

KRAJGER MAKS            1918 - 1944

KRALJ MIRKO              1910 - 1944

KRAMOLC LENART        1902 - 1945

PODRIČNIKPAVEL         1923 - 1945

PRELOGAR KAREL         1907 - 1945

STROPNIK PAVEL          1903 - 1945

ZDOVC MIRKO             1920 - 1944

VALENTAR GREGOR       1915 - 1945

ZDOVC FRANC             1899 - 1945

28. 9. 1980                               KK SZDL HOLMEC

Alojz Ovnič, 20.april 2017
Dodal poštni naslov in pobrisal podvojeni vnos S. Gradišnika. -- M. Hladnik 30. 5. 2023
Spominska plošča na kovanem podstavku
Prevalje
288
Spomenik na Ilovi Gori

Spomenik je visok 4,5 m. na sredini je navzgor in navzdol preklan v 2 kraka, napis pod vklesano zvezdo je na sprednjem spodnjem delu.

Načrt za spomenik je izdelal arhitekt Edo Mihevc, avtor napisa pa je Tone Seliškar. Spomenik so odkrili 10. septembra 1961.

Ob spomeniku je grobnica okoli 70 padlih borcev, urejena 8. maja 1949.

H grobnici na levi vodijo 4 stopnice, k spomeniku pa še tri. Okolje je urejeno, razen skrinjice za spomenikom, namenjene podpisovanju obiskovalcev, ki je žal prazna in poškodovana.

Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 35.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 105 in 111.

nad vasjo Velika Ilova Gora v ovinku v smeri proti Prelogu in Ravnem Dolu

Na grobnici piše:

TUKAJ POČIVA 64 NEIMENOVANIH BORK IN BORCEV

NARODNOOSVOBODILNE VOJSKE, KI SO PADLI V 

6. NEMŠKI OFENZIVI NOVEMBRA 1943

Na sprednji strani obeliska piše:

NE IN NE

NISO NAS STRLI

IN NIHČE NAS

NIKDAR NE BO.

TRPELI, KRVAVELI,

PADALI SMO

IN NA NAŠI

ZEMLJI OBSTALI.

Obstoječi spomeniki
Mira Hladnik
visok obelisk in marmorni pokrov grobnice
Grosuplje
1793 ILOVA GORA, 80/2
4001
Spominska plošča padlim prvoborcem družine Letonja

Rojstna hiša in dom padlih bratov Letonja, obeležena s spominsko ploščo. Jože in Vlado Letonja sta bila organizatorja narodnoosvobodilnega gibanja v Savinjski dolini in na Koroškem.
EŠD 4376

Veliki Vrh 29. Hiša stoji v jugozahodnem delu razloženega naselja.

                                       [zvezda]
    DOMAČIJA "PRI MARTINU" JE BILA  LETA 1941 
            ŽARIŠČE UPORA PROTI OKUPATORJU
 OČE IVAN LETONJA JE BIL USTRELJEN LETA 1942 
ŽENA MARIJA JE LETA 1942 UMRLA V AUSHWITZU
            V BOJU Z NACISTI STA PADLA SINOVA -
            PRVOBORCA IN ORGANIZATORJA NOB, 
                 JOŽE LETONJA - KMET L.1942 IN 
                   LADI LETONJA - JANEZ L.1944
NOVEMBER 2005BERTA, MARA, ELA-ATENA, VERA, JANA

Obstoječi spomeniki
Ana Kočar, 08.04.2019 Stane Gradišnik, 21. 08. 2020
Marmorna plošča na fasadi domačije.
Šmartno ob Paki
1757
Spominsko znamenje pri Lopatetu - Požgana partizanska domačija in zažgane žrtve

Nemci so maja 1944 požgali domačijo Lopatetovih v bližini Št. Vida. V domačiji so zgoreli trije domačini Luka in Matevž Poznič in Jakob Konečnik.

Sto metrov pod požgano domačijo nad cesto so 13. avgusta 1984 odkrili spominsko znamenje

Spomenik leži tik nad cesto Črna - Sleme 500 m pred Šentvidom .Spomenik je dobro viden iz ceste in lepo urejen.

MAJA 1944 SO LUKA POZNIČ, MATEVŽ POZNIČ IN JAKOB KONEČNIK ZGORELI Z DOMOM LOPATETOVIH

ŽIVIM V OPOMIN SLEDI BESNENJA RANJENE ZVERI

ZB ČRNA

a. Ovnič, 7. maj 2017
6.6.2023 Pravilno lociral spomenik 200 metrov stran.
Bronasta plošča na grobo obdelanem večjem kamnu
Šoštanj
6881
Maribor, Spomenik padlim in žrtvam NOB
Poleg Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor, ZDRAVSTVENA POSTAJA POBREŽJE, Cesta XIV. divizije 30.

               PADLIM IN ŽRTVAM 
                          V NOB
     NEIZMERNO BOGASTVO JE 
     VZKLILO IZ ZEMLJE TE Z VAŠO
     KRVJO PREPOJENE - ZAHVALA 
     VAM PADLI JUNAKI -
     TE ŽRTVE NIKDAR NE 
     BODO ZGUBLJENE
           KRAJANI POBREŽJA
                          1985.

leva plošča:
[zvezda]
VINKO AVPIČ                 1920 - 1945
ARPAD BALAŠA            1920 - 1945
LEOPOLD BAN              1921 - 1944
STANISLAV BENKO       1910 - 1941
DRAGO ČERNE             1911 - 1942
RUDOLF ČERNEC         1902 - 1942
TONE ČUFAR                 1905 - 1942
ALDO DEBELJAK          1927 - 1945
KAREL DOBAJ               1911 - 1944
LEOPOLD ERČULJ        1907 - 1944
SLAVKO HOJNIK           1921 - 1942
FRANC IMENŠEK          1913 - 1945
PAVEL KETE                  1905 - 1942
IVAN KLOBASA              1911 - 1944
IVAN KNEZAR                1925 - 1945
DRAGO KOBAL              1911 - 1944
ZLATKA KOBAL              1919 - 1944
DOMINIK KODRIČ          1907 - 1942
JOŽE KOGLOT               1926 - 1944
ARNOŠT KOHNSTEIN   1888 - 1944
EMILIJA KOHNSTEIN    1927 - 1944
JANKA KOHNSTEIN      1866 - 1944
OLGA KOHNSTEIN        1895 - 1944
PAVLA KOHNSTEIN       1898 - 1944
RUDOLF KOHNSTEIN   1919 - 1944
FRANC KOLARIČ          1921 - 1941
MARTIN KONŠAK          1910 - 1944
STANKO KORŽE            1918 - 1944
AMBROŽ KOVAČIČ       1923 - 1944
NADA KOVAČIČ             1925 - 1945
ANTON KRAŠNA            1900 - 1945
ZVONKO KRAŠNA         1927 - 1943
FRANC KUKOVEC         1920 - 1942
JOŽE LEMUT                  1918 - 1942
MAKS LORBEK               1909 - 1944
AVGUST MAHNE            1906 - 1944
AVGUST MAJERIČ          1905 - 1944
KLARA MARHOLD          1892 - 1942
METKA MILKOVIČ          1919 - 1943
SMILJAN MILOSTNIK     1923 - 1944
IVAN MOČNIK                 1923 - 1944
.
desna plošča:
[zvezda]
VALENTIN MOŽINA        1908 - 1941
KAREL MUNDA               1917 - 1943
PAVEL NARATH              1923 - 1942
ANTON PANGERC         1913 - 1944
SLAVKO PERIC              1910 - 1941
ANTON PIŠČANC           1907 - 1944
HINKO PLAVČAK            1913 - 1944
JAKOB PLOJ                   1911 - 1944
ELIZABETA POHL           1910 - 1944
ŠTEFAN POLC                1911 - 1944
FRANC POLENČIČ         1911 - 1941
FERDINAND POLIČER   1931 - 1944
FRANC PREMRL             1918 - 1942
JOŽE PULKO                   1921 - 1943
MIRKO RENČELJ            1902 - 1943
FRANJO RIBIČ                1911 - 1941
ALOJZ ROZMAN              1915 - 1941
PETER RUPAR                1899 - 1944
JOŽE SARAZIN               1910 - 1944
IVAN SAVINŠEK              1921 - 1945
ERNA SINGER                 1904 - 1944
MARIJA SINGER             1869 - 1944
MILAN SINGER               1931 - 1944
MIRKO STARC                1918 - 1944
JOŽE ŠILAK                     1907 - 1945
ERNEST ŠNOFL              1907 - 1944
MILAN ŠORGO                1921 - 1945
RIKO ŠRAMEL                 1917 - 1942
VLADIMIR ŠTOKA           1910 - 1943
JANKO ŠTRUK                1907 - 1945
FRANC ŠULER                1922 - 1944
ALBIN TIHEL                    1914 - 1944
SILVIRA TOMASINI          1912 - 1942
EMIL TOPLAK                  1905 - 1942
ANTON VELUŠČEK         1912 - 1944
JANEZ VOGRIN               1921 - 1945
JOŽE VRHNJAK               1910 - 1945
JANKO ZEMLJIČ              1906 - 1944
JOŽE ZUPANC                  1889 - 1941
IVAN ŽIGART                    1906 - 1945
LOVRENC ŽOHAR           1905 - 1945

Obstoječi spomeniki
M. Kermavnar
28.7.2021. 00:00
Maribor
1810
Nemški napad na bazo - Spominsko znamenje na Polovcu

Nemci so v noči iz 11. na 12. februar 1945 napadli bazo Okrajnega odbora odbora OF Prevalje v Lukeževih gozdovih na senčni strani Javorja, na Polovcu. V boju je padlo šest aktivistov OF, rešilo pa se jih je pet. Za časa vojne so bazo imenovali Jedlovčki bunker.

Vir: spomeniki in znamenja NOB v Mežiški dolini

Avtorja: Prof. Janez Mrdavšič in Alojz Krivograd

Spomenik stoji ob cesti Črna na Kor.--Šoštanj. Odcep od ceste pri Drvodelovem mlinu (3 km iz Črne) desno in po gozdni poti naravnost vse do spomenika na desni strani ceste. Pred spomenikom je ostrejši levi ovinek in potok. Spomenik je dobro viden ob poti.

TU SO 12. FEBRUARJA1945 PADLI AKTIVISTI OF

ZORKA - TONČKA - EDI - IVAN - LOJZI - ANZI

POBITI OB SVITU SVOBODE - V SVOBODI NAM KAŽEJO POT

ZB ČRNA

Alojz Ovnič, 18. maj 2017
6.6.2023 Lociral spomenik na pravilno lokacijo dva kilometra stran od prvotne oznake. bb
Zidana osnova na betonskem temelju na kateri ji na desni strani plošča na levi strani pa je znakOF v krogu, ki izžarevajo žarki in vaza na vrhu.
Črna na Koroškem